I.ETO XXXIX., ŠT. 24
Ptuj, 26. junija 1986
CENA 60 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE:
Preveč pesimizma, premalo odgovornosti (stran 2)
Sindikat se mora uveljaviti (stran 3)
Likovno srečanje pri Tomažu (stran 4)
Prednostna lista za solidarnostna stanovanja
(stran 8)
Za razvedrilo (stran 10)
»Bratstvo-enotnost-solidarnost-Ormož 86((
v Ormožu je bilo v soboto, 21.
junija, kot v pravi vojni. V cen-
tralnem severnem delu tega me-
sta je namreč potekalo osrednje
dogajanje devete medrepubliške
vaje enot in štabov civilne zaščite
iz občin Cakovec, Koprivnica,
jCrapina, Lendava, Ljutomer,
Maribor, Murska Sobota, Pre-
grada, Slovenska Bistrica, Iva-
nec, Ludbreg, Novi Marof, Va-
raždin, Ormož in Ptuj.
Predpostavka vaje je bil letal-
ski napad, ki so ga odlično »iz-
vedli« člani ptujskega Aerokluba
s tremi letali, v nadaljevanju pa
so se vrstile razne diverzan-
tske akcije; posledica vsega tega
so bili porušeni in delno uničeni
industrijski ter drugi pomembni
objekti na tem območju. Glede
na to so takoj aktivirali enote te-
ritorialne obrambe, del enot ci-
vilne zaščite ter narodno zaščito
za zavarovanje vseh pomembnej-
ših objektov in za izvajanje reše-
valnih posegov. Zaradi napada
na občinsko središče so seveda
svojo pomoč ponudile tudi so-
sednje občine.
V vaji je sodelovalo 580 udele-
žencev. Poleg krajanov KS Or-
mož, zaposlenih v DO Slovin
KK Jeruzalem, Mercator-Zarja,
OŠ Ormož in Petrol, ter poleg
zgoraj omenjenih enot in štabov
civilne zaščite iz osmih hrvaških
in sedmih slovenskih občin so v
vaji sodelovali še: gasilska dru-
štva Ormož, Hardek, KJjučarov-
ci, Loperšice in iz tovarne slad-
korja Ormož; tozd Zdravstvena
postaja Ormož, občinski center
za obveščanje in alarmiranje, ob-
činski štab TO Ormož, postaja
Med reševanjem »ponesrečencev« iz poškodovanih blokov na Kolodvorski ulici.
(Foto: M. Ozmec)
milice Ormož ter občinski štabi
in specializirane enote.
Poleg uvodnega zračnega na-
pada je bila za opazovalce vaje
posebno atraktivna akcija reše-
vanja poškodovanih stanovalcev
iz blokov v Kolodvorski in Skoli-
brovi ulici, kjer so poleg klasične
lestve uporabili tudi skoke na
zračno blazino ter spuste po plat-
neni drči in druge specialnosti.
Prvič se je zgodilo, da so v vaji
sodelovale tudi radijske postaje
sodelujočih bratskih občin, ki so
ves potek tudi neposredno pre-
našale. Neposredni prenos so
pripravili kolegi iz radia Ptuj in
Ormož s svojimi reporterji ter ta-
ko pričarali posebno vzdušje tu-
di več tisočim poslušalcem ob ra-
dijskih sprejemnikih.
Nekaj po enajsti uri je bil zbor
vseh udeležencev vaje pred tri-
buno v centru mesta, kjer so vo-
dje posameznih enot najprej pre-
dali raport poveljniku občinske-
ga štaba CZ Ormož, ta pa je po-
dal skupni raport predsedniku
izvršnega sveta SO Ormož Miro-
slavu Tramšku, ki je zbranim tu-
di govoril. Sledil je podpis listine
solidarnosti in sodelovanja enot
in štabov civilne zaščite sodelu-
jočih občin, ob koncu pa je v
imenu vseh sodelujočih na vaji
Majda Lukner prebrala pozdra-
vno pismo 13. kongresu ZKJ.
M. Ozmec
Predlog družbenega plana
občine Ptuj
Zbori Skupščine občine Ptuj
se bodo sestali na tretjih rednih
sejah 8. in 9. julija. Najpomemb-
nejša točka dnevnega reda je
prav gotovo predlog družbenega
plana občine Ptuj za obdobje
1986—1990. Z njim povezano pa
je tudi poročilo o uresničevanju
družbenega plana v letošnjem le-
tu s prvo oceno možnosti razvoja
v letu 1987. Poleg tega bodo
obravnavali še poročilo o delu
Sodišča zdiuženega dela v Mari-
boru, sklepali o podelitvi pri-
znanj občine Ptuj v letu 1986 in o
več drugih predlogih, ki so bili
na prejšnji seji v obravnavi kot
osnutki.
Zbori občinske skupščine tret-
jega mandata so o osnutku druž-
benega plana razpravljali že 26.
decembra 1985, pred in po tem
pa je tekla o njem široka javna
razprava pri vseh nosilcih plani-
ranja in v družbenopolitičnih or-
ganizacijah. Na podlagi pripomb
in predlogov iz javne razprave in
od posameznikov je bil pripra-
vljen predlog. O njem so na
skupnem zasedanju zborov ob-
činske skupščine, 31. marca letos
Razpravljali, vendar ga niso spre-
jeli, temveč so dali veliko novih
pobud in dopolnil. Predlog druž-
benega plana je bil takrat uma-
knjen z dnevnega reda predvsem
zaradi tega, ker še niso bili spre-
jeti samoupravni sporazumi SIS
družbenih dejavnosti, štiri petine
Oz D s področja gospodarstva
pa je šele pripravljalo skupne te-
melje planov. Tako je javna raz-
prava tekla še do konca aprila.
Izvršni svet SO Ptuj je na seji,
11. junija, obravnaval vse dodat-
ne pripombe in dopolnitve in jih
v največji možni meri vključil v
besedilo predloga družbenega
plana. Ni pa mogel upoštevati
pripomb in dopolnitev, ki se na-
našajo na posamezne dele bese-
dila, ker je to že zajeto ali pa ne
spadajo v ta planski dokument.
V gradivu, ki so ga prejele de-
legacije, je občinski izvršni svet
podrobneje obrazložil zakaj po-
sameznih pripomb in dopolnitev
ni bilo moč upoštevati. Skupno
je bilo takih predlogov in dopol-
nitev kar 26. Delegati bodo k te-
mu prav gotovo imeli še kakšna
vprašanja in pripombe, vendar
predlog družbenega plana obči-
ne Ptuj je pripravljen izredno
skrbno, zato predlagatelj upravi-
čeno upa, da ga bodo zbori spre-
jeli. FF
Včeraj so zasedali
zbori skupščine občine
Ormož
v sredo, 25. junija, dopoldne so se na drugi skupni seji sestali de-
legati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbeno-
političnega zbora Skunščine občine Ormož. Obravnavali so poročila
o delu Postaje milice Ormož v letu 1985 in poročilo Temeljnega sodi-
šča Maribor Enote Ormož ter informacijo o poslovanju OZD s pod-
ročja gospodrstva v letošnjem prvem trimesečju in poročilo o izvaja-
nju uresničevanja določil resolucije o razporejanju dohodka v letoš-
njem prvem trimesečju. Sklepali so še o predlogu družbenega dogo-
vora o načinu uporabe in upravljanju s sredstvi solidrnosti za odpra-
vljanje posledic naravnih nesreč ter vprašanja delegacij in delegatov.
Po končani skupni seji so se na ločenih, v tem mandatu že tretjih
sejah sestali zbori in v skladu s svojimi pristojnostmi obravnavali še
od 9 do 11 točk dnevnega reda, ki so se nanašale največ na imenova-
nja in razrešitve.
FF
Ocena prvih ukrepov
člani predsedstva občinskega
komiteja ZKS Ormož so na seji v
ponedeljek, 23. junija ocenili,
kako v organizacijah združenega
dela, ki so kršile resolucijske
usmeritve o delitvi dohodka,
uresničujejo pobude izvršnega
sveta. Ugotovili so, da so vsi krši-
telji sprejeli predlagane ukrepe
in v večini primerov tudi zagoto-
vili, da se bodo do konca sep-
tembra uskladili z resolucijskimi
usmeritvami.
Po poročilih iz osnovnih orga-
nizacij ZK pa bodo težave v or-
ganizacijah združenega dela, ki
so večje izvoznice. To so pred-
vsem OptvI; Gosad in Primat, ki
so z letošnjim izvozom zaslužili
le toliko, da so lahko krili mate-
rialne stroške, za akumulacijo in
osebne dohodke pa ni ostalo nič.
Predsedstvo OK ZKS Ormož pa
ocenjuje, da bodo novi ukrepi
Zveznega izvršnega sveta ven-
darle pripomogli, da bodo tudi v
omenjenih izvoznih organizaci-
jah združenega dela uspeli uskla-
diti delitvena razmerja z resolu-
cijskimi usmerit\ami. Obenem
pa so poudarili, da bodo pri krši-
teljih upoštevali objektivne vzro-
ke", ki bodo preprečili dogovorje-
no uskladitev. j-j
Posojilo za TGA
Konec prejšnjega tedna je kreditni odbor KB Maribor odobril
kredit za izvedbo 1. in 2. faze posodobitve proizvodnje primarnega
aluminija. Prvo fazo modernizacije bodo v TGA realizirali do leta
1990 in bo zajela gradnjo nove elektrolize C z letno zmogljivostjo pro-
izvodnje 35.000 ton aluminija, rekonstrukcijo sedanje elektrolize B na
tehnologijo predpečene anode ter povečanje pečnih in livnih zmoglji-
vosti v livarni.
Slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za gradnjo nove hale
C bo jutri ob trinajstih na gradbišču v TGA Kidričevo. —OM
/     UVODNIK
Delimo več kot
ustvarimo
Pretirana želja, da sledimo neobrzdani rasli življenjskih stro-
škov, da ohranimo standard ali ga celo izboljšamo, nas je pripelja-
la do tega. da smo v prvih mesecih letošnjega leta grobo kršili sa-
moupravno sprejeta resolucijska načela, kjer smo z velikimi črkami
zapisali to. kar je edino možno in logično: da bomo delili in porabi-
li samo tisto, kar bomo prigospodarili.
Ob pregledu podatkov iz trimesečnih periodičnih obračunov
gospodarstva v nasi občini, podatkov o skupni porabi in splošni po-
rabi, ugotavljamo, da delitvena razmerja niso v skladu z resolucij-
skirni usmeritvami, zapisanimi v zvezni, republiški in občinski reso-
luciji. Vse oblike porabe so rastle hitreje kot dohodek, kar se je ne-
gativno odrazilo na akumulaciji. Njen delež v dohodku se je močno
zmanjšal. Tako so ob 76.9% rasti dohodka sredstva za akumulacijo
nižja za 0.7 %, sredstva za osebno in skupno porabo višja za
77/./ %, sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb za 128,7% in
splošnih potreb za 245.9 % od sredstev v enakem obdobju lanskega
leta.
Nadaljevanje takšne delitvene prakse ni samo v nasprotju z
družbenimi dokumenti, je tudi v nasprotju z osnovnimi načeli go-
spodarjenja in odkrito ogrožanje socialne varnosti delavcev v zdru-
ženem delu. v gospodarstvu in v negospodarstvu. S takšno delitvijo
so resno ogrožene materialne osnove za naše delo in pogoji za na-
daljnje pridobivanje dohodka.
Delež akumulacije v dohodku se je od 30.7 % v prvem trome-
sečju lani. letos zmanjšal na 16.9 %. To pa pomeni stagnacijo in
nazadovanje gospodarstva, težje pogoje za pridobivanje dohodka in
na koncu manjši dohodek. Praksa delitve neustvarjenega dohodka
je značilna za našo občino in republiko kot celoto. Polovica delov-
nih organizacij, s skoraj dvema tretjinama zaposlenih v naši občini,
je imela višjo rast porabe kot rast dohodka. Kaj sedaj in kako na-
prej
V Sloveniji v vseh okoljih in na vseh ravneh izvajajo aktivnosti,
katerih cilj je do konca septembra uskladiti rast vseh oblik porabe z
rastjo dohodka.
V začetku junija sta Izvršni svet Skupščine občine Ptuj in Ob-
činski sindikalni svet Ptuj. skupaj z družbenim pravobranilcem sa-
m.oupravljanja. organizirala razgovore s predsedniki osnovnih or-
ganizacij sindikata, predsedniki delavskih svetov in direktorji. Ra-
zgovore z enako vsebino je izvršni svet Skupščine občine Ptuj orga-
niziral skupaj z Občinsko konferenco SZDL Ptuj s predstavniki
krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti družbenih
dejavnosti in materialne proizvodnje. Temeljita analiza razmer in
razlogov, ki so pripeljale do teh nesorazmerij in sklepna ugotovitev
je: »Pogoji gospodarjenja so težki, osebni dohodki kljub prekoračit-
vam v povprečju nizki, toda akumulaciji se mora zagotoviti realna-
rast. gospodarstvo se mora okrepiti, saj je to edina pot k ustvarja-
nju večjega in boljšega dohodka.« Izvršni svet in družbeni pravo-
branilec samoupravljanja sta dala pisne pobude vsem kršilcem de-
litvenih razmerij z zahtevo, da te kršitve obravnavajo in sprejmejo
ukrepe in aktivnosti, s katerimi bodo uskladili rast porabe z rastjo
dohodka. Večina programov, kijih je združeno delo posredovalo iz-
vršnemu svetu, to zagotavlja.
Aktivnosti, kijih izvajamo v vseh okoljih in na vseh ravneh v
občini, v republiki in v državi, so usmerjene v uresničevanje resolu-
cijskih določil, po samoupravni poti in z dosti samokritičnosti, brez
administrativnih ukrepov.
Takšni so tudi ukrepi ZIS, ki v treh zakonih prepovedujejo za-
časno razpolaganje z družbenimi sredstvi za negospodarske nalož-
be, narekujejo nujno revizijo vseh pravic iz skupne in splošne pora-
be in začasno prepovedujejo razpolaganje z delom družbenih sred-
stev za osebne dohodke.
Če v OZD ukrepov ne bodo upoštevali, bomo morali v jeseni
uporabiti zakonsko prisilo za vse tiste, ki bodo delili več kot imajo.
Druge poti ni. Kot je nima gospodar, ki ve, da bo žel samo tisto,
kar DO posejal. in da bo lahko sejal, ne sme pojesti semena za setev.
Jože Botolin
\_y
Ministri za izobraževanje
V Ptuju
Predsedniki komitejev za vzgojo in izobraževanje iz vseh repu-
blik in pokrajin se vsako leto sestanejo na delovnem srečanju, letos je
bilo to v Mariboru. Pridružili so se jim tudi predstojniki zavodov za
šolstvo in skupaj z ministri, kot smo jih nekoč na kratko imenovali,
razpravljali predvsem o različnosti sistemov vzgoje in izobraževanja.
Teh imamo v Jugoslaviji prav toliko kot republik in pokrajin.
Sestanek o teoriji so povezali tudi s prakso. V Ptuju so si ogledali
Srednješolski center in bili navdušeni. Kot je dejal dr. Franci Pivec,
predsednik komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo SR
Slovenije, je ptujski center vzorčni primer takšne izobraževalne usta-
nove v naši republiki. Gostje so si, poleg specializiranih delavnic in
učilnic, ogledali še film o ptujskih kulturno zgodovinskih znamenito-
stih, ki so ga posneli učenci centra. V imenu skupščine in družbeno-
političnih organizacij občine Ptuj jih je pozdravil predsednik skupšči-
ne Gorazd Žmavc, podpredsednik izvršnega sveta Stanko Brodnjak
pa je predstavil razvoj občine v zadnjih štiridesetih letih in nakazal
razvojne usmeritve. Gostje so bili izredno zadovoljni z obiskom in de-
jali, da bi bilo zaželeno imeti več takšnih izobraževalnih ustanov z
mladim in zagnanim kolektivom po vsej Jugoslaviji.
N. D.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
26. junij 1986 -
TSDNIH
Letos 48 milijonov j
opečnih enot
Proizvodnja opeke predstavlja že 80 odstotkov vse proizvodnje v |
Mercator-Ograd Ormož. V prvem četrtletju letos so proizvedli 13 mili-;
Jonov, do konca leta pa bodo še 35 milijonov enot. Poslovali so pozi-;
tivno, vendar na meji rentabilnosti. ;
Kot poudarja direktor Milan Lukaček je to rezultat razumne po- i
rabe energije na enoto proizvoda in dobre fizične produktivnosti de-!
la. Dodal pa je, da se slovenski opekarji srečujejo z dodatno težavo v \
primerjavi z ostalimi tovrstnimi proizvajalci v Jugoslaviji, saj plačuje-;
jo znatno višjo ceno za energijo. V opečnih izdelkih predstavlja elek-^
trična energija 50 odstotkov stroškov in tega ne moreta nadomestiti j
nobena produktivnost in nizka poraba električne energije. '
Proizvodnja v ormoški opekarni teče nepretrgoma skozi vse leto,
razen treh dni v letu in to prvega januarja, prvega maja m 29. novem-;
bra. Delajo v štirih izmenah, ob sobotah, nedeljah in praznikih.
Ce bodo v prihodnjem letu dobili plin, bo to ugodno vplivalo na!
njihovo proizvodnjo. Poleg tega je plin cenejši od nafte in zanesljivej- \
ši.
Prek članic SOZD-a in njihovih poslovnih partnerjev proda
Ograd polovico svoje proizvodnje. V sestavljeni organizaciji odlično j
dela tudi interna banka, ki jim pomaga pokrivati večje zaloge glede,
na to, da ima njihova prodaja sezonski značaj. Na nivoju SOZD-a:
združujejo tudi sredstva amortizacije in poslovnega sklada. j
Do leta 1990 sicer načrtujejo določeno investicijsko dejavnost, ki \
je vezana na preusmeritev dela proizvodnje, vendar bo potrebno za-:
deve še uskladiti z dejavniki planiranja. V 14-tih letih dela je ormoška i
opekarna dosegla kakovostne razvojne rezultate, ki jih lahko razbere-)
mo tudi iz podatka, da je bila na začetku poslovanja v letu 1972 med \
32 opekarnami na 30. mestu, danes je druga. ■
Dohodki zaposlenih v Ogradu so nad občinskim poprečjem in vi
poprečju dejavnosti. V prvih treh mesecih je bil poprečni OD 67.0001
dinarjev, ob koncu petega meseca pa seje povečal na 71.000 dinarjev. \
Da je prihodnost ormoške opekarne svetlejša od ostalih, potrjuje ^
tudi ocena stanja opekarniških OZD v Podravju, ki jo je izdelal ECM \
- TOZD INŠTITUT ZA DRUŽBENI RAZVOJ v februarju letos in
ki med ostalim navaja: Sodobni opekarni se je glede na proizvodne;
zmogljivosti in tehnično-tehnološko opremljenost najbolj približala'
opekarna Ograd Ormož, ki ima tudi edina tunelsko peč, kar je eden;
izmed glavnih pogojev sodobne opekarske tehnologije. Tudi ostala;
opremljenost je na sodobni ravni, saj jo od polne avtomatizacije loči ■
samo nakladalna avtomatika za tunelske vagončke. V okviru sodobne;
proizvodnje je tudi proizvodna zmogljivost.
Prvi dan Mercatorja v Kranju
Prejšnjo soboto je bilo na razstavišču v Savskem Logu tradicio-^
nalno zborovanje delavcev SOZD-a Mercator Kit, ki zaposluje okrog;
20 tisoč ljudi in skoraj toliko kmetov-kooperantov, kar je četrtina^
vseh zadružnikov v Sloveniji. Gre za prvi dan Mercatorja, na katerem
je govoril Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije, in na katerem-
so podelili tudi nagrade Sozd-a Mercator Kit in to trem OZD, med
njimi TOZD Zaščita Kidričevo. ;
Omenjena temeljna organizacija je prejela nagrado zaradi izjem-j
nih dosežkov pri gospodarskem razvoju in napredku proizvodnje terj
za razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema, poleg tega pa tudi j
za dosežke pri zadevah skupnega pomena za sozd. i
Prvi dan Mercatorja so povezali s športnimi igrami — Mercato-:
riado, na kateri so bili Ptujčani drugi. i
MG
Tabor ekoloških skupin SRS v Ptuju
v začetku junija je bil v Ptujskih toplicah
tabor ekoloških skupin SRS. Udeležili so se ga
člani teh skupin iz Postojne, Sežane, Ljublja-
ne, Jesenic, Raven na Koroškem, Ilirske Bistri-
ce in člani ptujske skupine. Seznanili so se z
ekološkimi problemi v SR Sloveniji, z delom
ekoloških skupin, z akcijo »Pohod po poško-
dovanih gozdovih Evrope 86«, z ekološkimi
problemi TGA Kidričevo in s protijedrskim gi-
banjem v Evropi in Jugoslaviji. Sprejeli so na-
slednje zaključke:
1. LJUBLJANSKO ARMADNO OB-
MOČJE opozarjamo, naj v čim krajšem času
reši problem servisov v bližini Postojne. Izte-
kanje olj iz teh servisov v podtalnico vpliva
na dodatno onesnaževanje že tako ali tako
oporečne pitne vode na tem območju.
2. SKUPŠČINI SRS predlagamo", da opo-
zori DO Lesonit da v najkrajšem možnem ča-
su (1 leto) ukine mokri postopek pri izdelavi
ivernih plošč. Velika količina onesnaženih
odpadnih vod, ki jih ta DO spušča v reko,
onemogoča kakršnokoli življenje v njej. Z
ukinitvijo tega postopka bi se zmanjšala po-
raba pitne vode, ki je na tem območju tako
ali tako primanjkuje.
3. ELEKTROGOSPODARSTVO SLOVE-
NIJE naj takoj prične z uresničevanjem načr-
ta izgradnje 100 malih hidroelektrarn v SRS.
Hkrati pa tudi zahtevamo, da predstavniki ja-
vno obrazložijo, zakaj s tem projektom zamu-
jajo.
Prav tako naj takoj prične z vgradnjo čistil-
nih naprav za razžvepljevanje v termoelek-
trarnah (Šoštanj, Trbovlje), toplarnah in osta-
lih podobnih energetskih objektih. To pa naj
zagotovi tudi pri projektih v bodoče.
Za vse vrste radioaktivnih odpadkov iz JE
naj EGS natančno opredeli kaj se bo z njimi
zgodilo, kam in kdaj jih bodo odlagali.
Natančno naj tudi opredeli, kako in kje bo
potekal transport rumene pogače v predelavo
in vrnitev goriva.
OD EGS pa tudi zahtevamo, da pri izgrad-
nji vseh novih energetskih objektov upošteva
vse ekološke vidike.
4. ŽELEZARNA JESENICE naj povrne
škodo Gozdnemu Gospodarstvu Slovenije, ki
je nastala zaradi nevarnih emisij (SO2). Prav
tako mora po izgradnji Jeklarne II takoj za-
preti proizvodnjo v martinovkah, kajti sled-
nje so največji onesnaževalci na tem področ-
ju. Železarna Jesenice pa naj prav tako poda
v javnost informacijo, kje bo dobila potrebno
energijo za obratovanje Jeklarne II. (47
MW).
5. SKUPŠČINA SRS IN IZVRŠNI SVET
SRS naj uvedeta strožje kazni za večje in velj.
ke onesnaževalce našega okolja. Ta sredstva
naj se zbirajo v poseben republiški sklad.
Proučita naj tudi možnosti za ustanovitev
Neodvisnega ekološkega inštituta, kar j^
predlagala tudi ZSMS na zadnjem kongresu.
6. SVET ZA VARSTVO OKOLJA PRI Rj^
SZDL naj čimprej preveri dokumentacijo o
razširitvi farme prašičev v Dražencih pri Ptu.
ju. Od te farme pa naj tudi zahteva, da čim.
prej prične z izgradnjo lastne čistilne napra-
ve.
7. Podpiramo sklepe, ki jih je sprejela Zve-
za društev za varstvo okolja Slovenije o jedrski
energiji 8. maja na svoji seji.
8. Odločno podpiramo vse nove projekte,
ki ne predvidevajo uporabe jedrske energije.
Obsojamo vse nedemokratične razprave, ki
niso posledica racionalnih argumentov in
procesov demokratizacije naše družbe.        ;
EKOLOŠKE SKUPINE SRS^
Preveč pesimizma, premalo odgovornosti!
člani občinskega komiteja
ZKS Ptuj so ocenili gospodarske
rezultate v letošnjem prvem tri-
mesečju in ugotovili, da slabo
kaže. To ni nič novega, saj so o
tem razpravljali že v vseh ostalih
družbenopolitičnih organizaci-
jah in v občinski skupščini in pri-
šli do iste ugotovitve. Bolj po-
membno je, da so v organizaci-
jah združenega dela že sprejeli
ukrepe, ki jih je predlagal občin-
ski izvršni svet in se dogovorili
za njihovo uresničevanje.
Komunisti ptujske občine ugo-
tavljajo, da je v vseh okoljih pre-
več malodušja, preveč pesimiz-
ma in premalo odgovornosti.
Vprašali pa so se, kaj so doslej v
posameznih okoljih delali komu-
nisti, da je sploh prišlo do tega
stanja v gospodarstvu. Več kot
polovica organizacij združenega
dela v ptujski občini v prvih treh
mesecih tega leta ni spoštovala
resolucijskih dogovorov o delitvi
dohodka. Premalo pozornosti je
namenjene ustvarjanju dohodka,
mnogo preveč pa delitvi — neu-
stvarjenega — dohodka. Zato so
komunisti na seji, ki je bila 18.
junija sklenili, da morajo osno-
vne organizacije ZKS v OZD, ki
ne spoštujejo resolucije, storiti
vse, da odpravijo nesorazmerja.
Kritično so ocenili tudi pripra-
ve na 13. kongres Zveze komuni-
stov Jugoslavije. Menili so, da so
osnovne organizacije ZK večini
primerov le bežno preletele do-
kumente za kongres in jih potrdi-
le, tako kot je bilo to tudi na
omenjeni seji občinskega komi-
teja. Omeniti velja le razpravo
Edvarda Kupčiča, ki je govoril o
stališčih osnovne organizacije
ZK tozd Sadjarstvo Osojnik. Ko-
munisti zahtevajo od kongresa
konkretne usmeritve in ukrepe v
tem smislu, da bo delavec resni-
čno odločal o dohodku, obenem
pa so v razpravi o dokumentih za
13. kongres poudarili, da oblasti
rast cen, davkov in prispevkov
ugaja, ker ji prinaša denar, zato
tudi ni pravih ukrepov za zmanj-
šanje inflacije.
Člani komiteja so tudi opozo-
rili, da je treba z raznimi manife-
stacijami in pozdravnimi pismi
počastiti kongres jugoslovanskih
komunistov, resolucijske usmeri-
tve, ki jih bodo delegati kongresa
sprejeli, pa morajo biti obveza
vsakega posameznega člana m
organizacije ZK kot celote.
N. D.
OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE JUGOSLAVUE V PJUJSKI OBČINI
Vrsta različnih aktivnosti
v gasilskem domu v Ptuju je
bila prejšnji petek osrednja ob-
činska proslava ob 20. juniju —
dnevu CZ Jugoslavije, na kateri
so ocenili dosedanji razvoj in iz-
luščili osnovne smeri delovanja
na tem področju v srednjero-
čnem obdobju 1986 — 1990. Na
pomembne strani delovanja ci-
vilne zaščite v slehernem okolju
je spomnil Janko Bezjak, slavno-
stni govornik, sicer pa predsed-
nik komiteja za SLO in DS SO
Ptuj.
Zatem so podelili republiška
in občinska priznanja CZ. Franc
Krajnc, starejši, namestnik po-
veljnika štaba CZ je prejel pri-
znanje republiškega štaba CZ in
sicer bronasti znak, Albin Pišek,
Drago Klobučar in Stanko De-
beljak pa zlati znak CZ z diplo-
mo. Štab CZ je poleg tega pode-
lil za posebne in izredne uspehe
na področju razvoja in krepitve
CZ — značke CZ Jugoslavije z
diplomo — nekaterim društvom
in posameznikom, skupaj štiride-
set. Prejeli so jih Gasilsko dru-
štvo Podlehnik, Janko Majcen in
Franc Majcen iz KS Polenšak,
Jožef Dolenc iz KS Lovrenc,
Ivan Hrga iz KS Juršinci, Srečko
Vrabl iz KS Videm, Franc Arnuš
iz KS Tone Žnidarič Ptuj, Ivan
Hren iz KS Podlehnik, Ignac
Vrabič iz KS Stoperce, Ivan Maj-
cen iz KS Turnišče, Jože Baklan
in Marjeta Strnad iz KS Cirkov-
ce, Štefka Peklar iz KS Markov-
ci, Anton Lesjak in Jurij Podgo-
relec iz KS Hajdina in Dušan
Mihajlovič iz KS Dornava.
Na predloga štabov TOZD in
drugih OZD pa Alojz Zupanič,
Ivan Lah in Avgust Vraz iz Ki-
dričevega, Ivan Sebela in Silva
Majcen iz Agisa, Zofija Toplo-
vec iz Agrotransporta, Jože Jan-
žekovič in Anton Rakuš iz
TOZD-a za vzdrževanje voz Ptuj,
Franc Kolarič, Franc Ljubeč iz
Emone-Merkur, Janez Horvat iz
MlP-a Ptuj, Slavka Grabrovec iz
ZC Ptuj-Ormož, Jelka Kirbiš iz
Perutnine Ptuj, Jože Rakovec iz
OŠ Majšperk in Marija Šalamun
iz OŠ Cirkovce. Iz občinske or-
ganizacije RK Ptuj je značko CZ
prejela Pavla Veler in iz Občin-
ske gasilske zveze Ptuj Martin
Krajnc, Milan Kotolenko, Anton
Mesaric, G D Gajevci, Janez Fe-
Na proslavi je govoril Janko Bezjak
foto: M. Ozmec
guš, Ivan Dvoršak, Alojz Kova-
čič in Anton Kožar.
Osrednjo občinsko proslavo
od dnevu civilne zaščite Jugosla-
vije so sklenili mladi iz OŠ Franc
Osojnik z izbranim programom.
MG
PP    JUTRI POSVETOVANJE O
Samoupravnem in dohodkovnem
povezovanju združenega dela
v okviru aktivnosti ob Dnevu samoupravljalcev Jugoslavije bo
jutri, 27. junija, razgovor za okroglo mizo na temo Samoupravno in
dohodkovno povezovanje združenega dela, ki je v bistvu nadaljevanje
razprave z letošnjega srečanja samoupravljalcev, ki je bilo od 20. do
22. junija v Novem Sadu in na katerem so delegati poudarili nujnost
samostojne izbire programov, za katere bodo združevali sredstva.
Organizatorja, delavski svet Emona Kmetijski kombinat Ptuj in
Svet za samoupravljanje in delegatski sistem, sta vsem udeležencem
jutrišnje razprave namenila osnovne teze s tem, da je potrebno o sa-
moupravnem in dohodkovnem povezovanju združenega dela pred-
hodno razpravljati v vsaki organizaciji združenega dela.
V tem tednu so se na dveh seminarjih sestali tudi predsedniki de-
lavskih svetov, svetov temeljnih in drugih OZD, delovnih skupnosti
ter vodji delegacij in konferenc delegacij za delegiranje delegatov v
ZZD SO Ptuj.
Osrednja občinska proslava ob dnevu samoupravljalcev, poveza-
na s pripravami ra 13. kongres ZKJ, pa je bila v ponedeljek, 2^^«fn-
700 novincev
v ptujskem
centru
v srednješolskem centru Dušana
Kvedra je poslalo prijave za vpis v pr-
vi letnik 700 učencev, ki so uspešno
zaključili osmi razred osnovne šole.
Najkasneje do 30. junija morajo vsi ti
učenci poslati v šolo tudi spričevala o
zaključenem osno\nem šolanju, do
10. julija pa bodo prejeli uradno ob-
vestilo, da so sprejeti v prvi letnik.
Omejitve vpisa ni v nobeni usmeritvi
oziroma vzgojno izobraževalnem pro-
gramu.
Do 31. avgusta v centru še spreje-
majo prijave za vpis, seveda pa so se-
daj vpisne možnosti dosti manjše kot
v začetku vpisa. Nekaj prostih mest je
še v kovinarski, metalurški, kmetijski
in družboslovni usmeritvi ter v vzgoj-
no izobraževalnem programu elek-
troenergetika.
N.D.
Kakorkoli že obrnete: turizem smo ljudje
Prejemnik:
Danes je že vsak lahko
poštar. Ne vem, ali jih sploh
naučijo brati, preden jim
dajo službo. Kaže, da ne, ker
razmečejo tista pisma po
predalčkih, kakor se jim
ljubi. Časnike očitno sami
zase pokrgdejo - najmanj
enkrat na mesec ga ne
dobim, raje večkrat. Če pride
telegram, zvonijo kot
neumni, in s tistimi avti
divjajo, da si človek na cesto
ne upa. Nabiralnike pa tudi
praznijo, kakor imajo ravno
čas.
ZBf
AIJ^ m9S ^oflZO/BZ JBJf '9SA BZ
'ignSzi 9S JB^      bz 'fBfBigo
S9d omBS apud    njuo^ bu
^orBjfnjf ou^o zojfs ^ififBJA ud
StUOAjr 'BUIOp JBSojffU tu Bd
'OfdoJfSpBU OfS3S A UIBjSai^f
S9S9\[ 'fapBJjfn afizuad
lod uiifig foyi 'afsjd pod
ofBpoiS if ijusfojiodfi ;oui9jS
uf ogjof tm3z\ 'buijoja
i/B zBJUi 9f![B 'Saus 3f
IJB Zdp dfUt! 'BSBJdA 9U OJifIU
dU3[^ '33A HOJffU 9U SdUBp
3\j lBqBq 'B/idA auiBU og
:JBfsoj
f EDNIK -26-junij 1986
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
SINDIKAT SE MORA UVEUAVITI KOT
DELAVSKA ORGANIZACIJA
^^ed devetim in desetim kongresom Zveze
jjijdikatov Jugoslavije se je marsikaj spreme-
jijlo, veliko vprašanj pa je ostalo nerešenih.
^ato je bilo pred delegati veliko dela. Oceniti
50 morali medkongresno obdobje, predvsem
pa začrtati ekonomsko in socialno stabilno
pot. Od kongresa smo in še vedno veliko pri-
jalcujemo. Prepričani smo, da je našel vzroke
jjaših težav in sprejel smernice za odpravo le-
jgh. Sicer pa je najbolje, da delo kongresa
0ceni Božidar Varnica, ki je kot delegat akti-
yno sodeloval na 10. kongresu ZSJ.
Kako si si predstavljal vlogo delegata?
»Vlogo delegata na kongresu sem si pred-
stavljal že pred izborom. Delegat mora na
najbolj učinkovit način prenesti in zagovarja-
ti stališča baze, ki ga je izbrala. Republiški
kongres rešuje in usklajuje vprašanja in pro-
blematiko sindikalnih organizacij občin oz.
regij, kongres na zvezni ravni pa mora posta-
viti določene stvari na svoje mesto na najbolj
demokratičen način v smislu skupnih intere-
sov, ki jih ima delavski razred v naši družbi.«
Na kongresu si razpravljal o povezovanju
delovnih ljudi 13 občin Slovenije in Hrvat-
ske, saj to sodelovanje traja že 25 let. V Šmar-
jah pri Jelšah je bila organizirana predkon-
gresna razprava delegatov omenjenih brat-
skih občin na to temo, kjer so se dogovorili
za razpravo s tega področja. Izoblikovane so
bile teze o razpravi, da delegata, ki pokriva
to področje pa si bil zadolžen ti. Dogovorili
ste se, da je pomembno zaradi specifičnosti
vsebine razpravljati v komisiji za družbeno-
ekonomske odnose in razvoj, kajti urejeni
družbenoekonomski odnosi so pogoj za tak-
šno obliko povezovanja in sodelovanja.
Je sodelovanje primer ali je bila na kongre-
su podobna razprava še od drugod?
Takšna oblika sodelovanja kot jo imamo v
tem delu Slovenije in Hrvatske je edinstven
primer in ga kot izgleda drugod še ne pozna-
jo. Razprava na to temo je bila na kongresu
novost in zanimivost.
Opozoriti smo želeli, da delovni ljudje ob-
sojamo negativne pojave — zapiranje organi-,
zacij združenega dela, se pravi gospodarstva
v svoje okvire in meje občin, regij in repu-
blik, monopolni položaj posameznih organi-
zacij združenega dela, posebaj pa nacionali-
zem o katerem smo zadnje čase veliko govo-
rili. Ti negativni pojavi so v nasprotju z izvir-
nimi načeli in interesi delavskega razreda.
Poudariti smo želeli, da smo vsi, neglede na
nacionalnost in neglede za to, kjer živimo in
delamo, v prvi vrsti delovni ljudje naše socia-
listične Jugoslavije in člani sindikalne orga-
nizacije in da imamo skupne cilje. Ne smemo
in ne moremo se deliti po nacionalnosti am-
pak edinole na dobre in slabe delavce. Mi
smo se samoiniciativno prek sindikata pove-
zali in prešH na takšno sodelovanje brez veli-
kih institucij, kar je zelo pomembno v boju
proti birokraciji. Rezultati našega sodelova-
nja so vidni in bi lahko bili še boljši, a so nas
čestokrat razne administrativne omejitve in
birokracija ovirale pri naših prizadevanjih.
Bi lahko na kratko strnil vprašanja o teža-
vah, s katerimi se ta čas sooča sindikat pri
uveljavljanju svoje vloge. Kakšen bi bil tvoj
povzetek razprav na 10. kongresu ZSJ?
Kot sem že omenil, sem delal v komisiji za
družbenoekonomske odnose in razvoj, zato
delo v ostalih komisijah poznam nekoliko
manj. V naši komisiji so razprave tekle v
glavnem o padanju akumulativne in repro-
dukcijske sposobnosti, o izgubah v tekočem
poslovanju, neusklajeni cenovni politiki,
davčnega sistema, obrestnih mer, razmerah v
šolstvu, turizmu, kmetijstvu, drobnem gospo-
darstvu, energetiki, dolgoročnemu programu
ekonomske stabilizacije in še bi lahko našte-
val.
Skoraj ni bilo razpravljalca, ki se ne bi do-
taknil ugotovitve, da delavci zahtevajo izva-
janje dogovorjenega, odgovornost za neizva-
janje ali pa zahteva pogoje in aktivnosti s ka-
terimi bomo obvladali takšno stanje skozi vi-
soko produktivni razvoj, ki bi funkcionalno
povezoval interese delavskega razreda. Torej
konkretne programe, ki bodo pospeševali
proizvodno integracijo, usposabljali gospo-
darstvo, da se bo lažje vključevalo v medna-
rodno delitev dela, kar bi povratno na na-
daljnjo modernizacijo proizvodnje in krepi-
tev materialne osnove socialističnega samou-
pravljanja.
Kaj ocenjuješ kot najbistvenejši zaključek
10. kongresa ZSJ ali drugače rečeno, česa se
bomo morali sedaj lotiti v OOS, seveda v du-
hu uresničevanja kongresnih sklepov, stališč
in smernic?
Mislim, da je najpomembnejša naloga sin-
dikata ustrezno stimuliranje dobrega dela in
obratno. Za enako delo in rezultate dela ena-
ko plačilo — s tem se popolnoma strinjam,
nikoli pa ne bi podprl teze, da je potrebno
osebne dohodke povečati, ker so nas pač
drugod prehiteli za toliko in toliko.
Nadalje je zelo pomembno rešiti vpraša-
nje, kako do akumulacije. Vsekakor z boljšim
delom, z manjšimi stroški in kvaliteto, nika-
kor pa ne z nižjimi osebnimi dohodki. Naraš-
čanje izdvajanja iz dohodka je treba ustaviti,
kajti tako bomo lažje prišli do možnosti za
investiranje v posodobitev tehnologije, kar je
nujno potrebno. Akumulativna in reprodu-
ktivna sposobnost gospodarstva se mora po-
večati.
Čaka nas tudi veliko dela z birokracijo,
kajti materialna proizvodnja oz. delavski ra-
zred zahteva spremembo tega stanja. Težav
našega razvoja ni mogoče reševati z ustana-
vljanjem novih nepotrebnih institucij niti z
administrativnimi ukrepi. Razne restrikcije,
neusklajenost in linearno delovanje, zavira
proces prilagajanja gospodarstva delovanju
ekonomskih zakonitosti.
Čas, v katerem se nahajamo, je nenazadnje
tudi primeren, da v praksi dokažemo, da smo
pripravljeni in sposobni uresničevati naloge,
ki so postavljene pred nas. Uspehi na eko-
nomskem in vseh ostalih področjih bodo od-
visni od tega, koliko bomo pripravljeni skup-
no in povezano delovati.
Kaj dodati? Morda to, da smo sindikat vsi
in da je dolžnost nas vseh uresničevanje kon-
gresnih stališč in smernic. Predvsem pa mo-
ramo spremeniti miselnost in staro prakso.
Maks Menoni
PROBLEMSKA
IN VOLILNA
SEJA
v torek, 1. julija, bo problem-
ska in volilna seja Občinske kon-
ference SZDL Ptuj. Delegati bo-
do najprej razpravljali o kvaliteti
življenja občanov, za kar so do-
bili tudi gradivo. Največ pozor-
nosti bodo namenili preskrbi z
osnovnimi življenjskimi potreb-
ščinami in delovnemu času loka-
lov, varstvu okolja, prometnim
zvezam v ptujski občini in F*tuja
s sosednjimi občinami, gradnji
telefonskega omrežja in dostavi
pošte.
Zatem bodo glasovali o razreš-
nici sekretarju, članom predsed-
stva občinske konference SZDL
in članom delegacije, ki delegira
delegate v republiško konferen-
co SZDL.
Za sekretarja je kot možni
kandidat predlagan Franci Go-
lob iz Ptuja, za člane predsedstva
so predlagani možni kandidati
Zvonko Arnejčič iz Cirkulan,
Stanko Ropič iz Vidma in Bran-
ko Voljč iz Ptuja. Predsedstvo
OF SZDL je kot možne kandida-
te za delegacijo, ki delegira dele-
gate v RK SZDL, predlagalo no-
voizvoljenega sekretarja, Lidijo
Hazabent in Zvonka Arnejčiča.
N. D.
SAMOUPRAVNO DOGOVARJANJE
IN ODLOČANJE
Delegati v skupščinah samou-
pravnih interesnih skupnosti
ugotavljajo, da vse manj odloča-
jo in vse več potrjujejo razne do-
kumente, katerih vsebina je do-
govorjena na strokovnih in pred-
vsem upravnih ravneh. Glede na
to, da nas pesti hudo pomanjka-
nje in splošne porabe, je to do
neke mere razumljivo. Vendar bi
lahko delegati kljub temu odlo-
čali o več zadevah, če bi bili do-
volj dobro seznanjeni z možnost-
mi in ne samo s potrebami, reci-
mo družbenih dejavnosti.
Prav v družbenih dejavnostih
se je pri skupnostih otroškega
varstva, socialnega skrbstva, kul-
turne, raziskovalne in telesnokul-
turne skupnosti ob sprejemanju
sporazumov o temeljih plana do
leta 1990 zataknilo. Delovni lju-
dje in občani so v zadnji fazi dol-
gotrajnega postopka sprejema-
nja teh dokumentov odločali ne
samo o pristopu k sporazumom,
temveč tudi o amandmajih Izvrš-
nega sveta SO Ptuj, kar je s prav-
nega stališča nevzdržno.
Ne glede na nepravilnost po-
stopka je glasovanje pokazalo,
daje večina delovnih ljudi in ob-
čanov sprejela amandmaje izvrš-
nega sveta, ki so jih pred tem de-
legati v skupščinah nekaterih in-
teresnih skupnosti zavrnili. To
lahko pomeni, da delegati skup-
ščin niso imeli stališč svoje dele-
gatske baze in so se torej odloča-
li po lastnem preudarku, lahko
pa tudi pomeni, da so v izvršnem
svetu s temeljito akcijo obvešča-
nja prepričali delovne ljudi in
občane, da so amandmaji po-
trebni.
Kakorkoli že — amandmaji
bodo vplivali na spremembo vse-
bine nekaterih sporazumov, de-
nar ne bo namenjen za nove za-
poslitve strokovnih delavcev,
temveč za investicijsko vzdrževa-
nje in za financiranje delegatske-
ga sistema v krajevnih skupno-
stih.
Prejšnji teden so se na skup-
nem sestanku — prvič od uvedbe
delegatskega sistema — sestali
člani odborov za svobodno me-
njavo dela omenjenih interesnih
skupnosti skupaj s predstavniki
skupščine občine in izvršnega
sveta. Sestanek je bil zanimiv in
ploden, saj so se dogovorili za
novo metodo dela. V prihodnje
naj bi se izvršni svet ali pristojni
upravni organ večkrat sestal s
predsedniki skupščin interesnih
skupnosti in strokovnimi delavci
v teh skupnostih, da bi skupno in
enotno reševali probleme, ki se
bodo pojavili. In ti se bodo ob
sedanjih napovedih gospodar-
skega razvoja zagotovo pojavili
in pridružili kopici tistih, ki jih v
občini že imamo.
Upati je, da bo nova metoda
dela resnično prispevala k večje-
mu samoupravnemu dogovarja-
nju in predvsem odločanju dele-
gatov v samoupravnih interesnih
skupnostih. N Dobljekar
Prireditve ob občinskem prazniku
Odbor SO Ptuj za prireditve ob občinskem prazniku je že sprejel
okvirni program prireditev v počastitev praznika.
Slavnostna seja s kulturnim programom bo v petek, 8. avgusta, v
Srednješolskem centru v Ptuju. Po seji bo ogled melioracijskih siste-
mov v Lovrencu na Dravskem polju in Cirkovcah, kjer bo tudi dru-
^bno srečanje s piknikom.
V počastitev letošnjega občinskega praznika bo vrsta prireditev v
iiesecu juliju in avgustu. Mnoge med njimi, športne in kulturne, so že
tradicionalne, ob teh pa bo še jugoslovansko srečanje članov ZRVS v
Ptuju, medrepubliško tekmovanje gasilcev v Sobetincih in otvoritev
Vrtca v Gorišnici.
L
Vemo kaj hočemo?
Ptujski gostinski in turistični delavci ne morejo iz svoje kože. Na
vseh srečanjih oziroma delovnih pogovorih ponavljajo eno in isto, ta-
ko je bilo tudi na prvi seji odbora za razvoj turizma pri IS SO Ptuj v
novem mandatu. Prav zaradi tega ostaja na stranskem tiru kakovo-
sten razvoj in v tem odviru prizadevanje za celovito turistično ponud-
bo ptujske občine. Skozi odbor naj bi dosegli večjo usklajenost po-
dročij, ki so v odboru zastopana. S takšnim pristopom pa se bo naš
turizem tudi lahko bolje uveljavil v širšem turističnem prostoru.
Kdo je nosilec turističnega razvoja v občini, kaj s prireditvami,
nadaljnjim razvojem gostinstva in turizma? To so vprašanja, ki jih bo
v kratkem potrebno razrešiti. Toplice bi bile lahko nosilec razvoja,
vendar le pod pogojem, če bodo dobile primernega partnerja. Razvoj-
ne načrte gostinstva in turizma moramo doreči, v njem pa tudi kmečki
turizem.
»Gostov je premalo, morali bi bolj govoriti o povezovanju, ne pa
o ogroženosti,« je poudaril Stanko Napast iz občinskega komiteja za
družbenoekonomski razvoj in planiranje. V tem okviru je potrebno
tudi načrtovati delo občinskega odbora, ki se bo ponovno sestal v je-
seni.
MG
Trinajsti kongres
ZK
Jugoslavije
Včeraj se je v Beogradu začel 13. kongres Zveze komunistov Ju-
goslavije. Priprave nanj so trajale več kot leto in pol. Povezano s tem
so tekle priprave in izvedba kongresov ZK po republikah in obeh po-
krajinah. Delovni ljudje Jugoslavije od 13. kongresa veliko pričakuje-
jo, zlasti še zato, ker priprave na kongres niso dale dovolj konkretnih
rezultatov.
Če primerjamo stanje po 12. kongresu ZKJ, moramo ugotoviti,
da se je veliko izboljšalo, marsikaj popravilo. Glavno breme, ki nas
teži, je nebrzdana rast inflacije t vsem slabim, kar inflacija prinaša s
seboj. Zato delovni ljudje upravičeno pričakujejo, da bo 4-dncvni
zbor najodgovornejših komunistov Jugoslavije v centru Sava v Beo-
gradu odstranil nejasnosti in omahovanja ter okrepil enoten nastop
naj vsej fronti boja za stabilizacijo in za razvoj socialističnega samou-
pravljanja, ker le tako bo jugoslovanska federacija delovala skladnej-
še.
Franc Tetičkovič je bil slavnostni
govornik na prireditvi v SŠC Ptuj
v počastitev 13. kongresa ZKJ
Foto: M. Ozmec
Mirko Kuharic na enem od delov-
nih dogovorov delegatov v Ptuju,
aprila 1986
Foto: I. Ciani
Enako kot drugje so tudi na našem območju, skozi javne razpra-
ve o osnutkih kongresnih dokumentov, tekle priprave na 13. kongres
ZKJ. Stališča komunistov in vseh samoupravno usmerjenih ljudi so
ponesli na 13. kongres naši delegati. Po sklepu CK ZKJ je bil izvoljen
po en delegat na vsakih 2000 članov ZK. Komunisti v okviru Medob-
činskega sveta ZKS za Podravje pa so se dogovorili, da naj bi bil po
en delegat na 13. kongresu ZKJ iz vsake občinske organizacije ZK.
To je omogočalo zlasti veliko število članov ZK na območju mesta
Maribor.
Tako je občinska organizacija ZKS Ptuj na programsko volilni
seji izvolila za delegata FRANCA TETIČKOVICA, roj. 1930, dipl.
sociologa iz Ptuja, ki je bil takrat tudi izvoljen za predsednika občin-
ske konference ZKS Ptuj in to dolžnost opravlja nepoklicno. Občin-
ska konferenca ZKS Ormož pa je za delegata izvolila MIRKA KU-
HARICA, roj. 1922, kmetovalca v Jastrebcih 58, KS Kog.
Obema delegatoma, prav tako pa tudi vsem drugim, želimo
ustvarjalno delo na kongresu, predvsem pa še dosledno in uspešno iz-
vajanje vsega tistega, za kar se bodo dogovorili na kongresu in trdno
začrtali smer za naslednja leta in desetletja.
FF
13. KONGRESU
ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE
BEOGRAD
Drage tovarišice delegatke, dragi tovariši
delegati!
Pripadniki enot in štabov za civilno zaščito bratskih občin SR Hr-
vatske in SR Slovenije ter občani občine Ormož, zbrani na 9.
medrepubliški združeni praktično reševalni vaji enot in štabov za
civilno zaščito »Bratstvo — enotnost — solidarnost — Ormož
'86«, pošiljamo 13. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije brat-
ske pozdrave in iskrene želje za uspešno delo.
Zbor jugoslovanskih komunistov poteka v težki, zapleteni gospo-
darski in politični situaciji. V tem trenutku zato ni časa za oma-
hovanje, brezvoljnost, temveč moramo strniti svoje vrste, odločno
prijeti za delo in kot smo to v zgodovini že velikokrat — premaga-
ti težave.
Zbrani udeleženci medrepubliške vaje civilne zaščite smo skupaj z
občani občine Ormož trdno prepričani, da boste delegati 13. kon-
gresa Zveze komunistov Jugoslavije uspešno dorekli odprta vpra-
šanja ter nakazali smeri prehoda naše bratske, samoupravne so-
cialistične skupnosti preko vseh čeri.
13. kongresu ZKJ zagotavljamo, da bomo v naši vsakodnevni
praksi dosledno izvajali skupno dogovorjene naloge in obveznosti,
ki smo jih ob 11. kongresu ZKJ sprejeli z Listino solidarnosti in
sodelovanja enot ter štabov za civilno zaščito bratskih občin SR
Hrvatske in SR Slovenije pri zaščiti in reševanju prebivalstva,
materialnih, kulturnih in drugih dobrin v vseh razmerah v miru
ali vojni.
Živelo bratstvo, enotnost in prijateljstvo med vsemi narodi in na-
rodnostmi SFRJ!
Naj živi Zveza komunistov Jugoslavije!
Pripadniki enot in štabov
za civilno zaščito bratskih občin
SR Hrvatske in SR Slovenije,
v Ormožu, 21. junija 1986.
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
26. junij 1986
TEDNIK
TOMAŽ PRI ORMOŽU
Likovno srečanje in razstava
z lepim vremenom se začnejo in tudi lažje odvijajo ljubiteljske
aktivnosti, ki sodijo v kulturno področje. V mislih imamo srečanja liko-
vno usmerjenih samorastnikov, ki jih je tudi levo od Drave že dokaj lepo
število. Najzgodnejši so bili letos na Destrniku pri Ptuju, kjer prosla-
vljajo desetletnico svojih likovnih srečanj. Posebno ustvarjalno razpolo-
ženje pa so pokazali 7. in 8. junija tudi slikarji, ki so se zbrali pri Toma-
žu pri Ormožu. Srečanje, zlasti pa razstava udeležencev 12. t. m., so
vključeni med prireditve ob krajevnem prazniku, kar daje dogodku še
večji pomen.
Pobudnik te akcije, ki se je od-
vijala že tretjič, je bila tudi tokrat
prizadevna društvena delavka,
sicer predmetna učiteljica Alen-
ka Curin, organizator pa prosvet-
no društvo Ivan Cankar. Zelo
dosti je prispevala v praktičnem
smislu tudi tomaševska osnovna
šola, ki je dala v času tega doga-
janja med drugim na voljo še
svoje usluge, obenem pa tudi kot
vedno doslej, prostorsko mož-
nost za razstavljanje del udežen-
cev.
Kot smo že dejali, letos so se
zbrali pri Tomažu likovni navdu-
šenci že tretjič, saj so sklenili ob
prvem srečanju pred dvemi leti,
da se bodo sestajali redno v tem
slikovitem in središčnem kraju
Prlekije. Letošnje srečanje je bilo
morda najuspešnejše po številu
zbranih, saj so povabili poleg
odraslih tudi likovno nadarjene
učence, predvsem iz domače os-
novne šole, pri čemer so se od-
zvali: Franček Čuš, Janez Maj-
cen, Mateja Meško, Srečko Sirk,
Marjan Skuhala, Marjan Slana
in Vojko Švetak, pionirje iz Mi-
klavža pri Ormožu pa je zastopal
Franček Mlinaric.
Ta prireditev je privabila tudi
devet slikarjev. Udeležili so se je
Bogomir Jurtela iz Cirkovc na
Dravskem polju, Štefan Horvat
iz Višnje gore, Alojz Makoter iz
Ljutomera, Bojan Oberčkal iz
Središča ob Dravi, Julij Ošlov-
nik. Rozina Šebetič in Irena Tu-
šek iz Ptuja ter Vida Rajh in Bo-
humil Ripak iz Ormoža. Vsi so si
zelo prizadevali, da izrabijo to
posebno ugodnost in čas ter mo-
tivne značilnosti, ki jih nudi oko-
lje. Središčna tema je bila kraji-
na, redkeje čista, saj se najde na
tem območju ohranjene še precej
prvotne kmečke arhitekture. Ne
primanjkuje tudi s slamo kritih
hiš in gospodarskih poslopij, po
katerih se ozira prav nostalgično
zlasti slikarjevo oko.
Ce poskušamo predstaviti
udeležence srečanja posamično,
potem moramo reči, da je ostal
Bogomir Jurtela zvest tudi tokrat
krajini, ki je sicer njegova glavna
inspiracija, čeprav ga zanima
portret, kot vidimo tudi tukaj, ra-
zen tega pa še tihožitje in žanrski
motivi. Razstavlja dve sliki, od
katerih je še posebej zanimiva
Krajina s portretom, s čemer tre-
tira svoj motiv simbolično in raz-
širja svojo oblikovno idejo tudi
na lik iz območja, ki ga je obrav-
naval. Glavne značilnosti njego-
vih prizadevanj so usmerjene
kompozicijski in oblikovni
obravnavi motiva, ki ga skuša
prilagoditi lastnemu konceptu in
uresničevanju individualnih izra-
žajnih možnosti.
Slikar Štefan Horvat, ki se je
ukvarjal med srečanjem tudi s
skupino pionirjev, je vztrajen
iskalec svojega izraza, kar izka-
zuje na številnih samostojnih in
skupinskih razstavljanjih. Opre-
deljuje se v svojih stikih s krajino
na poudarjanje intenzivno izra-
ženih občutkov, ki ga navdajajo,
ko se srečuje z izbranim moti-
vom. Zajema ga v svoj slikarski
objektiv z enostavno uporablje-
nimi oblikovnimi sredstvi, kjer
zavzema glavno mesto kontra-
stna kompozicijska osnova, ki je
barvno usklajena in deluje sveže
ter poudarja spontanost doživlje-
nega motiva.
Alojz Makoter iz Ljutomera je
slikar vznemirljivega koncepta,
ki ga je vnesel tokrat v svoje po-
krajinske slike. Zanima ga živah-
na povezava z okoljem, ki ga je
obdajalo v času bivanja na tem
slikovitem terenu in resnost or-
ganiziranja oblik. Doživljal jih je
globlje in jih poudarjal z gostoto
kolorita, ki ga lahko izraža v olj-
ni tehniki. Njegova slikarska iz-
poved vsebuje vso potrebno te-
matsko pestrost in dramatiko, ki
prihaja najbolj do izraza v sliki
Pogled s Tomaža, prav tako pa
tudi na drugih motivih, kjer tudi
ni zanemarjal te pomembne vse-
binske komponente.
Bojan Oberčkal je slikar, naj-
rajši izraža svoje slikarske zami-
sli v gvašu in oljni tehniki, če-
prav ga privlači tudi sitotisk, ki
mu daje zelo široke možnosti.
Zelo dosti je razstavljal, saj se je
predstavil doslej čez dvajsetkrat
samo na samostojnih razstavah
doma in v inozemstvu, kar je do-
kaz njegove slikarske zagnanosti
in uspešne realizacije likovnih
idej. Med drugim je privržen
skoraj nostalgično etnografskim
predmetom in prvotnemu videzu
pokrajine, ki ga obdaja, saj se
mudi že vrsto let v okolju, ki mu
ponuja take motive. V koloniji so
nastale oljne slike dosledno
obravnavanih idej, ki jih ne
manjka širših pobud in obsežnej-
še vsebinske komponente. V njih
so vtkana preizkušena sredstva
izostrenih občutkov in subtilen
barvni prizvok, obenem pa pri-
haja do izraza poudarjanje os-
novnih svebinskih oblik.
Julij Ošlovnik tako rad slika,
da si ni mogoče zamisliti nobe-
nega podobnega srečanja, kjer
ne bi bil zraven, če drugače ne,
pa vsaj občasno. Široko znan po
svojih akvarelih in razstavljanjih,
seje izkazal tudi tokrat kot izred-
no aktiven. V tem kratkem času
je nastalo dvanajst del, od kate-
rih sta razstavljeni dve, ki se na-
našata na staro kmečko arhitek-
tura in na naselje z nekdanjimi
oblikami, ko so prevladovale le-
sene, s slamo krite hiše. Tak te-
ren, kot ga je imel na voljo v teh
dneh, je sicer odraz izvora večine
njegovih motivov, ki jih je na to
temo naslikal nešteto, tako v Slo-
venskih goricah kot v Halozah. Z
vsakim motivom izraža avtor do-
sledno preizkušene ustvarjalne
občutke, ki poudarjajo subtilen
odnos do posebne barvitosti ter
izražajo neposrednost živahne in
originalne slikarske zamisli.
Tudi Rozina Šebetič ima dosti
izkušenj prav s krajinarstvom,
saj ustvarja in razstavlja že vrsto
let. Upamo si trditi, da ji še pose-
bej leži neposrednost izpovedo-
vanja v odnosu na krajino, v ka-
teri so nastale slike tudi tukaj,
čeprav razstavlja samo dve v
akvarelni tehniki. Smisel za kom-
Oj) zdaj gremo..
Spet so piskali na piščali, peli in se veselili — kdo drug kot mini-
maturanti. Vsako leto ob tem času se sprehodijo po ptujskih ulicah,
letos se jih je na obhod podalo manj kot običajno. Zaradi muhastega
vremena so se odločili za minimaturantski pohod le otroci iz ptujskih
skupin Vzgojno varstvenega zavoda Mirka Sagadina. Sicer pa je letos
v ptujski občini okrog 1000 minimaturantov, kar nekaj čez 700 tistih
iz skrajšane priprave na osnovno šolo in okrog 280 tistih iz rednih od-
delkov vrtca.
Tradicionalni pohod so združili z veselim rajanjem, kuhariceso-
jih počastile s slavnostnim kosilo, vzgojiteljice so izdelale posebne
značke za minimaturante, ki so se tako poslovili od prvega, najbolj
brezskrbnega dela svojega življenja. Od letošnje jeseni dalje bodo za-
šli v vrtec le še po bratca ali sestrico ali pa morda tu in tam na obisk k
tovarišici, ki sojo imeli tako radi. Poslej bodo njihove otroške glavice
napolnjevale resne skrbi, povezane s šolo in razmišljanji o prihodno-
sti.
N. D.
pozicijsko osnovo se povezuje
tudi s sicer pestro, vendar nežno
barvitostjo, ki daje njenim akva-
relom svežino likovnega izraza
in dinamično doživljanje izbra-
nih motivov.
Med razstavljalci je tudi Irena
Tušek, ki se je kot ostali udele-
ženci srečanja usmerila na kraji-
ne. Njeno ustvarjalno bistvo je
že globoko utrjeno in zelo odme-
vno, saj jo srečujemo pogosto na
podobnih srečanjih, znana pa je
tudi kot udeleženka mnogih raz-
stav. Svoje slikarsko razpolože-
nje je usklajevala tudi tokrat v
poudarjanju oblik in pestrem ko-
loritu, ki dobiva v dokončni rea-
lizaciji subtilen odmev, obenem
pa usmerja slikarko na izkazova-
nje uspelega kompozicijskega in
barvnega ravnovesja.
Udeleženka Vida Rajh se je re-
sno soočila s privlačnimi motivi
in izbrala take, ki dovolj jasno
poudarjajo njen neposreden stik
s kompozicijsko usklajenostjo in
monumentalnostjo ustvarjalne
zamisli. Tokrat ne gre za slikanje
v barvni tehniki, ampak za ures-
ničitev odrejenih idej z ogljem,
kar je potrebovalo kot izražajno
sredstvo slikarkino svojevrstno
nagnjenost k takšni predstavitvi.
Avtorica oživlja na poseben na-
čin realen izraz in originalen stik
s krajino, ki jo poudarja z izrazi-
to ekspresivnostjo.
Najkrajši slikarski staž ima
Bohumil Ripak, ki se je usmeril v
to panogo nekako pred dvemi le-
ti. Nagnjenost k slikanju ga
spodbuja predvsem na stike z iz-
kušenimi ustvarjalci, kajti delo-
vno razpoloženje zaenkrat še ne
zadošča, potrebno si je nabirati
in uporabljati znanje ter ga us-
kladiti z željami in povezati z
motivi. Nekaj tega je prišlo do
izraza tudi na tukajšnjem sreča-
nju, kjer je nastala med drugim
Domačija, obravnavana z eno-
stavnimi oblikovnimi sredstvi,
delana s svinčnikom. S temi pri-
zadevanji se avtor približuje vse-
bini svoje zamisli in zapušča
ugoden vizualni vtis.
Uspela udeležba na tomašev-
skem likovnem srečanju in raz-
stavi, s katero je poudarjen po-
men te akcije, usmerjajo priredi-
telje na ponovitev te prireditve
ob letu, ko bosta na podlagi do-
sedanjih izkušenj podobno sre-
čanje in razstava gotovo obrodila
še večji uspeh.
dr. Štefka Cobelj
Varujmo rastlinje
v našem okolju
Rastlinje, ki ga vzgajamo v na-
šem okolju, je pri svoji rasti in
razvoju podvrženo najrazličnej-
šim motnjam. Najčešče med nji-
mi so prav gotovo rastlinske bo-
lezni in škodljivci, ki ogrožajo
obstoj rastline. Normalni razvoj
rastlin pa lahko zavrejo tudi fi-
ziološke motnje, ki so lahko šte-
vilne, izvirajo pa iz neustrezne
svetlobe, toplote, ozračja, vlage,
prehrane in poškodb, ki jih loči-
mo v mehanične in kemične.
Mesec maj, še zlasti pa junij,
sodita med najvitalnejša meseca
v letu glede na vegetacijo rastli-
nja, to pa hkrati pomeni največjo
potencialno moč vseh dejavni-
kov, ki rastlinje ogrožajo. Pojavi-
jo se številne bolezni in škodljiv-
ci, ker so najugodnejši vir za nji-
hov obstoj, razvoj in razmnože-
vanje mladi rastlinski poganjki
in plodovi. Dobro vemo, kako
rastlina reagira na senco oziroma
vir in jakost sončne setlobe, prav
tako na toploto. Talna in zračna
vlaga sta odločilni za razvoj in
rast rastline, saj ob pomanjkanju
vode rastline venijo, v preobilici
vode pa je ovirano dihanje kore-
nih in mikrobiološko življenje v
tleh. V sušnih obdobjih poletnih
mesecev je za zelenjavo, grmiče-
vje, rože, drevnine in trato po-
trebno skrbeti, da rastline ne bo-
do trpele zaradi suše. To opravi-
mo s škropljenjem ali zaliva-
njem, ki sta dva popolnoma ra-
zlična ukrepa.
Škropimo ob hudi suši, ko
zmočimo le nadzemne dele rast-
lin. S škropljenjem zvečamo zra-
čo vlažnost in zmanjšamo izhla-
pevanje (transpiracijo), da rastli-
ne ne venejo tako hitro. Z zaliva-
njem pa omogočimo, da z 8 do
10 litri vode na m' površine zalo-
žimo zemljo z obilico vlage. Vla-
go bomo v tleh uspeli trajnejše
zadržati, če bomo po zalivanju
vrhno plast prsti plitvo prerahlja-
li, s čimer preprečimo kapilar-
nost, pa še plevel tako najučin-
koviteje zatiramo. Zalivanje s
hladno vodo je za rastline škod-
ljivo. Voda za škropljenje ali za-
livanje naj bo približno tako to-
pla, kot so zrak in tla. V ta na-
men je v vsakem vrtu nepogreš-
ljiv zbiralnik za vodo, v katerem
se pred uporabo voda ustrezno
ozračju ogreje.
O varstvu rastlin na vrtu oziro-
ma v našem okolju pred bolezni-
mi in škodljivci, je bilo že več-
krat svetovano, da pri uporabi
pesticidov t. j. raznih kemičnih
preparatov, ki so večinoma stru-
peni, ravnamo skrajno previdno
in da je vsako pretiravanje bolj
škodljivo kot na kateremkoli
drugem področju. Upoštevajmo
navodila prognostične službe, ki
jih daje prek javnih informativ-
nih sredstev, kar zlasti velja za
bolezni rastlin, proti katerim lah-
ko ukrepamo samo preventivno
z ustreznimi fungicidi, torej
predno so nastopile, da zaščiti-
mo list pred vdorom mikroorga-
nizmov ali trosov. Škodljivce za-
tiramo z ustreznimi insekticidi,
ko so se na rastlini že pojavili.
Skoraj lažje bi bilo letos našte-
ti vrste rastlin, ki jih niso napad-
le listne uši, kot pa tiste, ki so na-
padene. Upravičeno lahko trdi-
mo, da je pravo »ušivo leto«.
Zimska jajčeca uši so zaradi so-
razmerno mile zime dobro prezi-
mila, pa tudi naravnih sovražni-
kov, ki se hranijo z ušmi, je so-
razmerno malo, tako da imajo
vse pogoje za prerazmnožitev.
Uničujemo jih s t. i. sistemičnimi
insekticidi, ki zastrupijo rastlin-
ski sok, katerega vsrkavajo uši.
Med te strupe sodi folimat, pa
tudi matasystox, ki pa ga zaradi
strupenosti in tudi dolge karen-
čne dobe vse bolj opuščamo. Za-
tiranju uši se ne moremo in ne
smemo izogniti, ker pri rastlinah
trajnicah mlade poganjke tako
izčrpajo, da niso sposobni za na-
daljnjo rast, niti je rastlina spo-
sobna meseca avgusta diferenci-
rati cvetni nastavek za rodnost v
naslednjem letu, kar ne velja sa-
mo za sadno drevje, temveč tudi
za vse cvetoče grmovnice in
drevnine.
Opozoriti velja ponovno na
breskovo kodravost, ki se je po-
javila povsod tam, kjer ni bilo
ustrezne pravočasne zaščite. Ko-
dravost okužuje breskve, nekata-
rinke, redkokdaj tudi marelice.
Pri tej bolezni se listi odebelijo,
kodrajo in mehurijo do stopnje
popolne iznakaženosti. Pozneje
se na spodnji strani listov pojavi
siva prevleka, ki jo sestavljajo
številna spolna plodišča in trosi
glive. Okuženih listov ni mogoče
več ozdraviti. Kmalu bodo priče-
li odpadati, na drevesu se bo si-
cer razvila sekundarna generaci-
ja listov, vendar je to drevo tal((j
izčrpalo, da ni sposobno formj,
rati cvetnega nastavka po dve})
letih pa zagotovo odmre. Projj
kodri zato prvič škropimo pozno
v jeseni, ko listje odpade, z dvoj,
no jakostjo bakrovih pripravkov
ali z navadno jakostjo radocira.
ma. Spomladi pred brstenjen,
škropljenje ponovimo.
Ce se listi paradižnika tesno
zvijajo navzgor, to še ne pomeni
bolezni, temveč so to motnje,
nastanejo zaradi prevelikih ra.
zlik med dnevnimi in nočnimi
temperaturami. Sicer pa paradiž,
nik napada krompirjeva plesen
— phytophthora infestans, ki jo
spoznamo najprej po rjavih pe.
gah na listih, nakar pod njimi na
spodnji strani lista nastanejo ob
robovih snežnobele plesnive
prevleke. Paradižnik škropimo
enako kot krompir v času, ko to
sporoča protifitoftorna služba.
Ce venijo stebla kumar, jih je
napadla nožna in koreninska
gniloba. Ta je češča, če sadimo
več let zapored kumare na iste
grede. Blago okužene rastline iz-
datno zalivamo z raztopino kap.
tana ali zineba, stebla pa lahko
zaprašimo z bakrovim fungici-
dom.
Grenkobo v plodovih kumar
povzroča pretirano gnojenje z
dušikom, lahko pa je tudi posle-
dica neenakomerne rasti, ki je
običajno vezana na neenakomer-
no oskrbo tal z vlago.
Vrtnikovo oko mora prav v
tem obdobju neprestano bdeti
nad zdravstvenim stanjem rastli-
nja, ki ga v tem okolju vzgaja ali
prideluje; za učinkovito varstvo
rastlin pa je potrebno precej zna-
nja in izkušenj, pri čemer je treba
še enkrat opozoriti na zmerno
uporabo pesticidov, saj si zaradi
neznanja ne smemo še bolj za-
strupljati našega okolja, kot že
je. Naposled pa še izredno po-
membno opozorilo pri uporabi
pesticidov, pred takoimenovano
karenco ali čakalno dobo vsake-
ga škropiva posebej, ko ga še
lahko uporabimo pred obira-
njem plodov ali rastlin, da lete
ne bodo za uživanje strupene.
Miran Glušič, ing. agr.
w _
Se o Ringbauerjevi zbirki
Nedavno so delavci ptujskega Pokrajinske-
ga muzeja priredili v Razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra na Ptuju razstavo z izborom
likovnih del iz privatne zbirke sodnika Rudi-
ja Ringbauerja, ki tudi živi in dela na Ptuju.
Razstava je bila sicer odprta štirinajst dni,
med 9. in 25. majem 1986, kljub temu pa je
zelo hitro minila, tako hitro, da ni bilo dovolj
časa napisati o njej v času razstavljanja nekaj
osnovnih vtisov in povedati tudi par besed o
tej pomembni zbirki nasploh.
Zbirke, ne glede na to kakšne vrste so, ne
nastajajo hitro. Po navadi je potrebno za zbi-
ranje zelo dosti časa, če ne kar celo življenj-
sko obdobje. Le tako je mogoče, da se zbere
odrejeno gradivo, pri čemer ni glavni razlog
samo v finančnih možnostih. Potrebni so
predvsem smisel, zbirateljska strast in ljube-
zen do odrejenega gradiva, kajti le tako je
mogoče oblikovati fiziognomijo zbirke, ki pa
s tem še ni definitivna. Šele, ko je v nekem
smislu že oblikovana, pristopa zbiratelj k ta-
kemu materialu selektivno in še bolj kritično
odmerja njegov obseg ter se trudi predvsem
za smiselno sestavo in pravo vsebino z odbi-
ranjem kvalitetnejših del, skratka, klasificira
jih predvsem po likovni in časovni odrejeno-
sti. To naredi zbirko smiselno in aktualno,
obenem pa odreja njeno pra\o umetniško in
materialno vrednost.
Tudi Ringbauerjeva zbirka je nastajala po-
časi in prihaja do izraza šele sedaj, ko je do-
živela svojo prvo afirmacijo. Pot do sem je
bila dolga, v resnici je bila zbirka obeloda-
njena po petindvajsetih letih zbiranja. V
Ringbauerjevem primeru brez dvoma lahko
govorimo o zbirki, ki je dokaj obsežna, saj je
v njej zastopanih 32 avtorjev, šteje pa že 167
slik. pastelov, akvarelov, gvašev, predvsem
pa grafičnih listov, ki številčno prevladujejo.
Največ smo jih videli poleg del v drugih teh-
nikah tudi na razstavi, kjer je bil na razpola-
go publiki izbor, v katerem je bilo na ogled
gradivo dvaindvajsetih avtorjev, zastopanih s
65 deli.
Na razstavi smo se soočili v glavnem z
eksponati, ki jih je pridobil zbiratelj na do-
mačem terenu, na Ptuju, v Mariboru, Ljublja-
ni in na prekmurskem območju. Na ta način
smo se srečali tudi z imeni umetnikov, ki
nam niso tuja, čeravno ne poznamo morda
vseh iz ptujskih razstavišč. Dokaj logično je,
da so bili zastopani med njimi znani ptujski
slikarji, kot sta Alojz Kasimir in njegov sin
Luigi Kasimir, seveda ni primanjkovalo tudi
del Jana Oeltjena in Albina Lugariča. Ptujski
publiki nista neznana slikarja Tošo Primožič
in Ante Trstenjak, ki sta bila tudi razstavno
prisotna, prav tako Jože Horvat-Jaki, Franc
Mesaric in Štefan Galič. Ljubljansko umetni-
ško središče so zastopala visoko afirmirana
imena, kot so: Janez Bernik, Janez Boljka,
Bogdan Borčič, Jože Ciuha, Riko Debenjak,
Metka Krašovec. Vladimir Makuc, Kiar Me-
ško, France Mihelič in Zvest Apollonio. Nji-
hova dela se nanašajo v glavnem na grafiko,
z grafičnimi deli pa je bil predstavljen tudi
zbirateljev prijatelj Lojze Logar, od katerega
je bilo razstavljenih kar 19 listov. Na ta način
je bilo popolnjeno obsežno ptujsko razstavi-
šče v celoti, vzporedno pa je izšel i/ anonim-
nosti ta del Ringbauerjeve zbirke in si prido-
bil odgovarjajočo strokovno odmevnost.
Ko se vživljamo v Ringbauerjevo pojasni-
lo, zakaj se je odločil za zbiranje umetnin,
ugotavljamo, da je dobil pobudo s tem, ko
mu je pred približno petindvajsetimi leti pri-
jatelj Lojze Logar podaril svojo prvo grafiko.
Ob drugi taki obdaritvi se je počutil že boga-
tejšega in začel resno razmišljati, kako bi pri-
šel še do kakšnega likovnega dela. Polagoma
jih je začel nabirati vedno več, saj se je pre-
budila v njem prava zbirateljska strast, obe-
nem pa se je navezal predvsem na Logarja.
Njegova dela namreč prevladujejo v fondu
Ringbauerjeve zbirke,_ker jih je zbral do se-
daj že 87 po številu. Ze to je zbirka za sebe,
ki potrebuje posebno razčlenitev gradiva po
obdobjih, načina izražanja in pod kakimi po-
goji so dela nastajala. Sicer pa so zastopani v
Ringbauerjevi zbirki umetniki v povprečju z
enim ali dvema deloma. Izjemo predstavlja
grafična mapa Janeza Bernika, ki šteje enajst
listov, temu pa po obsegu zbranih del sledijo
ptujski slikarji: Albin Lugarič s šestimi, Jan
Oeltjen s petimi in Luigi Kasimir s štirimi de-
li. '
Težko je trenutno predvideti, kako se bo
razvijala Ringbauerjeva zbirka v bodoče. O
tem bo moral odločiti zbiratelj sam, pred-
vsem, kako jo bo želel dokončno oblikovati,
saj jo bo gotovo dopolnjeval še z novimi deli-
Ce bo ostal pri grafiki slovenskih avtorjev, kj
so izoblikovali pred približno tremi desetletji
s šolanjem v Ljubljani takoimenovano lju-
bljansko grafično šolo, bo moral zbirko do-
polniti še z nekaterimi novimi imeni in deli-
Vzporedno bo moral slediti stiiskim dogaja-
njem v širši umetniški sferi in spremljati od-
meve raznih individualnih vizij posamičnih
avtorjev. Omogočajo jih tudi razni mediji i"
tehnične usmeritve v radiusu med zelo čisla-
nimi klasičnimi tehnikami do specifičnih po-
javov, ki so včasih tudi že na meji med umet-
nostjo in tehnologijo. Ta naloga je zelo zah-
tevna, ker se gibljejo slogovne usmeritve ŽC
dober čas v kompleksnem pluralizmu. Z njif
se bo potrebno temeljito seznaniti in iz njega
precizno izbrisati ter se izogibati določenih
predmetnih oblik in kombinacij, odvisno p«*^
od tega, v kakšno širino in globino bo segala
Ringbauerjeva zbirateljska misija.
dr. Štefica (obeJ.
TEDNIK - 26. junij 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Obisk v ptujskem študentskem servisu
Glede na izkušnje iz lanskega-
prvega leta je 1. junija v prostorih
ICluba mladih v Ptuju pričel z de-
lom študentski servis nekoliko
bolj zagnano. Že prvi dan je bil
odziv delovnih organizacij, ki
potrebujejo delavce za različna
opravila, precej velik, prišli pa so
tudi prvi iskalci priložnostne za-
poslitve. O tem je vodja ptujske
enote mariborskega študentske-
ga servisa Donka Nikolovski de-
jala:
»Z odzivom smo zaenkrat za-
res zadovoljni in to z obeh strani.
Morda je zaenkrat še nekoliko
manj srednješolcev in študentov,
ko pa se bodo pričele počitnice,
bo tudi teh precej več. Tudi lani
je bilo podobno in v višku sezo-
ne nam je že zmanjkovalo del.«
Kakšen je vaš stik z delovnimi
organizacijami in drugimi po-
nudniki del?
»Že lani smo vsem ozdom in
tozdom poslali sporočila o mož-
nostih sodelovanja s študentskim
servisom. Letos maja smo jih Se
enkrat spomnili in jih povabili k
sodelovanju od 1. junija naprej.
In kar precej dober odziv je bil
ter zelo hiter. V glavnem so se
odzvali iz Mipa, TAM Ptuj, Za-
voda za veterinarstvo in živinore-
jo. Opekarne, KG P, TGA Kidri-
čevo itd.«
Kaj pa občani, v vašem obve-
stilu ste vabili k sodelovanju tudi
vse tiste, ki imajo potrebe po de-
lu tudi na domovih?
»Zaenkrat je povpraševanje
po takšnih delih zelo malo. Lju-
dje sicer tu in tam želijo kakšno
fizično pomoč pri spravilu pre-
moga, drv, ali pri selitvi in po-
dobno. Zato ponovno pozivamo
občane, ki potrebujejo pomoč,
da se obrnejo na nas v Klubu
mladih ali pa nas pokličejo po
telefonu 773-110. Na voljo smo
jim vsak dan, razen nedelje od
sedmih do trinajstih.«
Kako pa je z zaslužkom tistih,
ki jim vi uredite delo?
»Urno postavko določimo mi
v servisu in sicer jo korigiramo z
osebnimi dohodki v proizvodnji.
Tako zaslužijo za uro fizičnega
dela od 600 do 900 dinarjev, od-
visno spet od narave dela. Naj-
nižja urna postavka pa je 450 di-
narjev in sicer za čiščenje prosto-
rov. Na splošno pa mislim, da je
v večini primerov študent pri
svojem delu prek našega servisa
dokaj izenačen s tistimi, ki tak-
šna ali podobna dela opravljajo
v redni zaposlitvi.«    M. Ozmec
V študentskem servisu je vedno živahno.
POGLED V PRETEKLOST
v ponedeljek, 16. junija, je Zgodovinsko dru-
štvo v Ptuju pripravilo zanimivo predavanje. Pre-
davala je prof. Ljubica Šuligoj in sicer o proble-
mih nemštva med obema vojnama. Predavateljica
je v skrčeni obliki — zaradi obsežnosti problema-
tike — orisala jačanje nemške narodnosti v Ptuju
in njen pritisk na slovenski živelj v drugi polovici
prejšnjega stoletja, vse do konca prve svetovne
vojne. Takrat so se Nemci delno umaknili iz novo
nastale kraljevine SHS, tisti pa, ki so ostali, so si
na vse načine prizadevali, da bi bili ti kraji priklju-
čeni k republiki Avstriji. Ko je bila meja z Avstrijo
začrtana in mednarodno priznana, so se Nemci za-
prli v krog svojih društev, po letu 1930 najmočnej-
šega Kulturbunda, in svojo protislovensko dejav-
nost skrivali pod plaščem dobrodelnih in kultur-
nih prireditev. V tridesetih letih pa so bili vsi na-
pori usmerjeni v pričakovanje nacistične okupaci-
je, predvsem v obdobju Stojadinovičeve vlade, ki
se je gospodarsko popolnoma navezala predvsem
na Nemčijo.
Predavanje, ki se ga je udeležilo 30 poslušalcev,
ni bilo samo zgodovinsko zanimivo, ampak tudi
poučno, saj smo dobili odgovore na mnogo do se-
daj nerazčiščenih vprašanj. Pogrešali pa smo po-
slušalce iz učiteljskih vrst — tako srednjih kot os-
novnih šol, od več kot dva tisoč srednješolcev je
bila prisotna samo ena dijakinja in še bi lahko na-
števali.
Za Zgodovinsko društvo Ptuj
Ivan LOVRENCIC
IV3UZEJSKE
FOTOTEKE
v letih 1981 in 1982 je profeso-
rica Mira Ovčačik — Kovačevič
v svojem ateljeju icgencrirala in
konservirala vse štiri tapiserije iz
fiamske serije, ki jih hrani ptuj-
ski muze^j. Flamskim tapiserijam
smo dali prednost zaradi večje
umetniške vrednosti pa tudi za-
radi večje poškodovanosti.
Profesorica Kovačevičeva pri
svojem delu uporablja postopke,
ki temeljijo izključno na izvleč-
kih iz naravnih plodov. Niti so
se osvobodile težkih slojev prahu
in umazanije, ki so že prodrie v
pore posameznih vlaken. Ob re-
generaciji so se utrdile molekule.
Tkanina, ki je bila do takrat trda
in skrepenela zaradi nečistih
oblog, je postala spet voljna,
mehka, elastična in barve so po-
novno pridobile fiuorescentnost.
Sledila je še konservacija, ki je
material za dlje časa zaščitila
pred ponovnimi napadi insektov.
Sledile so dolgotrajne priprave
na restavriranje, saj v Jugoslaviji
nimamo opremljenega ateljeja za
takšno delo, prav tako pa ne lju-
di, ki bi bili vešči starih tehnik
tkanja. Na pomoč so nam pri-
skočili v MTT Tovarni volnenih
izdelkov v Majšperku, kjer so po
vzorcu stare spredli novo volno
za osnovo in votek. V njihovih
prostorih smo si uredili tudi ate-
lje z restavratorskimi statvami, ki
so nastale v muzejski mizarski
delavnici.
Osnove ni potrebno barvati, za
votek pa je profesorica Kovače-
vičeva izdelala barvo tabelo z 80
odtenki. Zahtevno barvanje je
prevzela ing. Vera Golobova z
Inštituta za tekstilno in konfek-
cijsko tehnologijo na Visoki teh-
niški šoli v Mariboru. Pri barva-
nju je bilo najteže doseči videz
patine in obledelosti. Svilo nam
je za posege na prvi tapiseriji po-
klonila profesorica Kovačeviče-
va. Tudi to je bilo potrebno po-
barvati. Ing. Golobovi so večkrat
priskočili na pomoč tudi v tovar-
niškem laboratoriju v Majšper-
ku. Vsega skupaj je bilo izbarva-
nih več kot sto barvnih odten-
kov.
Likovni nadzor nad izvedbo in
risanje predlog za večje manjka-
joče dele je prevzela slikarka
Martina Golija. Izbrali smo še
ožjo restavratorsko ekipo, in to
med delavkami tovarne v Maj-
šperku: Eriko Urlep, Anico
Medved, Marijo Korže in Kristi-
na Brglez.
Delo na prvi tapiseriji se je
lahko začelo.
Marjeta Ciglenečki
»Odisej ponuja Polifemu pijačo«, flamska tapiserija z začetka
17. stoletja (inv. štev. UO 488 T). Ta tapiserija je bila izbrana, da jo pr-
vo restavriramo. Novembra 1984 smo jo napeli na valja restavratorskih
statev v restavratorskem ateljeju v tekstilni tovarni v Majšperku. Fotote-
ka kulturnozgodovinskega oddelka PMP štev. F 276.
občin Ormož In Ptuj     | vu issw 0042-0^
Leto: XXIII Ptuj, dne 26. junija 1986 Številka 18
VSEBINA
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBCINE ORMOŽ
163. Podatki o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu
občine Ormož v obdobju januar—marec ter oceno rasti za obdobje ja-
nuar—junij 1986
KRAJEVNE SKUPNOSTI
164. Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka za sofinanciranje moderni-
zacije lokalnih cest v naselju Hvaletinci, Novinci, Slavšina in Drbetin-
ci ter za vzdrževanje krajevnih cest na območju KS Vitomarci
165. Poročilo o izidu referenduma za uvedbo posebnega krajevnega samo-
prispevka za modernizacijo lokalnih cest v naseljih Hvaletinci, Novin-
ci, Slavšina in Drbetinci ter vzdrževanje krajevnih cest na območju KS
Vitomarci, ki je bil v nedeljo, 15/6-1986
166. Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjero-
čnega plana na območju Krajevne skupnosti Budina—Brstje Ptuj in
skupnega programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za obdobje
1986-1991
163.
Izvršni svet skupščine občine Ormož na os-
novi 138. člena statuta občine Ormož (Urad-
ni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) ob-
javlja
podatke
o rasti sredstev za osebne dohodke delavcev
v gospodarstvu občine Ormož v obdobju ja-
nuar—marec 1986, ter oceno o rasti osebnih
dohodkov za obdobje januar—junij 1986.
1. Izvršni svet skupščine občine Ormož
ugotavlja, da je bila rast sredstev za osebne
dohodke v gospodarstvu občine Ormož v ob-
dobju 1. 1. 1986 do 31. 3. 1986 v primerjavi s
1/4 sredstev za osebne dohodke, razporeje-
nih v letu 1985, 43,3 %.
2. Rast razporejenih sredstev za osebne do-
hodke na delavca v gospodarstvu je v obdob-
ju januar—marec 1986 v primerjavi s popre-
čnimi osebnimi dohodki na delavca v letu
1985 bila 49,3 %.
3. Izvršni svet SO ocenjuje, da bo rast sred-
stev za osebne dohodke v gospodarstvu obči-
ne Ormož v obdobju januar—junij 1986 v
primerjavi s 1/2 sredstev za osebne dohodke,
razporejenih v letu 1985, v masi 65,7 % in po-
prečno na delavca 67,5 %.
4. Podatki o rasti osebnih dohodkov v go-
spodarstvu se objavijo v Uradnem vestniku
občin Ormož in Ptuj.
Številka: 113-22/82
Datum: 5. 5. 1986
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ
Miroslav TRAMŠEK 1. r.
164
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispev-
ku (Uradni list SRS 3/73 in 17/83), 8. člena
Zakona o referendumu (Uradni list SRS št.
23/77), 49. čl. statuta krajevne skupnosti Vito-
marci in izida referenduma z dne 15/6-1986 je
skupščina KS Vitomarci na svoji seji
15/6-1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi posebnega samoprispevka za sofinanci-
ranje modernizacije lokalnih cest v naselju Hva-
letinci, Novinci, Slavšina in Drbetinci ter za
vzdrževanje krajevnih cest na območju KS Vito-
marci.
1. člen
Na podlagi odločitev krajanov na referendu-
mu 15/6-1986 se uvede posebni samoprispevek
v denarju in delu na območju krajevne skup-
nosti Vitomarci, ki obsega naslednja naselja:
Drbetinci, Gibina, Hvaletinci, Novinci, Rjavci,
Slavšina in Vitomarci.
2. člen
Samoprispevek se uvede za dobo od
1/7-1986 do 30/6-1988.
3. člen
Zavezanci za samoprispevek so krajani, ki
imajo stalno prebivališče na območju krajevne
skupnosti Vitomarci, odnosno, si bodo stalno
prebi\ališče pridobili, v času, ko bo trajal sa-
moprispevek.
4. člen
Samoprispevek v delu in denarju se uvede:
Za zavezance, ki imajo v lasti traktorje v viši-
ni 20.000, - din;
— za zavezance, ki imajo v lasti osebne ali
tovorne avtomobile v višini 10.000,    din;
— za zavezance, ki imajo dohodek iz kmetij-
ske dejavnosti, po stopnji 2 "o od letnega kata-
strskega dohodka;
— za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz
delovnega razmerja v višini 70.000,-^ din in
stanujejo v naselju:
Drbetinci od h. št. 17 do h. št. 67
Gibina o h. št. I do h. št. 27
Hvaletinci od h. št. 1 do h: št. 28
Rjavci od h. št. I do h. št. 39
Novinci od h. št. I do h. št. 57
Slavšina od h. št. I do h. št. 37
— za zavezance občane na začasnem delu v
tujini v višini 70.000,— din za vse, ki imajo
stalno prebivališče v KS Vitomarci razen vasi
Vitomarci (v celoti) in Drbetinc od h. št. 1 do
h. št. 16
— za zavezance, ki pridobivajo dohodek z
rejo piščancev v farmah in sicer na vsakih 1000
piščancev 5.000,— din. To so naslednji zave-
zanci :
Pucko Ivan Hvaletinci 19
Pucko Franc Novinci 12
Hanželj Ivan Novinci 29
Štamec Anton Drbetinci 56
Druzovič Albin Drbetinci 47
Druzovič Stanko Drbetinci 47/a
Samoprispevek v delu:
— vsak za delo zmožen krajan en delovni
dan na leto za vse občane razen v vasi Vitomar-
ci in Drbetinci od h. št. 1 — 16.
V koiikol zavezanec ne opravi delovne ob-
veznosti, je dolžan to obveznost poravnati v
denarju in sicer v višini 2.500,— din, ki se letno
valorizira z rastjo infiacije.
5. člen
Samoprispevek se ne^ plačuje od socialnih
podpor, pokojnin, invalidnine, od otroškega
dodatka, štipendij, nagrad učencev usmerjene-
ga izobraževanja in študentov ter dohodkov za
katere velja oprostitev po zakonu.
6. člen
Posebni krajevni samoprispevek se uvaja za
sofinanciranje modernizacije lokalnih cest sko-
zi naselja Hvaletinci, Novinci, Slavšino ter Dr-
betince in za redno vzdrževanje krajevnih cest
na območju cele KS.
7. člen
Samoprispevek od osebnega dohodka i/ (.k
lovnega razmerja obračunava in odteguje iz-
plačevalec OD in ga nakazuje na račun pri
SDK   Ptuj  št.   52400-842-04 i-8217   krajev,
skupnosti Vitomarci.
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani-kmc-
tijski proizvajalci od katastrskega dohodka od-
merja Uprava za družbene prihodke SO P'.ui
imenu KS Vitomarci.
Delavci, ki so na začasnem delu v tujini, la-
niki traktorjev, oseb. avtomobilov, tovornih a
tomobilov ter rejci piščancev nakazujejo na ra-
čun SDK Ptuj št. 52400-842-04i-82i7 krajevne
skupnosti Vitomarci in sicer 12 sredstev do
30 6-1987 drugo polovico pa do 30/6-1988.
8. člen
Z zbiranjem in izvajanjem del, ki se bodo h
nancirale z zbranimi sredstvi posebnega kra-
jevnega samoprispevka odgovarja Svet KS Vi-
tomarci, ki poroča o uporabi sredstev vsako le-
to na zborih krajanov in na seji Skupščine KS.
Svet je odgovoren, da se zbrana sredstva samo-
prispevka strogo namensko uporabljajo za iz-
vedbo programa, za katerega je bil uveden kra-
jevni samoprispevek.
9. člen
O zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obvez-
nosti plačila v roku kot je navedeno v 4. členu
in 7. členu tega sklepa se bo krajevni samopri-
spevek izterjal po predpisih za izterjavo pri-
spevkov in davkov občanov.
10. člen
Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvaja-
nja tega sklepa, opravlja odbor samoupravne
kontrole in družbenega nadzora krajevne skup
nosti Vitomarci, ki bo o ugotovitvah poročal
na zborih krajanov in sejah Skupščine KS.
Ta sklep prične veljati nasledni dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož   Ptuj.
Vitomarci 15/6-1986
Predsednik skupščine KS
Drazovič Janez I. r.
165
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu
in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni
list SRS št. 23/77) daje volilna komisija KS Vi-
tomarci
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo posebnega kra-
jevnega samoprispevka za modernizacijo lokal-
nih cest v naseljih Hvaletinci, Novinci. Slavšina
in Drbetinci ter vzdrževanje krajevnih cest na
območju KS Vitomarci, ki je bil v nedelj«)
15/6-1986.
6 — IZ NAŠIH KRAJEV
26. junij 1986 - TEDNIK
PRAZNIK KS CIRKULANE
V spomin na začetke šolstva v
svojem kraju, so v nedeljo, 15.
junija, v Cirkulanah proslavljali
svoj prvi krajevni praznik. Slav-
nostne seje skupščine krajevne
skupnosti, ki je bila tokrat kar na
prostem, na dvoriščni strani os-
novne šole, so se poleg številnih
krajanov udeležili še predsednik
skupščine Občine Ptuj Gorazd
Žmavc, predsednik Občinske
konference SZDL Ptuj Anton
Zoreč, član izvršnega sveta skup-
ščine občine Ptuj Milan Cucek,
zaslužni domačin in prvi rektor
mariborske univerze prof. dr.
Vladimir Bračič ter predstavniki
sosednjih krajevnih skupnosti
Gorišnica, Leskovec, Markovci,
Višnjica (SR Hrvatska) in Zavrč.
Potem ko je Mešani pevski
zbor domačega Prosvetnega dru-
štva zapel Internacionalo, pred-
sednik Krajevnega odbora
SZDL Cirkulane Zvonko Arnej-
čič pa z dobrodošlico pozdravil
goste in številne krajane, se je za-
čela slavnostna seja skupščine
krajevne skupnosti, ki ji je tokrat
predsedoval Stanislav Gole.
»Nimamo namena le tarnati«,
je v slavnostnem govoru pouda-
ril predsednik skupščine kraje-
vne skupnosti Cirkulane Ivan
Korenjak, ko je opozoril na že
skoraj tradicionalne težave halo-
ških ljudi kot so: neučinkovita
obramba zoper točo, slabe maka-
damske ceste proti Florjanu (po-
vezava s SR Hrvatsko), Pohorju,
Paradižu in Pristavi, poškodova-
ne asfaltirane ceste, ki že terjajo
novo prevleko, tradicionalno po-
manjkanje zdrave pitne vode v
hribovitih predelih krajevne
skupnosti, pomanjkanje telefon-
skih povezav med vasmi in zasel-
ki, neredna dostava poštnih po-
šiljk, prostorska stiska v osnovni
šoli in nenazadnje — Cirkulane
so edina krajevna skupnost v na-
ši občini, ki še nima Doma kraja-
nov s prepotrebno dvorano. Tudi
s'turizmom v krajevni skupnosti
ni najbolje, čeprav naravne da-
nosti in haloška planinska pot
ponujajo veliko možnosti za
kmečki turizem.
Ivan Korenjak je v svojem
slavnostnem govoru naštel tudi
uspehe, ki niso zanemarljivi. V
zadnjih letih se jim je posrečilo
zgraditi in posodobiti nekaj kra-
jevnih cest, napeljati več kilome-
trov vodovodnega omrežja, zgra-
diti nekaj transformatorskih po-
staj in mostov ter postaviti eno
javno telefonsko govorilnico. Še
letos pa se bo začela gradnja Do-
ma krajanov in napeljava pri-
marnega vodovoda proti Brezov-
cu, pri čemer upajo na pomoč
mladinskih delovnih brigad.
V nadaljevanju slavnostne seje
so na predlog komisije za prizna-
nja in odlikovanja imenovali do-
mačina prof. dr. Vladimira Bra-
čiča za častnega krajana krajevne
skupnosti Cirkulane. Odločitev
ni bila težka, pravijo v obrazloži-
tvi. Bil je prvi Cirkulančan, ki se
je uprl okupatorju in se že leta
1942 vključil v NOV, odkoder se
je vrnil kot prekaljen borec za
pravičnejše in humanejše odnose
med ljudmi. Tudi po vojni ni stal
ob strani, temveč se je vključeval
v vse akcije za obnovo domovi-
ne.
Največ svojih življenjskih
moči je namenil vzgoji in izobra-
ževanju, kulturi in družbenopoli-
tičnemu delu. Kot ljudski posla-
nec ter član Izvršnega sveta SRS
pa se je zavzemal za hitrejši go-
spodarski razvoj Haloz in Slo-
venskih goric. Kot prvi rektor
mariborske univerze si je močno
prizadeval za uveljavitev te viso-
košolske ustanove v slovenskem
prostoru, s čimer je veliko pri-
speval k razvoju znanja v seve-
rovzhodni Sloveniji. Poleg tega
pa je Vladimir Bračič znan še kot
avtor knjig Vinorodne Haloze
(njegova doktorska dizertacija),
socialnogeografske študije
Gozdnate Haloze, historično so-
cialnogeografske monografije
Ptujsko Polje, učbenika Turisti-
čna geografija itd. Listino o ime-
novanju za častnega člana je dr.
Bračiču izročil predsednik skup-
ščine krajevne skupnosti Ivan
Kolar.
Za uspešno sodelovanje pri
razvoju krajevne skupnosti pa so
zatem podelili še posebna pri-
znanja Osnovni šoli Maksa Bra-
čiča Cirkulane, Krajevni konfe-
renci SZDL, Prosvetnemu dru-
štvu, Upravnemu odboru rdeče-
ga križa, podmladku rdečega kri-
ža pri Osnovni šoli, najstarejše-
mu članu gasilskega društva
Francu Šmigocu ter članoma Os-
novne organizacije ZSMS Cirku-
lane Dragici Kolednik in Igorju
Gomilšku.
Med osemindvajsetimi udele-
ženkami tečaja prve pomoči, ki
ga je letošnjega februarja pripra-
vil v Cirkulanah Občinski štab za
civilno zaščito, je bilo osem te-
čajnic izredno uspešnih. Zato so
jim ob tej priložnosti podelili po-
sebne pohvale. Prejel so jih: Ani-
ca Drnikovič, Majda Jurgec, Ma-
rija Žuran, Dragica Podhostnik,
Irena Kojc, Jožica Debeljak, Ju-
lijana Fridauer in Ana Car.
Ob koncu seje je govoril še
predsednik Skupščine občine
Ptuj Gorazd Žmavc. V imenu
vseh občinskih družbenopoliti-
čnih organizacij je krajanom če-
stital ob njihovem prvem krajev-
nem prazniku ter se v posebnem
nagovoru zahvalil dr. Bračiču za
vse, kar je storil za Haloze in ha-
loškega človeka.
Besedo je naposled povzel še
slavljenec. V lepo oblikovano za-
hvalo za počastitev, ki so mu jo
Med govorom slavnostnega govornika Ivana Korenjaka, predsednika
skupščine KS Cirkulane.
Listino o imenovanju za častnega občana KS Cirkulane je dr. Vladimiru
Bračiču izročil predsednik skupščine krajevne skupnosti Ivan Korenjak.
pripravili, je vpletel misel, ki je
bila hkrati tudi iztočnica slavno-
stne seje: »Vedno sem čutil, da
sem tu doma. Človek se mora za-
vedati svojih korenin; mora ve-
deti za dom, kamor se lahko ved-
no vrača«!
Sledil je kulturni spored v ka-
terem so sodelovali Mešani pev-
ski zbor Prosvetnega društva
Franček Kozel Cirkulane pod
vodstvom Jožeta Drnikoviča, ci-
cibani iz otroškega vrtca, recita-
torji, plesni skupini osnovne šole
pod mentorskim vodstvom Zinke
Štumberger, mladi pianist Bošt-
jan Plajžar in mlada atraktivna
folklorna   skupina   iz   Stojnc.
Medtem ko je na prostoru za šo-
lo trajala mokra vaja domačih
gasilcev, so si lahko obiskovalci
v njenih prostorih ogledali še
razstavo slikarskih del likovni-
kov Jožeta Foltina in Bogomirja
Jurtele ter razstavo ročnih izdel-
kov cirkulanških osnovnošolcev.
Besedilo in foto: I. C.
CB klub Poetovio Ptuj
Hiter razvoj CB tehnike v zadnjih letih je prive-
del do razvoja CB radijske tehnike tudi pri nas.
Pi^e postaje so se pojavile leta 1947 v ZDA, ven-
dar je bil njihov domet skromen, delovale pa so na
frekvenčnem področju 460-470 MHz. Leta 1958 pa
so se pojavile že prve postaje, ki so delovale na se-
danjih 27 MHz. CB radio postaja je sprejemnik-
oddajnik, kar pomeni, da lahko v enem trenutku
oddaja, v drugem trenutku pa sprejema s pomočjo
sklopov, ki tvorijo oddajno, oziroma sprejemno
verigo.
CB radijske postaje lahko uporabljajo državlja-
ni za osebne potrebe, za medsebojne neposredne
zveze na kopnem in morju. Velik pomen teh postaj
je predvsem pri klicih na pomoč, pri požarih, ele-
mentarnih in prometnih nesrečah, v SLO in DSZ,
ko lahko operater prek operaterja prenese sporoči-
lo in tako reši človeško življenje...
Na svetu je trenutno več milijonov CB-jašev, ki
imajo svoja društva in uporabljajo radijske zveze
zaradi razvedrila in brez teženj po materialnih ko-
ristih. Operaterji pa se ne srečujemo samo prek ka-
nalov radijske postaje, ampak tudi v svojih dru-
štvih oz. klubih, na raznih srečanjih in tako nasta-
ne marsikatero prijateljstvo.
CB-klub Poetovio Ptuj Yu je bil ustanovljen leta
1982, trenutno pa šteje okrog 170 članov. Člani
kluba se zavzemajo za še večje članstvo in poveza-
vo med klubi v Sloveniji. Pripravljajo tudi stroko-
vno izobraževanje za nove člane. V kratkem pa bo
izšla prva številka biltena kluba, ki bo pojasnila
delovanje CB radio postaje in nabavo le-te, mon-
tažo in vrste postaj in anten, ter še in še drugih po-
membnih podrobnostih. Značke kluba so že na vo-
Ijo.
Janko MARČIC
STRAN 112 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 18
1.
Komisija je ugotovila, da je bil s sklepom
skupščine KS Vitomarci z dne 29/5-1986 razpi-
san referendum za uvedbo krajevnega samo-
prispevka za celotno območje krajevne skup-
nosti in sicer za obdobje od 1/7-1986 do
30/6-1988 za izgradnjo oz. modernizacijo lo-
kalnih cest v naseljih Hvaletinci, Novinci,
Slavšina in Drbetinci ter za vzdrževanje krajev-
nih test. Sklep je bil objavljeni v Uradnem
vestniku občin Ormož   Ptuj št. 15.
Po ugotovitvah izida je volilna komisija ugo-
tovila, da je izid glasovanja naslednji:
I.
a) Na glasovanju za uvedbo posebnega sa-
moprispevka od zavezancev, ki imajo v lasti
triiktorje, osebne avtomobile in dohodek iz
kmetijske dejavnosti je bilo vpisanih v volilni
imenik 924 glasovalcev;
b) glasovanja seje udeležilo 672 glasovalcev,
od tega je glasovalo
— »ZA« uvedbo zgoraj omenjenega samo-
prispevka 621 glasovalcev ali 92,41 %;
»PROTI« uvedbi samoprispevka je glaso-
valo 40 glasovalcev ali 5,83 %;
— neveljavnih glasovnic je bilo 11 ali
1.64"...
C) odsotnost v tujini in JLA - 87 glasoval-
cev, ki se glasovanja niso udeležili in so po 21.
členu Zakona o referendumu ne štejejo med
glasovalne upravičence.
2.
a) na glasovanju za uvedbo posebnega sa-
moprispevka od zavezancev, ki imajo osebni
dohodek iz delovnega razmerja in zavezancev
na začasnem delu v tujini ter rejcev piščancev v
farmah je bilo vpisanih volilnih upravičencev
616;
b) glasovanja se je udeležilo 466 glasovalcev
od tega je glasovalo
»ZA« uvedbo samoprispevka 446 upravi-
čencev ali 95,71 "";
»PROTI« je glasovalo 17 upravičencev
ali 3,65 "n;
— neveljavnih glasovnic je bilo 3 ali 0,65 %.
C) odsotnost v tujini ali JLA — 56 glasoval-
cev, ki se glasovanja niso udeležili in so po 21.
členu Zakona o referendumu ne štejejo med
glasovalne upravičence.
Glede na to volilna komisija ugotavlja, daje
bilo na referendumu;
1. kjer so glasovalci odločali o samoprispev-
ku od traktorjev, avtomobilov in katastrskega
dohodka 672 glasovalnih upravičencev. Od te-
L'a je glasovalo 621 glasovalcev »ZA« uvedbo
^amoprispevka ali 92,41 'Io.
2. kjer so glasovalci odločali o dodatnem sa-
moprispevku od OD, dohodka delavcev na za-
časnem delu v tujini in rejcev piščancev v far-
mah 466 volilnih upravičencev. Od tega jih je
»ZA« uvedbo samoprispevka glasovalo 446
glasovalcev ali 95,79 "n.
4.
Volilna komisija KS Vitomarci je na podlagi
pregleda celotnega glasovalnega gradiva pre-
verila zakonitost referenduma in ugotovila, da
je bil postopek za izvedbo referenduma in sam
referendum izveden v skladu z zakonom ter, da
ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na
izid glasovanja.
Na podlagi navedenega izida glasovanja vo-
lilna komisija v smislu 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS 23/77) ugotavlja, da
je referendum za uvedbo posebnega kraj. sa-
moprispevka na območju KS Vitomarci za ob-
dobje od I 7-1986 do 30 6-1988. leta uspel, saj
je zanj glasovala večina volilnih upravičencev.
Št. 29/K.S-86
Vitomarci, 16/6-1986
Pred. volilne komisije
Vršič Ivan 1. r.
166.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Uradni list SRS, štev. 23/77), 3. čle-
na Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS,
štev. 35/85), 120. člena Statuta krajevne skup-
nosti Budina —Brstje in izida referenduma z
dne 22. junija 1986, je skupščina Krajevne
skupnosti Budina —Brstje na svoji seji dne 24.
junija 1986 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje pro-
grama srednjeročnega plana na območju Kraje-
vne skupnosti Budina —Brstje Ptuj in skupnega
programa krajevnih skupnosti mesta Ptuj za ob-
dobje 1986—1991.
1. člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu, dne 22. junija 1986 se
uvede samoprispevek v denarju za območje
Krajevne skupnosti Budina —Brstje, ki obsega
naslednje ulice (naselja): — Brstje, — Budina:
Belšakova ulica, Severova ulica, Šeronova uli-
ca, Štrafelova ulica, Budina, Hermanova ulica,
Kerenčičeva ulica, Macunova ulica. Mladinska
ulica, Satlerjeva ulica, WilheImova ulica. Ulica
Franca Kosca, K jezeru. Ob Rogoznici, Ormo-
ška cesta. Ribiška pot.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju
za obdobje 5 let in sicer od I. julija 1986 do 30.
junija 1991.
3. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinan-
ciranje naslednjega programa:
1. Za skupni program krajevnih skupnosti
mesta Ptuj za sofinanciranje komunalnih in
drugih družbenih objektov po dogovorjenem
programu in sicer za:
— sofinanciranje ureditve parkirišča z do-
voznimi potmi za osebne avtomobile za avto-
busno postajo
— sofinanciranje nadhoda za pešce ob Gra-
jeni med Osojnikovo in Rogozniško cesto čez
železniško progo
— sofinanciranje izgradnje pločnikov na
vpadnicah mesta Ptuj
— sofinanciranje izgradnje primarne kanali-
zacije v KS Budina -Brstje in Turnišče
— sofinanciranje ureditve Mestnega kina
— sofinanciranje širitve vzgojnovarstvenih
prostorov na območju mesta Ptuj
adaptacija prostorov Kluba mladih Ptuj
Krajevna skupnost Budina —Brstje bo tako v
petih letih iz samoprispevka prispevala za
skupni  program   15"» zbranih  sredstev ali
4.505.000,00 din (cene 1985).
2. Za program krajevne skupnosti in to za:
— nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega
omrežja v krajevni skupnosti
— ureditev in vzdrževanje ceste Brstje—Bu-
dina in drugih cest po srednjeročnem progra-
mu
- sofinanciranje ureditve ceste skozi naselje
Brstje
ureditev prostorov kleti Doma krajanov
za potrebe mladinske organizacije
- nadaljevanje izgradnje javne razsvetljave
in prispevek k stroškom vzdrževanja porabe
energije na javni razsvetljavi v KS
— nabava obvezne opreme za CZ
— vzdrževanje prostorov Doma krajanov
— za funkcionalne izdatke za delovanje or-
ganov krajevne skupnosti
V petih letih bi se iz samoprispevka za pro-
gram krajevne skupnosti zbralo 25.527.000,00
din (cene 1985).
4. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
— za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razmerja je prispevna stopnja 2 % od neto OD
oziroma nadomestila,
— za starostne, družinske in invalidske upo-
kojence je prispevna stopnja 1 % od pokojnine,
ki je višja od pokojnine z varstvenim dodat-
kom,
za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti je prispevna stopnja 5 % od
letnega katastrskega dohodka,
— za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti in drugih gospodar-
skih dejavnosti ali intelektualnih storitev je
stopnja 2 % od OD in ostanka čistega dohod-
ka,
— zavezanci, ki plačujejo davek v pavšal-
nem znesku, bi naj plačali samoprispevek v
znesku din 2.500 v letu 1986, v naslednjih letih
pa se prispevek zviša v % povečanja OD v
SRS, ki ga objavi Zavod SRS za statistiko,
— za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000,00 din mesečno v letu 1986, v na-
slednjih letih pa se prispevek zviša v % poveča-
nja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod SRS
za statistiko.
5. člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Budina—Brstje.
6. člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določila 12. člena Zako-
na o samoprispevku.
7. člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
30.032.000,00 din (cene 1985) sredstev, ki se
bodo uporabila za namene 3. člena tegr skle-
pa.
8. člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9. člen
V primeru, da nekateri izmed investitorjev
oziroma zavezancev sofinanciranja posamez-
nih objektov, ki so v programu ne bo začel z
gradnjo za katero je bil uveden samoprispevek,
je pooblaščena skupščina krajevne skupnosti,
da sredstva, ki so namenjena po programu kra-
jevne skupnosti preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu.
O razdelitvi morebitnih presežkov sredstev
samoprispevka odloča skupščina krajevne
skupnosti na predlog zbora krajanov.
10. člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZD in druge OZD ter delovne skupnosti,
zasebni delodajalci in skupnosti pokojninske-
ga in invalidskega zavarovanja ob vsakem iz-
plačilu OD, nadomestil in pokojnin, ter ga na-
kažejo na račun pri SDK Ptuj, številka
52400-842-041-8329 za KS Budina-Brstje. Ob
vsakem nakazilu se dostavi krajevni skupnosti
seznam zaposlenih od katerih se nakazuje sa-
moprispevek.
11. člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim delom ukvarjajo s kmetijstvom,
obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo, ter
z intelektualno storitvijo, odmerja in pobira sa-
moprispevek v imenu krajevne skupnosti
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj.
12. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. julija 1986 do 30. junija
1991.
Štev.: 44/86
Ptuj, dne 24. junija 1986
Predsednik    skupščine
KS ■
Janez ZUPANiC, 1. r.
f EDNIK -26- junij 1986
NAŠI DOPISNIKI — 7
Stran ..Grsmo na delo" pripravlja in ureja Center za obveščanje In propagando
pH pradsedstvu OK ZSMS Ptuj - vodja SMIUANA ČERNEZEL. člani MARJET-
ICA SLUGA, SUZANA MAJDIČ, SILVESTER VUČAK. ANIITA PEKLAR, JANKO
/OINUS, SERGEJA SORLI in IRENA HUNJET. Prispevke odd^ ali pošljite ne
„Bslov: OK ZSMS Ptui, Trg MDB 1/11 (soba 20), 82250 PTUJ.
družbena
gibanja
od kod in zakaj?
Večina ljudi v Jugoslaviji si
danes želi mir, pametno gospo-
darsko politiko in vse drugo v
neposredni zvezi z njo, večjo de-
mokratizacijo javnega življenja,
čistejše okolje ... Kljub krizi, ki
jo hočeš nočeš morajo priznati
tudi najbolj zagrizeni ideologi
ter zavesti, da se vendar kaj mo-
ra spremeniti, se rešitve prav go-
tovo ne predstavljajo v kakšni
novi socialistični oziroma kakrš-
nikoli revoluciji, niti v stanju, ki
smo ga imeli pred pol stoletja.
Izkušnje desetletij kažejo, da bi-
stvena reforma pri nas od zno-
traj, reforma, ki bi prišla od
oblasti same, oziroma od njene-
ga naprednejšega dela, enosta-
vno ni možna. Prav tako politi-
čno ni možna postavitev kake
druge oblasti, poleg tega pa to
večine ne zanima.
Nekdanja bojna gesla prole-
tarske revolucije zanimajo bolj
ali manj samo zgodovinarje in
redke idealiste. Ljudi tudi ne za-
nimajo vzvišeni cilji komunizma,
na poti h kateremu naj bi bili in
kaj naj bi dosegli, ko prebrodi-
mo težave družbe prehodnega
obdobja. Nezainteresiranost za
ta sveti cilj ne izvira samo iz te-
ga, ker nič ne kaže, da bomo ta
cilj dosegli, temveč iz preproste-
ga vzroka, ker le malokdo verja-
me vanj. Posledica tega je, da vse
manj zaupamo oblasti, ki se raz-
glaša za umirajočo, hkrati pa
krepi svoje pozicije in neovirano
kaže zobe vsakemu, ki jo skuša
spomniti na od nje same posta-
vljeno zgodovinsko usodo. Vse
manj je torej pričakovanja in
upanja, da bo rešitev prišla od
obstoječe oblasti, hkrati pa spet
nikjer ni nobene nove sile, od ka-
tere bi lahko pričakovali pame-
tnih rešitev.
Po našem mnenju obstaja v
teh razmerah en sam možen rea-
len izhod. Organizirana demo-
kratična opozicija, ki bo lahko
nasprotovala spornim odločit-
vam države, ne da bi skušala re-
volucionarno spremeniti naravo
sedanje oblasti (torej bi teoreti-
čno delovala tudi znotraj SZDL),
jo nadomestiti s kakršnokoli dru-
go politično stranko. Poskusi in
začetki avtonomne demokratične
opozicije se pojavljajo že nekaj
časa.
Poleg v zadnjem času organizi-
ranih javnih razprav, nekaterih
profesionalnih društev in zdru-
ženj, delavskih stavk, odborov za
zaščito mišljenja in izražanja,
krogov posameznih revij in sub-
kulturnih institucij, sodijo v de-
mokratično opozicijo tudi nova
družbena gibanja.
Stanko Žunec
Mladi-mladim
Zbudi se, nekaj se dogaja
ne reci, da tega nisi znal
tudi tvoja usoda se maja
nekoč ti bo morda žal.
Danes (26. junija 1986) je za
mlade ptujske občine velik
dan, ki bo lahko uspešen ali tu-
di ne. To je odvisno od nas
mladih, ki odločamo danes o
usodi naše mladinske organiza-
cije. Vprašate se zakaj? Danes
je ponovno konferenca OK
ZSMS Ptuj. Pričela se bo ob
13. uri v Narodnem domu v Ja-
dranski ulici in, če si slučajno
delegat tvoje OO ZSMS, pridi,
da ne bo prepozno. S tvojo po-
močjo bomo lahko danes dobi-
li novo vodstvo Občinske kon-
ference s predsednikom, pod-
predsednikom, sekretarjem in
člani predsedstva.
Od današnjega dne naprej se
Občinska konferenca naj ne bi
več ukvarjala sama s seboj, v
sebi naj ne bi imela več mrtvi-
la, ki jo je zavijalo zadnjih
osem mesecev, ampak bo zaži-
vela, pričela bo ponovno z vso
močjo delati za mlade. Pričela
se bo boriti za boljši jutri vseh
nas, tako mladih, kakor tudi
starejših. Po današnjem dnevu
mora postati ptujska mladina
močnejša, trdnejša kakor je bi-
la pred problemi, ki jih je pre-
življala do sedaj. Postati mora
enotna, kajti le v enotnosti je
moč. Ni svobode brez enotno-
sti in tudi ne enotnosti brez
svobode. Zato mladi — bodi-
mo enotni! Pridite danes na vo-
lilno konferenco OK ZSMS
Ptuj, kajti na njej ne bomo
odločali samo o usodi OK
ZSMS Ptuj, ampak o usodi
vseh 15.000 mladih ptujske ob-
čine.
Stanko ŽuneC'
Slovenska mladinska akcija
»Gozdovi '86«
Kdor hoče doseči cilj, se ne
sme bati poti. S temi besedami bi
f)ovabil vse Ptujčane, da se ude-
ežijo pohoda po Slovenskih goz-
dovih, ki bo v okviru širše evrop-
ske akcije EYFA '86.
Zbrali se bomo 22. julija v Šo-
štanju (o odhodu iz Ptuja boste
pravočasno obveščeni) od koder
bomo šli lepo peš z nahrbtniki, v
katerih bo spalna vreča, nekaj to-
plih ali hladnih oblačil, kakšna
rezervna »guma« (čevelj) in še
kakšna malenkost, proti Črni na
Koroškem. Tam bomo organizi-
rali protestno zborovanje, stojni-
co in še kaj, na koncu pa bomo
tudi na licu mesta zaspali. Na-
slednji dan, 23. julija, se odpravi-
mo naprej proti Ravnam na Ko-
roškem. Takrat bomo šli tudi po
»Dolini smrti« (Mežiška dolina,
ne bojte se, nič vas ne bo napad-
lo, pa tudi drevo se vam ne bo
zvrnilo na glavo, ker je tam že
vse mrtvo). Tu boste lahko upo-
rabili tudi fotoaparate, slike pa
bodo zvečine le rjavo-sivo-bele;
da ne boste mislili, da je film v
vašem aparatu pokvarjen. 23. ju-
lija popoldan in zvečer se bomo
na Ravnah ponovno malo od-
dahnili ob presenečenju, ki nam
ga pripravljajo mladinci na Rav-
nah. 24. julija se bomo z vlakom
odpeljali v Maribor, kjer nas bo-
do že čakali naši somišljeniki iz
cele Evrope, ki bodo prišli na za-
ključno prireditev mednarodne
akcije EYFA '86. V Mariboru
vam bodo pripravili: okroglo mi;
zo o umiranju gozdov v Evropi
(24. julija), olcroglo mizo o orga-
niziranju ekoloških skupin po
Evropi (26. julija), veliki alterna-
tivni koncert (25. julija), tiskovno
konferenco na zaključku (26. ju-
lija) in še kaj.
Vsi, ki ste pripravljeni odšteti
2.000 din za stiri lepe dni, ki jih
boste preživeli skupaj z mladimi
Slovenije in Evrope, se prijavite
najkasneje do 10. julija na OK
ZSMS Ptuj Trg MDB l/II soba
20. (tel. 771-736). Kot vidite,
imate več možnosti za prijavo:
1. da se oglasite osebno na OK
ZSMS,
2. da prijavo pošljete pisno,
3. da telefonirate,
4. lahko se prijavite posamezno
ali v skupini.
No, še nekaj vam moramo na-
pisati in vas obvestiti. Zakaj bo-
mo sploh hodili po gozdovin? V
ta namen smo sestavili nekaj
zahtev, ki jih tukaj predstavlja-
mo:
1. Naj se ustavi onesnaževanje
zraka, ki ubija gozdove:
a) Takojšne 30 odstotno
zmanjšanje nevarnih emisij, kar
bi bil prvi korak za dosego 75
odstotnega zmanjšanja teh emisij
b) Uvajanje novih tehnologij
za Čiščenje na vseh velikih in več-
jih onesnaževalcih zraka
C) Uvajanje ekološko čistega
omrežja javnega ogrevanja
d) Stimulacija uvajanja novih
tehnologij pri ogrevanju in boljši
izolaciji objektov
e) Takojšnja uvedba premoga
z manj SO 2 v privatna kurišča.
2. Oprostitev davkov in stimula-
cija tistih, ki uvajajo alternativne
in decentralizirane vire energije.
3. Stimulacija zmanjševanja in
ne povečevanja porabe elektri-
čne energije.
4. Omejitev hitrosti iz 120/80 na
100/80.
5. Uvedba katalizatorjev v avto-
mobile;
a) Poskusno do leta 1987 in od
takrat naprej obvezno vgrajeva-
nje v nove avtomobile.
b) Do leta 1990 morajo imeti
vsi avtomobili obvezno kataliza-
tor.
6. Stimulacija javnega prevoza:
a) Poceniti javni prevoz
b) Izboljšati zveze mestnega in
medkrajevnega avtobusnega pro-
meta.
c) Izboljšati tudi kvaliteto jav-
nega prevoza.
7- Stimulacija prenosa transporta
iz ceste na železnico.
8. Zaščiti še vse do sedaj nepo-
škodovane gozdove:
a) Bolj racionalno izkoriščati
gozdove.
9.) Takojšna ratifikacija Ženev-
ske konvencije o varstvu zraka iz
leta 1978.
S tem, ko se boste prijavili na
ta pohod bomo tudi menili, da te
zahteve podpirate, saj niso samo
naše, ampak tudi vaše!
Naše upanje so tisti, ki so izgu-
bili vsako upanje!
Ekološke skupine Slovenije
NATEČAJ
Glasilo OK ZSMS Ptuj izhaja že vrsto let pod naslovom
»Gremo na delo«. Vendar opažamo, da ta naslov ne pritegne
dovolj mladih bralcev in tudi vsebina glasila bi se lahko malo
spremenila. Zato smo se na predsedstvu OK ZSMS F*tuj odločili,
da gremo v spremembe, ki nam jo boste podali vi. Od vas priča-
kujemo predlog za naslov in tudi kako glasilo oblikovati.
Zato OK ZSMS F*tuj razpisuje nagradni natečaj za naslov in
oblikovno ureditev glasila.
Vse predloge pošljite najkasneje do 31. julija 1986 na na-
slov: OK ZSMS Ptuj, Trg MDB I/II, 62250 Ptuj.
Med vsemi prispelimi predlogi bomo izbrali najboljša in ju
nagradili. Nagrada naj bo še skrivnost, zaupamo vam pa lahko
le to, da bo prijetna. Prav tako vabimo mlade, da nam sporočijo,
če se na njihovem področju dogaja kaj zanimivega. Oglasili se
bomo tudi pri vas, vse lepo zapisali in če bo možno tudi fotogra-
firali ter vse objavili v vašem glasilu, ki izhaja vsak zadnji četrtek
v mesecu v časopisu Tednik. Lahko pa tudi sami napišete kaj!
Sodelujmo med sabo, v slogi je moč!
Predsedstvo OK ZSMS Ptuj
Gozdovi umirajo
»Le filozofiranje o gozdarstvu
mi preprečuje, da si ne poženem
krogle v glavo. . .«, so besede
študenta 4. letnika gozdarstva, ki
najbolje kažejo položaj ljudi, ki
jim pomeni delo z gozdovi smi-
sel življenja.
Gozdovi so za ljudi in živali ži-
vljenjskega pomena. Srednje ve-
lika bukev da vsako uro 1,7 kg
kisika, njena dnevna proizvodnja
zadostuje za potrebe 64 ljudi.
Zraven tega očisti v svojem ži-
vljenju okoli 40 milijonov kubi-
čnih metrov zraka od ogljikove-
ga dioksida, dnevno izpari okoli
400.000 litrov vode, ovlaži zem-
ljišče okoli sebe za 10 odstotkov,
preprečuje erozijo, absorbira ve-
like količine prahu itd.
Na našem planetu je okoli 4
milijarde hektarjev gozda, to je
polovica manj kot pred sto leti.
Toda, obseg sečnje v nekaterih
nerazvitih deželah in propadanje
gozda zaradi onesnaženega zra-
ka je tolikšno, da se bo njihova
površina v naslednjih 15 letih
zmanjšala za 40 odstotkov, če se
nič ne zgodi.
V Jugoslaviji smo po vojni po-
sekali prek 500 milijonov kubi-
čnih metrov kvalitetnega gozda
in zasadili okoli 400 milijonov
kubičnih metrov delno manj
vredno smrekovine in topolovi-
ne. Poleg tega so tudi naši goz-
dovi vedno huje ogroženi.
V tujini že bijejo plat zvona.
Kako tudi ne, saj se umiranje
gozdov bliskovito širi. Na Bavar-
skem je poškodovanih že več kot
polovica vseh gozdov, v Avstriji
40 odstotkov, v Švici 34 odsto-
tkov, ravno toliko v alpskem de-
lu Italije in Francije in še bi lah-
ko naštevali. Stanje se je v nekaj
letih poslabšalo za 200 (dvesto)
odstotkov in več.
Glavni krivec za umiranje goz-
dov je onesnažen zrak. V njem je
namreč vedno več škodljivih
snovi, na primer žveplovih in du-
šičnih spojin, spojin Huora in
klora, spojin ogljikovodikov,
prašnih delcev, cinka, bakra in
drugih strupenih snovi, ki lahko
posamič ali v kombinaciji, di-
rektno ali indirektno, ogrozijo
rastline. Glavni onesnaževalci z
žveplovim dioksidom (SO2) so
industrija in termoelektrarne, saj
na njih odpade kar 75 odstotkov
teh emisij, 25 odstotkov emisij
dušikovih oksidov (NOx) in 35
odstotkov onesnaženja s prašni-
mi delci. Sledi promet na račun
katerega gre 70 odstotkov ones-
naženosti okolja z NOx, 85 od-
stotkov z ogljikovodiki in 20 od-
stotkov s prašnimi delci.
Ti veliki onesnaževalci so tudi
tisti, ki se pri nas najbolj upirajo
zmanjševanju emisij do leta 1993
za 30 odstotkov v primerjavi z le-
tom 1983, kot je to sklenila stori-
ti večina evropskih držav. Zlasti
elektrogospodarstveniki so polni
dvomov, daje zamisel izvedljiva.
Naši štirje glavni termoenerget-
ski objekti (TE Šoštanj, TE Trbo-
vlje, TO Ljubljana in TE Bresta-
nica), ki so leta 1980 spustile v
okolje skupaj 87.500 ton SO2, da-
nes pa še krepko več, bi morali v
tem primeru namreč globoko se-
či v žep.
In tako naši gozdovi še naprej
stoje umirajo. Leta 1976 zaklju-
čena študija je pokazala, daje bi-
lo v Sloveniji 22.000 ha ali 7 od-
stotkov vseh gozdov že bolnih
Leta 1980 se je »preselilo« iz pr-
ve v drugo kategorijo ali celo v
tretjo kategorijo obolelosti samo
na Koroškem dodatnih 20.000
ha, kar pomeni, da je že takrat
bilo bolnih prek 50.000 ha goz-
dov v Sloveniji. V letu 1985 se je
katastrofa nadaljevala. Tako je
bilo na primer na območju obči-
ne Ravne spomladi 1985 bolnih
28,3 odstotka gozdov in jeseni že
70 odstotkov gozdov, v občini
Titovo Velenje 38 odstotkov spo-
'Še je upanje. Ko bo našemu delegatu crknil pes zaradi onesna-
ženega okol.ia. bo v skupšSini gotovo zagnal vik in krik."
mladi in 81 odstotkov obolelih
gozdov jeseni. Na območju Ki-
dričega je poškodovanega 700 ha
gozda, marsikje pod 800 m nad-
morske višine takorekoč ni več
zdravih gozdov. Hitrost, s katero
propadajo gozdovi, lepo vidimo
na primer v okolici Mežice. Leta
1930 je bilo bolnih 272 ha, leta
1963 3.200 ha in leta 1985 6000
ha.
Pred zaključkom je velika štu-
dija, ki je zajela vso Slovenijo.
Na 800 mestih so pregledali po
24 dreves. Rezultati kažejo, da je
v šoku ali bolnih 56 odstotkov
pregledanih dreves. V okolici
Ljubljane je bolnih 80 odstotkov
jelk, 60 odstotkov kostanjev in
70 odstotkov smrek. Po podatkih
TOZD Gozdarstvo Lašče se na
njihovem področju letno posuši
5—10 jelk na ha, samo zaradi
žledi med 12. in 13. novembrom
lani bo potrebno posekati in na
novo zasaditi 9 ha gozdov.
Zal je onesnažen zrak le eden
od vzrokov umiranja gozdov.
Drugi so: prevelika sečnja, grad-
nja gozdnih cest in visok delež
divjadi. Poleg tega pa še gradnja
avtocest in električnih daljnovo-
dov. Samo avtocesta Naklo—
Ljubljana je zahtevala 26 ha goz-
dov, električni daljnovod iz Dav-
čič 44 ha itd.
Da naše gozdove ne čaka nič
dobrega, pove izračun, da se bo
v skladu z razvojnimi načrti do
leta 2000 povečala v ozračju koli-
čina SO2 za 26 odstotkov in dima
za 44 odstotkov.
Stanko Žunec s
8 -- OGLASI IN OBJAVE
26. junij 1986 —
TEDNIK
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE PTUJ
Na podlagi javnega natečaja za pridobitev pravice na stanovanjih zgrajenih iz sredstev solidarnosti v občini Ptuj, objavljen v Ted-
niku z dne 14/11-1985 in 15. člena Pravilnika o pogojih ter merilih za dodelievanje stanovanj v družbeni lastnini, zgrajenih iz sred-
stev solidarnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 24/85)
objavlja
Odbor za družbeno pomoč pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj naslednji predlog
PREDNOSTNE LISTE
ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE V SOLIDARNOSTNEM
STANOVANJU
TEDNIK - 26- junij 1986
ŠPORT IN DRUŠTVA — 9
Turnir v malem nogometu
Športno društvo Turnišče —
Ptuj organizira turnir v malem
nogometu, Ici bo v nedeljo, 6. ju-
lija, s pričetkom ob 8. uri. Prijav-
nine ekip sprejemajo do pričetka
turnirja.
Prve tri najbolje uvrščene eki-
pe bodo prejele lepe pokale, ne
bodo pa pozabili na najboljšega
strelca in golmana turnirja. Lju-
bitelje malega nogometa obenem
vabijo na drugi nočni turnir v
malem nogometu, ki ga bodo or-
ganizirali 25. julija na igrišču pri
gradu Turnišče, najboljše ekipe
bodo prejele lepe pokale in de-
narne nagrade v znesku 100 tisoč
din. ZB
Obvestilo bralcem
v prejšnji številki Tednika smo objavili sestavek Občinsko prvenstvo
v malem nogometu za mlajše pionirje — pedagoški kriminal, ki je v vr-
stah pedagogov telesne vzgoje sprožil veliko ogorčenja in nasprotovanj. V
torek smo dobili tudi odgovor komisije za šolski šport pri ZTKO Ptuj.
Glede na dolžino odgovora in pomanjkanje prostora smo prisiljeni, da
odgovor objavimo v prihodnji številki Tednika.
Uredništvo
10 - ZA RAZVEDRILO

26. junij 1986 - TEDNIK
TEDNIK
- 26. junij 1986
OGLASI IN OBJAVE - 11
v kulturnem sporedu so nastopili tudi člani pevskega zbora Kumrovec
in KUD-a Antun Mihanovič iz občine Klanjec. (foto: M. Ozmec)
KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK
Štev.: 12/83
Datum: 19. 6. 1986
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS,
št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list, št. 3/73
in 17/83) ter 27. člena stauta KS Destmik je Skupščina KS na svo-
ji seji, dne 19. 6. 1986 sprejela
SKLEP
O RAZPISU REFERENDUMA ZA UVEDBO POSEBNEGA
SAMOPRISPEVKA NA OBMOCJU KS DESTRNIK ZA DEL
NASELJA LEVAJNCI
1. člen
Za območje KS Destmik in sicer vas Levajnci, za hišne števil-
ke od 1 do 24 in za vse nove hiše na tem območju se razpiše refe-
rendum o uvedbi posebnega samoprispevka v denarju in delu za
sofinanciranje modernizacije krajevne ceste Levanjci (vas).
S posebnim samoprispevkom bo predvidoma zbranih skupaj
3.200.000 din. preostala sredstva za izvršitev programa se zagota-
vljajo iz drugih virov.
2. člen
Posebni samoprispevek se uvede za čas od 1. avgusta 1986 do
31. 7. 1987.
3. člen
Samoprispevek v denarju znaša:
- 10% mesečno od neto osebnega dohodka oz. nadomesti-
la;
- 120% od letnega katasterskega dohodka občanov pred-
metnega območja obračunanega za leto 1985.
Zavezanci, ki imajo dohodek iz dveh virov, navedenih v
prejšnjem odstavku, plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej.
4. člen
Vsak lastnik zemljišča ob trasi predvidene modernizacije ce-
ste daje prispevek še s tem, da na svoje stroške poseka sadno iu
drugo drevje, plotove ob cesti pa prestavi za traso predvidene ce-
ste.
Poseki se izvrše 4 metre levo in desno od osi ceste in 8 metrov
v višino.
V kolikor posamezniki ne uredijo v določenem roku zgoraj
opisanih del, se dela opravijo na njihove stroške. Rok predpiše
gradbeni odbor za modernizacijo predmetne ceste.
5. člen
Vsak delazmožen občan zgoraj navedenega območja je dol-
žan, da pomaga izkopati jarke in, urediti bankine ob modernizirani
cesti ter pri polaganju in betoniranju propustov.
Vsak delazmožen občan je dolžan opraviti 5 delovnih dni pri
izvajanju nalog iz prejšnjega odstavka tega člena. Dela opravi v
dneh, ki mu jih določi gradbeni odbor za modernizacijo predmet-
ne ceste. V kolikor del ne izvršuje v predpisanem času plača za
vsak neopravljeni dan denarno nadomestilo v višini 5.000 din.
6. člen
Prispevek se plačuje od osebnega dohodka delavcev z obrav-
navanega območja mesečno. Obračunava in nakazuje ga delodaja-
lec.
Od katasterskega dohodka se prispevek plačuje v štirih letnih
tromesečjih v enakih deležih in sicer:
- 1 obrok do 15. 9. 1986,
- 2 obrok do 15. 12. 1986,
- 3 obrok do 15. 3. 1987 in
- 4 obrok do 15. 6. 1987.
Obračunava ga KS Destemik (vsak zavezanec prejme 4 po-
ložnice skupaj, sam jih obročno poračunava).
Sredstva se nakazujejo na ŽR KS Desternik št.
52400-842-041-8035 - PS Levajnci.
Izterjavo zapadlih obveznosti vrši Skupščina občine Ptuj
Uprava za družbene prihodke.
7. člen
Pravico do glasovanja na referendumu imajo občani, ki so
vpisani v volilni imenik KS Destemik iz zgoraj navedenega ob-
močja in v." tisti, ki so že zaposleni kljub temu da so stari manj
kot 18 let. Pri izidu referenduma se ne štejejo tisti občani, za kate-
re je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali služenja vo-
jaškega roka niso mogli udeležiti glasovanja.
Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku tega člena se
šteje uradno obvestilo alf pismena izjava svojcev odsotnega.
8. člen
Referendum bo v nedeljo, dne 13. julija 1986 od 6. do 18. ure.
Glasovalno mesto bo pri ŽAMPA JANEZU, Levajnci 10. Na refe-
rendumu glasovalci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico
naslednje vsebine.
KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK
Glasovnica za referendum, dne 13. 7. 1986.
GLASUJEM
»ZA« »PROTI«
uvedbo posebnega samoprispevka v denarju in delu po 3., 4. in 5.
členu sklepa o razpisu referenduma, za sofinanciranje pri moder-
nizaciji ceste, za uvedbo posebnega samoprispevka.
Vse glasovnice so overjene z žigorn KS Destmik.
9. člen
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določbe
zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino
družbeno politične skupnosti. Postopek vodi in izid glasovanja
ugotavlja volilna komisija KS Destrnik.
Glasovanje na referendumu vodi glasovalni odbor, ki ga ime-
nuje volilna komisija KS.
Sklep o uvedbi posebnega samoprispevka sprejme na podlagi
poročila volilne komisije skupščina KS Destrnik.
10. člen
Za zbiranje sredstev posebnega samoprispevka je odgovoren
svet KS in odgovarja, da se zbrana sredstva namenijo za namen,
katerega določa ta sklep.     ,,
11. člen
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samou-
pravne kontrole in družbenega nadzora KS Destrnik, ki o ugoto-
vitvah poroča vsaj enkrat letno na zboru občanov in skupščini KS.
12. člen
Sklep prične veljati dan po objavi v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj.
Predsednik skupščine KS Destrnik:
Ervin STOGER I. r.
Bratstvo in
prijateljstvo kongresu
in samoupravljalcem
Avla srednješolskega centra v
Ptuju je bila minuli ponedeljek,
23. junija, prizorišče osrednje ob-
činske slovesnosti ob 27. juniju —
dnevu samoupravljalcev Jugosla-
vije, ob 25. letnici srečanj bratstva
in prijateljstva in v pozdrav 13.
kongresu ZKJ. Potekala je pod
geslom »bratstvo in enotnost,
jamstvo svobode, miru in sociali-
stičnega samoupravljanja«.
Slavnostni govornik je bil
Franc Tetičkovič, predsednik ob-
činskega komiteja ZKS v Ptuju in
delegat za 13. kongres ZKJ iz na-
še občine. Zatem so izročili knji-
žne nagrade in nageljčke zasluž-
nim članom ZK in aktivnim druž-
beno političnim delavcem.
Za 40 in več letno članstvo v
ZK so prejeli nagrade: Bernarda
Bezeljak, Borut Carli, Vladimir
Debenjak, Josip Gttsl. Franc
Hribernik, Zora llovar, Ciril Ko-
larič, Milena Kralj ter Alojz Soli-
na.
Za 30 in več let v ZK pa: Mari-
ca Fajt, Stanislav Hvala, Albin
Mlakar, Peter Plohi, Oton Polič,
Aleksander Poznik, Franc §trucl,
Milan Tucovič, Milan Vogrinec,
Konrad Zoreč in Franc 2ula.
Pozdravno pismo 13. kongresu
ZKJ je v imenu udeležencev slo-
vesnosti prebrala Slava Šare, kul-
turni program pa so bogato izpo-
polnili člani komornega moškega
zbora iz Ptuja pod vodstvom
Franca Lačna, člani pevskega
zbora Kumrovec iz občine Klanjec
pod vodstvom Rudolfa Tramška
ter plesalke in plesalci KUD An-
tun Mihanovič iz bratske občine
Klanjec.
-OM
Zlata selekcija
prepričljivo zmagala
Rokometni stadion Drava je bil v petek poln kot pred nekaj leti,
ko smo v Ptuju gledali rokomet na zvezni ravni. Blizu 1000 gledalcev
je pozdravilo nekdanje znane slovenske športnike, ki so navduševali v
raznih športnih panogah. Žal vseh napovedanih ni bilo, toda kljub te-
mu so z igro navdušili.
Ptujski družbenopolitični delavci se njihovemu naletu niso mogli
upirati. Videli smo odlične poteze, zlasti je igro diktiral znani nogo-
metaš Brane Oblak, in gostje so si že v prvi tretjini ustvarili prednost
ter jo nato samo povečevali (4:1, 7:2, 9:3). Domačini kljub požrtvo-
valnosti in borbenosti gostov niso znali zadržati. Tekmo je odlično
vodil znani jugoslovanski nogometni sodnik Šoštarič iz Maribora.
Uspešni so bili, za goste Basin 4, Klemene 2, Oblak, Pavčičin Kuzmič
po 1; za domačine Klinkon. Kolarič in Klarič.
Za goste so nastopili Tone Formezzi TOF, Brane Oblak, Cveto
Pavčič, Janez Pavčič, Borut Basin, Štefan Seme, Bogdan Norčič, Fra-
nck Klemene, Dragan Bulic, Jože Trobec, Janez Hočevar-Rifie, Brane
Kuzmič in Bojan Ropret, za domačine pa Ljubo Gajzer, Vlado
Bremzl, Drago Krepfi, Marjan Ostroško, Alojz Gojčič, Jože Maučec,
Bojan Kocjan, Janko Kolarič, Alojz Arko, Ivan Klarič, Mirko Vindiš,
Bojan Klinkon, Ivo Krnjič, Savo Kozjak in Gorazd Žmavc.
Med odmoroma je nastopila znana plesna skupina KRIK za ae-
robiko in člana moped šhova Rifie in Majda, prireditev pa je povezo-
val Drago Časi. Vsem, ki so si prireditev ogledali, kot vsem OZD in
zasebnikom, ki so prireditev finančno podprli, gre zahvala saj bodo
zbrana sredstva pripomogla zvezi paraplegikov Slovenije za njihove
dejavnosti.
anc
Mirko in Marija drugi in tretja
v finalu APJ
V soboto in nedeljo je bilo tekmovanje v finalu APJ v Mariboru.
Med dvanajstimi finalisti sta bila tudi dva Ptujčana, Mirko Vindiš in
Marija Šešerko.
Mirko je v teku na 10.000 m osvojil drugo mesto in deveto mesto
v teku na 5.000 m, Marija pa je bila druga v skoku v daljavo s 590 cm.
Nastopila je nekoliko poškodovana in utrujena od sodelovanja na
mednarodnem tekmovanju. Kot ekipa je ptujski atletski klub pri žen-
skah osvojil 24. mesto v Jugoslaviji, pri članih pa 18. mesto. To tek-
movanje je tudi odločalo o sestavi reprezentance za bližnje Balkanske
igre ter druga mednarodna tekmovanja in z veseljem sporočamo, daj
sta uvrščena in da bosta, če bo vse po sreči (zdravje in še naprej dobri
rezultati), na omenjenih tekmovanjih tekmovala.
Planinšek zmagovalec
APJ za mladince
v Postojni seje v nedeljo srečalo 12 najboljših v vsaki disciplini
iz SFRJ na tekmovanju za APJ. Ptujčani se že vrsto let vračamo s tega
tekmovanja z visokimi uvrstitvami in letos je najugodnejše preseneče-
nje pripravil Odon Planinšek, ki je zmagal v troskoku s 14,22 m.
V skoku v daljino je Planinšek zasedel deveto mesto. Kovač je bil
5. v metu kopja, Krabonja 6. v teku na 400 m, štafeta 4 x 100 m je os-
vojila 7. mesto in ekipno starejši mladinci 7. mesto. Pomembno je
poudariti, da se ptujski atletski klub kosa z zelo močnimi atletskimi
kolektivi in da se jim skuša v zdravi konkurenci in v športnem boju
čim bolj približati kljub skromnim športnim objektom in opremi.
Mali nogomet
DTV »Partizan« Miklavž prireja v tem kraju pri Mariboru 3. in
4. julija tretji tradicionalni turnir v malem nogometu v počastitev dne-
va borca. Prijave ekip za tekmovanje, ki se bo pričelo 3. julija zvečer
ob 18. uri pod refiektorji in končalo naslednji dan, sprejemajo na na-
slov LAMOT Zdravko, Ul. Mladinskih brigad 19, 62204 Miklavž na
Dr. polju ali po telefonu 062 691-513, pa tudi eno uro pred pričeikom
turnirja. Prijavnina znaša 5.000 dinarjev. Pokale bodo prejele prve šti-
ri ekipe in najboljši strelec, denarne nagrade 50.000, 20.000, 10.000 di-
narjev pa prva tri moštva. 1
ČRNA KRONIKA
v tednu od I 7. do vključno 24. junija so miličniki postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem zabeležili
eno smrtno žrtev (železniški tiri), ena oseba je bila v nesrečah huje. ena
pa lažje telesno poškodovana. Vzroki nesreč .so bili neprevidna vožnja,
neprimerna hitrost in izsiljevanje prednosti. Materialna škoda na vozilih
je v primerjavi z visokim krvnim davkom neznatna.
ZAPELJAL PRED VLAK
Do zelo hude nesreče je prišlo
v nedeljo, 22. junija, ob 16.30 na
nezavarovanem železniškem pre-
hodu v Njivercah pri Kidriče-
vem. Voznik mopeda, 17-letni
Boris Šuligoj iz Apač, seje peljal
po lokalni cesti od Apač proti
Njivercam. Pred nezavarovanim
železniškim prehodom se žal ni
prepričal, če lahko nanj varno
zapelje. Tako je verjetno prepo-
zno opazil potniški vlak, ki je pe-
ljal iz smeri Ptuja proti Kidriče-
vemu. Mopedist je sicer začel za-
virati, vendar je kljub temu padel
pod kolesa vlaka. Zaradi hudih
poškodb je umrl na kraju nesre-
če. -OM
Dober den. čista vsen. Nedela je drgoč. duma pod gruško sedin. tuh-
tan no si možgone bistrin. Kaj naj napisen ali narišen. poleg pa solze
brišen. Saj se ne jočen, samo liik mi sili v oči. ki mi ga Mica za nedeljsko
kosilo pod gobec tišči. To mi je za kazen naredla. ker sma se snoči s sosi.
dovo Julo preveč gledla. Jaz se čista nič ne sekiran zato. saj bon si k liiki
nareza meso. malo vinčeka fcoj nalija no liikove solze skrija.
Tejko za veseli uvod. pa mi je čista vseeno, mi vošči kaj ali pa ne za
god. Saj vete. da smo meli 21. junija vsi Lujzi godovno. z željo, da bi nan
v prihodnje še malo boljše šlo. Da bi dobro jesti no piti meli. da bi zdravo
živeli, da bi se nan malo ploče no penzije zvišale, doče znižale no cene
prekrižale. S totimi cenami je resen križ. rosejo boj hitro kak na Kitajsen
riž. skačejo gor pod nebo. standard pa leze na dno. Drogi potrošnik reši
se. če ne te bodo cene požrle, ti pločo no penzijo vničle. te do nagega sle-
kle no v krtovo deželo odvlekle. V krtovi deželi nega heca. tan je tema
kak v riti, nemaš se kon skriti, črveki se s toboj mastijo. oh. moja Mica
adijo.
Kak vidite no štejete, ko se na toplen sunci grejete. van pisen gnes
napul v verzih, saj so mi v Tedniki obečali. da mi bojo za pesniške stvari-
tve vejkši honorar dali. Če pa s povečajon nebo nič. bon vzeja delegatski
bič. . .
Vse to sen van fkuper zrima za gnes. malo za šalo, malo zares. Že-
lin. da bi zdravi no pridni bili. več delali, manj zabušovali. se nič kregali
no v slogi živeli, se radi imeli, si kaj na mene zmisHH no fsoki v.saj pret
svojin pragon počistili. Svinjarije je že tak na sveti zadosti, samo na
krožniki se je nemreš na vike nabosti. So svinje droge kak hujdič. samo
tisti, kijih redi je en bogi fičfirič. Drugi na njegov račun služijo, se smeje-
jo no dnarce štejejo.
Vas pozdravljata LUJZ in moj pujs.
Referendum uspel!
v krajevni skupnosti Budina — Brstje so se v nedeljo, 22. junija,
na referendumu odločili za uvedbo novega krajevnega samoprispev-
ka, s katerim bodo financirali naloge v tekočem srednjeročnem ob-
dobju do leta 1990.
Krajani so za novi samoprispevek glasovali že decembra lani,
vendar je bil takrat izzid glasovanja negativen. Nedeljski rezultati so
sicer precej tesni, saj je od 758 glasovalnih upravičencev obkrožilo za
samoprispevek 367 krajanov, ali 51,04 odstotka vseh upravičencev, a
referendum je uspel.
Glasovanje je potekalo na dveh mestih in sicer v domu krajanov
ter v gostilni Kuhar. Obe glasovalni mesti so odprli ob sedmih, za-
ključili pa nekaj po štirinajsti uri. Udeležba je bila zelo dobra, saj je
svojo dolžnost opravilo kar 98 odstotkov vseh vpisanih krajanov.
-OM
Za brigadirji preli 3,5 )m jarka
v prvi izmeni zvezne mladinske delovne akcije sodeluje 158 bri-
gadirjev, ki so združeni v brigadi Titovi Naftaši iz Novega Sada, bri-
gadi 6. aprila iz Gradačca, brigadi 10. kongresa ZKJ iz Kragujevca ter
MDB Bratstvo in prijateljstvo, ki jo je organizirala OK ZSMS Šmarje
pri Jelšah.
Kljub pgostemu slabemu vremenu in deževju so brigadirji izko-
pali do danes že blizu 3.500 m jarka za vodovod pri Benediktu v obči-
ni Lenart, zaživele pa so tudi interesne dejavnosti v naselju akcije v
Dornavi. Brigadirji obiskujejo tečaje, ki so si jih sami izbrali, zato je
udeležba zelo dobra.
Minulo soboto, 21. junija, so skupaj z domačini iz KS Benedikt
pripravili in uspešno izvedli že prvo udarniško akcijo na trasi. Briga-
dirjem vseh štirih brigad se je priključilo 26 članov kluba brigadirjev
Franc Belšak Tone iz Ptuja ter prek 60 domačinov. Delovni dan so za-
ključili s tovariškim srečanjem ob tabornem ognju.
-OM
osebna kronika
Rodile so:
Mira Fridl, Gubčeva 33 — de-
klico; Marica Mikša, Domava
86 — Lolito; Darja Avrelio, Pre-
šemova 5 — Polonco; Lidija
Blažekovič, Ilovci 25 — dečka;
Anica Kozel, Skorišnjak 42 —
dečka; Ivanka Mergeduš, Kore-
njak 24/a — deklico; Zdenka
Pukšič, Dolič 40 - dečka; Joži-
ca Križanič, Mali Brebrovnik 40
— Davida; Karmina Meško,
Volkmerjeva 5 — Mitja; Majda
Voda, Grajena 43 — Marino;
Irena Jurič, Štrafelova 17 — Pe-
tro; Verica Pintarič, Vel. Bre-
brovnik 94 — Simona; Finka
Mršič, Kidričevo, Kajuhova 11
— Bojano; Anica Strelec, Ja-
strebci 42/a — Mitja; Marta
Crešnik, Stojnci 134/b — dečka;
Miljana Puklavec, Ormož, Ko-
lodvorska 2 — Mitja; Lidija Le-
ber, Ul. 25. maja 4 — Evelino;
Helena Bezjak, Hlaponci 9 —
deklico; Danica Emeršič, Lanco-
va vas 44 — Petro; Tatjana Kor-
par. Mezgovci ob Pesnici 4/a —
deklico; Dragica Kirbiš, Nova
vas pri Markovcih 29 — dečka.
Poroke:
Alojz Hrga, Zagorel 24 in Ro-
zalija Spindler, Zagorci 24;
Branko Petek, Žabjak 54 in Mile-
na Fuks, Janežovski vrh 15; Ja-
nez Minih, Vurberk 31 in Zden-
ka Sužnik, Bezjakova 14.
Umrli so:
Jožef Vatovec, Dom upokojen-
cev F*tuj, roj. 1920, umrl 15. juni-
ja 1986; Marija Drevenšek, Ge-
rečja vas 14, roj. 1937, umria 17.
junija 1986; Franc Verdenik. Za-
grebška C. 100, roj. 1931, umri
18. junija 1986; Ludvik Mlinaric,
Strmec pri Ormožu 10, roj. 1928,
umri 18. junija 1986; Stanko Ko-
kot. Veliki vrh 68, roj. 1946, umri
17. junija 1986; Milena Horvat,
Vinski vrh 84, roj. 1939, umria
20. junija 1986; Roza Pernat,
Murkova 4, roj. 1908, umrla 23.
junija 1986; Ljudmila Marcola,
Stojkova ul. 4, roj. 1911, umrla
20. junija 1986.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Voinjako-
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan Šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 3.000 dinarjev, za tuji-
no 4.200 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.
občin Ormož in Ptuj     I vu 'ssw 0042-077«^
Leto: XXIII ^^»l dne 21. avgusta 1986 Številka: 24
VSEBINA:
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI
209. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti otroške-
ga varstva Ormož za čas 1986—1990
210. Sklep o ugotovitvi, da je predlog Samoupravnega sporazuma o teme-
ljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož za čas
1986—1990 sprejela večina udeležencev
211. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske izobraževalne
skupnosti Ormož za obdobje 1986—1990
212. Sklep o ugotovitvi, da je predlog Samoupravnega sporazuma o teme-
ljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Ormož za obdobje
1986—1990 sprejela večina udeležencev
213. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske zdravstvene skup-
nosti Ormož za obdobje 1986—1990
214. Sklep o ugotovitvi, da je predlog Samoupravnega sporazuma o teme-
ljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje
1986—1990 sprejela večina udeležencev
215. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske skupnosti socialne-
ga skrbstva Ormož za obdobje 1986—1990
216. Sklep o ugotovitvi, da je predlog Samoupravnega sporazuma o teme-
ljih plana Občinske skupnosti socialnega skrbstva Ormož za obdobje
1986—1990 sprejela večina udeležencev
217. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske raziskovalne skup-
nosti Ormož za obdobje 1986—1990
218. Sklep o ugotovitvi, da je predlog Samoupravnega sporazuma o teme-
ljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Ormož za obdobje
1986—1990 sprejela večina udeležencev
219. Samoupravni sporazum o temeljih plana Občinske telesnokulturne
skupnosti Ormož za obdobje 1986—1990
220. Sklep o ugotovitvi, da je predlog Samoupravnega sporazuma o teme-
ljih plana Občinske telesnokulturne skupnosti Ormož za obdobje
1986—1990 sprejela večina udeležencev
POPRAVKI
221. Popravek odloka o določitvi povprečne gradbene cene stanovanj in do-
ločitvi odstotka od povprečne gradbene cene za določitev koristi za ra-
zlaščeno stavbno zemljišče v občini Ormož za leto 1986
222. Popravek odloka o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za rea-
lizacijo programa izgradnje osnovnošolskih prostorov na območju ob-
čine Ormož
223. Popravek sklepa o uvedbi posebnega samoprispevka na območju Kra-
jevne skupnosti Destrnik za del naselja Levanjci
209.
Na podlagi 115. člena Zakona o sistemu
družbenega planiranja in o družbenem planu
SR Slovenije (Ul. 1. SRS, št. 1/80) in 25. člena
Zakona o družbenem varstvu otrok (Ur. 1. SRS,
št. 35/79) in 42. člena Statuta Občinske skup-
nosti otroškega varstva Ormož (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj št. 4/84) sklenemo delav-
ci, drugi delovni ljudje in občani, samoupra-
vno organizirani v občinski skupnosti otroške-
ga varstva Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBCINSKE SKUP-
NOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZA CAS
1986-1990
I. SKUPNI CIUI IN RAZVOJNE NALOGE
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združene-
ga dela in delovnih skupnosti, ki uresničujemo
svobodno menjavo dela kot uporabniki in izva-
jalci družbenega varstva otrok v občinski skup-
nosti otroškega varstva Ormož (v nadaljnjem
besedilu: udeleženci sporazuma) določamo s
tem samoupravnim sporazumom naloge razvo-
ja družbenega varstva otrok ter medsebojne
pravice, obveznosti in odgovornosti.
S tem sporazumom opredelimo tudi naloge,
ki jih bomo izvajali v Skupnosti otroškega var-
stva Slovenije ter pogoje in način njihovega
uresničevanja.
2. člen
Upoštevaje potrebe otrok in predvidene
rhožnosti gospodarskega in socialnega razvoja
naše občine in SR Slovenije v letih 1986—1990
določamo udeleženci naslednje cilje, usmeritve
in naloge:
— nadaljnji razvoj družbenoekonomskih
odnosov in krepitev vloge delavcev pri uresni-
čevanju svobodne menjave dela,
— izenačevanje pogojev za kakovostno in
učinkovito družbeno vzgojo in varstvo vseh
predšolskih otok,
— dogovorjeno raven socialne varnosti
otrokom,
— varstvo materinstva, nego in varstvo otro-
ka ob rojstvu in po njem.
3. člen
Cilje, usmeritve in naloge iz prejšnjega člena
tega sporazuma bomo uresničevali udeleženci
z naslednjimi programi.
— zagotovljeni program in program solidar-
nosti,
— program vzgojnovarstvene dejavnosti in
druge naloge,
— program skupnih nalog v SR Sloveniji.
Za izvedbo teh programov določamo s tem
sporazumom tudi:
— obseg posameznega programa,
— normative in standarde za opravljanje
vzgojnovarstvenega dela,
— osnove in merila za združevanje sredstev,
— osnove in merila za denarne pomoči
otrokom,
— druge medsebojne pravice, obveznosti in
odgovornosti pri uresničevanju nalog.
4. člen
Uporabniki bomo sklenili petletne samou-
pravne sporazume o svobodni menjavi dela zu
obdobje 1986—1990 z izvajalci na območju na-
še občine v njih določili konkretne pravice, ob-
veznosti in odgovornosti, zlasti pa naslednje:
— naloge posamezne vzgojnovarstvene or-
ganizacije
— količino, vrsto in kakovost storitev
— merila za vrednotenje opravljenega dela
oziroma za oblikovanje cen storitev
— materialne in druge obveznosti udeležen-
cev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi
akti.
5. člen
Ceno oziroma povračilo za izvajanje vseh
programov, ki so opredeljeni v tem samou-
pravnem sporazumu ugotavljamo udeleženci z
naslednjimi merili:
— materialne stroške skladno z normativi
na enoto storitev in skladno z dogovorjenim
obsegom storitev ter gibanjem cen na tržišču,
— osebne dohodke skladno z normativi do-
govorjenega števila delavcev v vzgojnovarstve-
ni organizaciji v taki višini, da se njihova raven
najpozneje do konca leta 1988 izenači z ravnijo
osebnih dohodkov drugih delavcev v združe-
nem delu,
- amortizacijo 100% od zakonsko predpi-
sane,
— zakonske pogodbene in samoupravno
dogovorjene obveznosti v zakonsko oziroma
samoupravno dogovorjeni višini,
— sredstva skupne porabe v višini, da se
najpozneje do leta 1988 izenači z višini teh
sredstev, kot si jih zagotavljajo drugi delavci v
združenern delu,
— sredstva rezerve v skladu z zakonom.
II. ZAGOTOVUENI PROGRAM IN SOLI-
DARNOSTNE NALOGE
6. člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju
1986—1990 zagotavljali vsem otrokom v naši
občini naslednje:
1. Zgojni program, ki obsega celoletno pri-
pravo otrok na osnovno šolo — mala šola in si-
cer 5-umi in 9-umi program
Za te programe načrtujemo število otrok na
osnovi dosedanjih izkušenj ter predvidevanj za
naslednje obdobje.
Pri izvajanju programa priprave otrok na
malo šolo bomo izvajalci upoštevali standarde,
ki izhajajo iz obveznosti, ki temeljijo na določ-
bah zakona o vzgoji in varstvu predšolskih
otrok, normative pa bomo določili v samou-
pravnem sporazumu o svobodni menjavi dela
za obdobje 1986-1990.
STH vN 138
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
Št. 24
7. člen
V skladu z določili samoupravnega sporazu-
ma J uresničevanju socialnovarstvenih pravic
bomo zagotavljali vsem otrokom na območju
naše občine družbene pomoči.
Do družbenih pomoči so upravičeni vsi otro-
ci, k' živijo ali spadajo v kateri stvarni doho-
dek na družinskega člana ne dosega dogovor-
jene ravni socialne varnosti. Zneske družbenih
9. člen
Sredstva za. zagotovljeni program bomo
združevali udeleženci solidarno z delavci, dru-
gimi delovnimi ljudmi in občani na območju
vse SR Slovenije.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena
bomo združevali udeleženci po enotni povpre-
čni prispevni stopnji iz osebnega dohodka na
osnovi osebnega dohodka. Višina prispevne
stopnje znaša za 1986 leto za zagotovljeni pro-
gram 1,03 %, za vsako naslednje 'eto planskega
obdobja pa jo bo ugotovila skupščine Skupno-
sti otroškega varstva Slovenije.
10. člen
Občinske skupnosti otroškega varstva zdru-
žujejo solidarnostna sredstva pri Skupnosti
otroškega varstva Slovenije po enotni povpre-
čni prispevni stopnji od osebnih dohodkov na
podlagi podatkov za 9 mesecev (september mi-
nulega leta - september tekočega leta).
Solidarnostna, sredstva prejmejo občinske
skupnosti otroškega varstva v katerih udele-
ženci po enotni poprečni prispevni stopnji ne
združijo sredstev za izvedbo njihovega zagoto-
vljenega programa.
11. člen
Enotno prispevno stopnjo za solidarnost bo
vsako leto s finančnim načrtom določila skup-
ščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije.
F*ri izračunu solidarnosti se v vrednost zagoto-
vljenega programa vštevajo tudi solidarnostni
prispevki prejemnic solidarnosti.
12. člen
Ne glede na določilo 10. člena tega sporazu-
ma ni upravičena do solidarnostnih sredstev
občinska skupnost otroškega varstva če:
— družbeni proizvod na prebivalca v občini
presega 80 % poprečnega proizvoda na prebi-
valca v SR Sloveniji v zadnjem letu, ko je po-
datek uradno objavljen,
— solidarnostna sredstva predstavljajo do
5 % njenega zagotovljenega programa.
13. člen
Solidamc-tna sredstva prejmejo občinske
skupnosti otroškega varstva, če izpolnjujejo še
tqle pogoje:
— da programi, ki jih zagotavljajo s solidar-
nostnimi sredstvi glede normativov, standar-
dov, cen storitev in družbenih pomoči ne pre-
segajo meril dogovorjenih s tem sporazumom
in drugih meril, dogovorjenih v Skupnosti
otroškega varstva Slovenije.
14. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva Slo-
venije bo vsako leto ugotovila obveznosti in
pravice do solidarnosti s finančnim načrtom. V
ta namen bomo Skupnosti otroškega varstva
Slovenije vsako leto predložili poročilo o iz-
polnitvi zagotovljenega programa za:
— družbene pomoči,
— program male šole.
pomoči bomo upoštevali pri vrednotenju zago-
tovljenega programa in solidarnosti do dogo-
vorjene ravni socialne varnosti.
8. člen
Obseg sredstev za zagotovljeni program, ki
se združuje po načelu solidarnosti v SR Slove-
niji, je v občinski skupnosti otroškega varstva
Ormož naslednji:
— program vzgoje in varstva otrok z mot-
njami v telesnem in duševnem razvoju.
Za ugotavljanje zneskov obveznosti in pra-
vic do solidarnosti bo Skupnost otroškega var-
stva Slovenije poleg kazalcev iz prejšnjega od-
stavka tega člena upoštevala tudi dosežene
osebne dohodke po občinah po stanju septem-
ber tekočega leta, ki jih predloži Zavod SR Slo-
venije za družbeno planiranje.
Obseg solidarnostnih sredstev, ugotovljen s
M lančnim načrtom za vsako leto planskega ob-
dobja 1986—1990 predstavlja dokončni znesek
obveznosti in pravic.
III. PROGRAM VZGOJNOVARSTVENE
DEJAVNOSTI IN DRUGE NALOGE
15. člen
Uporabniki in izvajalci bomo v obdobju
1986—1990 v občinski skupnosti otroškega
varstva uresničevali še tele programe:
— program vzgoje in varstva otrok v vzgoj-
novarstvenih organizacijah in varstvenih druži-
nah,
— program vzgoje in varstva otrok, ki niso
vključeni v vzgojnovarstvene organizacije,
— druge naloge.
16. člen
Uporabniki v občinski skupnosti otroškega
varstva bomo združili sredstva za uresničeva-
nje programa vzgoje in varstva otrok v vzgoj-
novarstvenih organizacijah in varstvenih druži-
nah.
V letih 1986-- 1990 načrtujemo, da bomo po-
večali število vključenih otrok v vzgojnovar-
stvene organizacije in varstvene družine od se-
daj vključenih 560 na 630 otrok da bi tako do-
segli 45 odstotno zajetje vseh predšolskih
otrok.
17. člen
Pri izvajanju vzgojnovarstvenih programov
bomo izvajalci v vzgojnovarstvenih organizaci-
jah in varstvenih družinah upoštevali normati-
ve in standarde, ki so veljavni v obdobju
1981 — 1985. Konkretne normative pa bomo
določili v samoupravnem sporazumu o svo-
bodni menjavi dela za obodbje 1986—1990.
18. člen
Udeleženci sporazuma se dogovorimo, da
bo zagotavljala Skupnost otroškega varstva de-
lež vzgojnega programa za otroke, v vzgojno-
varstvenih organizacijah (v rednih oddelkih,
razvojnih oddelkih) in varstvenih družinah v
višini 40 % cene, dogovorjene na podlagi meril
iz 5. člena tega sporazuma. Preostali 60 % de-
lež cene prispevajo starši — uporabniki stori-
tev po merilih samoupravnega sporazuma o
uresničevanju socialnovarstvenih pravic oziro-
ma občinska skupnost otroškega varstva.
19. člen
Udeleženci sporazuma bomo zagotavljali tu-
di vzgojnovarstveni program otrok, ki niso
vključeni v dnevno vzgojo in varstvo v vzgoj-
novarstveno organizacijo. V program, ki obse-
ga 120 ur bomo vključili 100 otrok starih od 4
do 5 let.
20. člen
Povračilo izvajalcem za izvajanje programa
iz 19. člena tega sporazuma v celoti zagotavlja
občinska skupnost otroškega varstva. Vredno-
tenje programa opravimo udeleženci skladno z
določilom 5. člena tega sporazuma, kar opre-
delimo v samoupravnem sporazumu o svobod-
ni menjavi dela za obdobje 1986—1990.
21. člen
Vsem otrokom, predvsem pa otrokom, ki ni-
so vključeni v vzgojnovarstveno organizacijo
oz. v vzgojnovarstveni program iz 19. člena te-
ga sporazuma bomo zagotovili vzgojnovarstve-
ni program 40 ur na leto v obliki brigadirskega
vrtca (sezonsko varstvo kmečkih otrok, ciciba-
nove ure, ure pravljic, potujoči vrtec, letovanja
ipd.).
Povračilo izvajalcem za izvajanje programa
iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja
skupnost otroškega varstva.
22. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bo-
mo v občinski skupnosti otroškega varstva
uresničevali tudi naslednje naloge:
— kadrovska politika in štipendiranje,
— družbeno varstvo otrok v izjemnih raz-
merah,
— zagotavljanje sredstev za posodobitev ozi-
roma gradnjo zmogljivosti vzgojnovarstvenih
organizacij,
— delo samoupravnih organov in strokovne
službe.
Za izvedbo programov vzgojnovarstvene de-
javnosti in drugih nalog bomo združili udele-
ženci naslednja sredstva:
IV. PROGRAM SKUPNIH NALOG V SR
SLOVENIJI
24. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bo-
mo v obdobju 1986—1990 v Skupnosti otroške-
ga varstva Slovenije uresničevali po načelu
vzajemnosti program naslednjih skupnih na-
log:
1. nadomestila osebnih dohodkov za zadr-
ŠT. 24
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ \N PT\J3
STRA.N \39
žanbst z dela zavoljo poroda, nege in varstva
otrok,
2. družbeno pomoč pred otrokovim roj-
stvom in po njem študentkam, iskalkam zapo-
slitve in učenkam v srednjem usmerjenem izo-
braževanju, ki imaj j stalno prebivališče na ob-
močju SR Slovenije. Porodno nadomestilo
kmetici v enakem obsegu in za enako dobo kot
delavki, če bodo kmetje vzajemno združevali
sredstva za ta namen,
3. Pomoč pri opremi novorojenca.
Druge skupne naloge družbenega varstva
otrok, ki so pomembne za vso republiko.
25. čten
Nadomestilo osebnega dohodka pri zadrža-
nosti z dela, zavoljo poroda, nege in varstva
dtroka, v času 365 dni in to praviloma 28 dni
^red predvidenim datumom poroda in 337 po
porodu, bomo zagotavljali:
— materi, ki ima status delavke, ali delovne-
ga človeka,
— očetu ali drugemu delavcu, delovnemu
človeku ali združenemu kmetu, ki neguje in va-
ruje otroka, v obsegu zmanjšanem za toliko, za
kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj
pa za 28 dni,
— materi, ki ima status kmetice, če bodo
kmetje vzajemno združevali sredstva za ta na-
men.
Upravičencu, ki neguje in varuje dvojčke, te-
že telesno ali duševno prizadetega otroka in za
nego in varstvo nedonošenčka bomo zagota-
vljali nadomestilo osebnega dohodka do 15.
meseca otrokove starosti, za nego in varstvo
več hkrati živvorojenih otrok pa še dodatne 3
mesece za. vsakega nadaljnega otroka.
Za zadržanost z dela zavoljo poroda, nege in
varstva otroka fnaša nadomestilo osebnega do-
hodka 1.00 %.
Kot osnova za nadomestilo osebnega do-
hodka bomo V načelu upoštevali osebni doho-
dek, ki gaje upravičenec dosegel v minulem le-
tu. Vrednost nadomestila osebnega dohodka
bomo čimbolj izenačili z vrednostjo osebnega
dohodka, ki bi ga upravičenec dosegal, če bi
delal. Da bi dosegli ta cilj, bomo nadomestila
osebnega dohodka sproti valorizirali z odstot-
kom rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov
vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slo-
venije.
Upravičenec in organizacija združenega dela
oziroma delovna skupnost se lahko dogovorita
za najprimernejšo obliko izrabe pravice do za-
držanosti z dela in za osebo, ki bo to pravico
izrabila. Pri tem dogovoru bosta upoštevali po-
trebe in koristi otroka, prav tako pa tudi mož-
nosti in interese organizacije združenega dela
oziroma delovne skupnosti.
Ce dogovor iz prejšnjega odstavka presega
obseg dogovorjene pravice po tem sporazumu,
zagotovi dodatna sredstva organizacija združe-
nega dela oziroma delovna skupnost.
26. člen
Družbeno pomoč zavoljo poroda, nege in
varstva otroka za dobo 84 dni in to praviloma
28 dni pred datumom predvidenega poroda in
56 dni po porodu, bomo zagotavljali iskalkam
zaposlitve, študentkam in učenkam v srednjem
usmerjenem izobraževanju, ki imajo stalno
prebivališče na območju SR Slovenije.
Upravičenkam, ki so navedene v prvem od-
stavku tega člena, bomo zagotavljali družbeno
pomoč v višini 50 % povprečnega čistega oseb-
nega dohodka vseh zaposlenih delavcev na ob-
močju SR Slovenije v minulem letu.
27. člen
Pomoč pri opremi novorojenca
Pomoč pri opremi novorojenca bodo v ob-
dobju 1986—1990 prejele vse matere, ki imajo
stalno prebivališče na območju SR Slovenije in
roditelji, ki imajo status delavca na območju
SR Slovenije.
Ohranili bomo realno vrednost zavitka za
opremo novorojenca, njegovo vsebino pa bo-
mo postopoma obogatili blizu 50 %. Uvedena
bo različica zavitka. Roditelji bodo tako izbira-
li glede na svoje potrebe oziroma želje.
Druge skupne naloge družbenega varstva
otrok, ki so pomembne za vso republiko.
Udeleženci sporazuma bomo združevali
sredstva tudi za druge naloge, ki so skupnega
pomena za vso republiko. Med te naloge sodi-
jo:
— pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene
dejavnosti: razvojno motenih otrok, ki so v za-
vodih za usposabljanje in mladostnikov z mot-
njami v telesnem in duševnem razvoju, otrok,
ki so na zdravljenju v Kliničnem centru v Lju-
bljani, otrok slovenskih delavcev, ki so na za-
časnem delu v tujini, otrok pripadnikov slo-
venskih manjšin, ki živijo v Avstriji in Italiji in
otrok pripadnikov madžarske narodnosti, na
območjih, kjer živita ti narodnosti, ter otrok
Romov,
— financiranje samoupravno dogovorjenih
nalog, ki v svoji vsebini vključujejo družbeno
varstvo otrok (mladinska periodika, regresira-
nje skupinskih potovanj, mladinske delovne
akcije itd.).
— financiranje družbenih organizacij in
društev, ki uresničujejo programe vzgojnovar-
stvene dejavnosti za jjredšolske otroke,
— delo samoupravnih organov Skupnosti
otroškega vlrstva Slovenije,
— dela in naloge strokovne službe na po-
dročju družbenega varstva otrok na podlagi sa-
moupravnega sporazuma o svobodni menjavi
dela, ki sta ga sklenili Skupna strokovna slu-
žba SIS zdravstva in socialnega varstva Slove-
nije in Skupnost otroškega varstva Slovenije,
— in druge naloge, pomembne za uresniče-
vanje družbenega varstva otrok v rcpubiiki.
28. člen
Za uresničevanje programov, navedenih v
tem samoupravnem sporazumu bomo združili
udeleženci naslednji obseg sredstev:
V. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV V OBČIN-
SKI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
IN SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
SLOVENIJE
29. člen
Sredstva za zagotovljeni program vzgoje in
varstva predšolskih otrok iz tega sporazuma,
naloge vzgojnovarstvene dejavnosti in druge
naloge iz 23. člena tega sporazuma bodo zago-
tavljali delavci v združenem delu, delovni lju-
dje, ki samostojno opravljajo dejavnost z oseb-
nim delom in delovnimi sredstvi, ki so last ob-
čanov, delovni ljudje, ki z osebnim delom sa-
mostojno opravljajo poklicno dejavnost in de-
lavci, ki so v delovnem razmerju z delovnimi
ljudmi oz. drugi nosilci samostojnega osebne-
ga dela s prispevkom iz osebnega dohodka na
podlagi osebnega dohodka po načelu stalnega
prebivališča.
30. člen
Za izvedbo zagotovljenega programa druž-
benih pomoči iz 8. člena tega sporazuma in
programe skupnih nalog v SR Sloveniji bodo
zagotavljali sredstva delavci v združenem delu,
delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno
opravljajo poklicno dejavnost in delavci, ki so
v delovnem razmerju z delovnimi ijudmi oziro-
ma drugi nosilci samostojnega osebnega dela s
prispevkom iz osebnega dohodka na podlagi
osebnega dohodka po načelu delovnega mesta.
Prispevno stopnjo za program skupnih na-
log in program družbenih pomoči bo vsako le-
to določila skupnost otroškega varstva Sloveni-
je-
Prispevno stopnjo za zagotovljeni program
vzgoje in varstva predšolskih otrok ter vzgoj-
novarstveno dejavnost in druge naloge iz 28.
člena tega sporazuma bo vsako leto ugotovila
skupščina občinske skupnosti otroškega var-
stva. -,
31. člen
Udeleženci sporazuma soglašamo, da sred-
stva za izvedbo programa skupnih nalog iz 25.
člena tega sporazuma načrtuje vsako leto plan-
skega obdobja Skupnost otroškega varstva Slo-
venije. Skupnost otroškega varstva Slovenije
opravi vsako leto tudi usklajevanje programa
skupnih nalog in potrebnih sredstev za njihovo
uresriičevanje.
V občinski skupnosti otroškega varstva bo-
mo prispevno stopnjo za ta program, ki jo vsa-
ko leto ugotovi skupščina Skupnosti otroškega
varstva Slovenije vključili kot sestavni del pri-
spevne stopnje iz 28. člena tega sporazuma.
32. člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo Službo
družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, da
prazni v breme vplačilnega računa občinske
skupnosti otroškega varstva Ormož in prenaša
na račun Skiipnosti otroškega varstva Sloveni-
je ustrezni delež sredstev po prispevni stopnji
iz osebnega dohodka za program skupnih na-
log iz 25. člena tega sporazuma in program so-
lidarnosti iz 14. člena tega sporazuma. Prispe-
vno stopnjo za program skupnih nalog in pro-
gram solidarnosti spo.oči vsako leto Službi
družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
Skupnost otroškega varstva Slovenije.
33. člen
Zneski v tem samoupravnem sporazumu so
navedeni v cenah 1985. Preračun vrednosti v
tekoče cene bomo opravili vsako leto takole:
— zneski družbenih pomoči in zneske za
nadomestila za porodniški dopust iz 25. člena
tega sporazuma bomo valorizirali skladno z
rastjo nominalnih osebnih dohodkov na 'apo-
slenega v SR Sloveniji v minuiem letu;
— zneske zagotovljenega programa razen
družbenih pomoči bomo valorizirali del, ki od-
pade na materialne stroške skladno z gibanjem
cen na drobno, del, ki odpade na osebne do-
hodke pa skladno z gibanjem osebnih dohod-
kov v SR Sloveniji v minulem letu;
— zneske za vzgojnovarstveno dejavnost in
druge naloge iz 28. člena bomo valorizirali del,
ki odpade na materialne stroške skladno z gi-
banjem cen na drobno, del ki odpade na oseb-
ne dohodke pa skladno z doseženo rastjo oseb-
nih dohodkov v gospodarstvu občine Ormož.
VI. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM
SPORAZUMA
34. člen
Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih
pravic in obveznosti spremljali uresničevanje
STRAN 140
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 24
vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgo-
vornosti, ki jih prevzemamo s sklenitvijo tega
sporazuma. V zvezi s tem pooblaščamo občin-
sko skupnost otroškega varstva in njene samo-
upravne organe, da redno spremljajo uresniče-
vanje .porazuma in o tem obveščajo udeležen-
ce. Če skupščina Skupnosti otroškega varstva
Ormož ugotovi, da sprejetih obveznosti po tem
sporazumu ne more uresničiti, obvesti o tem
udeležence. Skupnost socialnega varstva in
sjfupščino občine.
35. člen
Ce skupščina občinske skupnosti ugotovi,
presežek sredstev nad vrednostjo dogovorjenih
programov se za presežek sredstev prispevna
stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana prispe-
vna stopnja zavoljo presežka sredstev velja za
naslednje leto oziroma naslednje mesece teko-
čega leta.
Ce skupščina Občinske skupnosti otroškega
varstva ugotovi, da z združevanjem sredstev ni
bil dosežen obseg sredstev, ki bi zagotovil izva-
janje sprejetih programov v dogovorjeni višini
ali če vseh oziroma nekaterih nalog ni mogoče
uresničiti v predvidenem obsegu in dinamiki,
bo povečala prispevno stopnjo. Ce ne bi bilo
mogoče povečati prispevne stopnje oz. prepre-
čiti motenj pri uresničevanju programov, skup-
ščina skupnosti otroškega varstva obvesti ude-
ležence sporazuma in predlaga uvedbo postop-
ka za spremembo oziroma dopolnitev tega spo-
razuma.
36. člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma
opravlja odbor za samoupravno delavsko kon-
trolo občinske skupnosti otroškega varstva na
temelju statuta občinske skupnosti otroškega
varstva Ormož.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo or-
gani upravljanja večine udeležencev tega spo-
razuma. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen,
sprejme skupščina Občinske skupnosti otro-
škega varstva Ormož.
38. člen
la samoupravni sporazum se uporablja od I.
I. 1986 leta. Z dnem, ko se začne uporabljati ta
samoupravni sporazum preneha veljati samou-
pravni sporazum o temeljih plana Občinske
skupnosti otroškega varstva Ormož za obdobje
1980-1985.
39. člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj.
210.
OBČINSKA    SKUPNOST    OTROŠKEGA
VARSTVA
ORMOŽ
Številka: 06-1/86
Datum: 28. 7. 1986
Skupščina Občinske skupnosti otroškega
varstva Ormož je na 2. seji dne 28. 7. 1986 spre-
jela
SKLEP
1. Skupščina ugotavlja, da je predlog Samo-
upravnega sporazuma o temeljih plana Občin-
ske skupnosti otroškega varstva Ormož za čas
1986—1990, sprejela večina udeležencev.
2. Samoupravni sporazum o temeljih plana
Občinske skupnosti otroškega varstva Ormož
za čas 1986—1990 prične veljati 8. dan po ob-
javi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
Mira FRANGEŽ 1. r.
211.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUP-
NOST ORMOŽ
Na podlagi 115. člena Zakona o sistemu
družbenega planiranja in o družbenem planu
SR Slovenije (Ur. 1. št. 1/80), 23. člena Zakona
o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in
izobraževanja (Ur. 1. SRS, št. 1/80) in 11. člena
statuta Občinske izobraževalne skupnosti Or-
mož, sklenemo delavci v temeljnih in drugih
organizacijah združenega dela ter delovni lju-
dje in občani v krajevnih skupnostih na ob-
močju občine Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH  PLANA OBČINSKE IZO-
BRAŽEVALNE SKUPNOSTI ORMOŽ ZA
OBDOBJE 1986-1990
1 člen
S samoupravnim sporazumom o temeljih
plana Občinske izobraževalne skupnosti ureja-
mo uporabniki in izvajalci medsebojne pravi-
ce, obveznosti in odgovornosti ter pogoje in
načine uresničevanja svobodne menjave dela
na področju osnovnošolske vzgoje in izobraže-
vanja.
2. člen
Uporabniki in izvajalci (v nadaljnjem bese-
dilu: udeleženci) tega sporazu,ma bomo težili k
celovitosti izvajanja politike v izobraževalnem
sistemu. Zato bomo težili k uresničevanju na-
slednjih ciljev:
— zagotoviti ustrezne materialne, kadrovske
in prostorske pogoje za nadaljnji kvalitetni raz-
voj osnovnošolske vzgoje in izobraževanja,
— zagotavljati pogoje za izvajanje reformi-
rane osnovne šole v skladu z zakonom o osno-
vni šoli, predmetnikom in učnim načrtom ter
smernicami za življenje in delo osnovne šole,
— skrbeti za racionalno izkoriščanje razpo-
ložljivih materialnih, finančnih in kadrovskih
potencialov v izobraževanju,
— krepiti družbenoekonomski položaj de-
lavcev na področju izobraževanja,
— postopno zagotavljati boljše in bolj izena-
čene pogoje za delo osnovnih šol v občini,
— nadaljevati z vlaganji za pridobitev novih
in adaptacijo obstoječih šolskih prostorov,
— slediti napredku in načrtno izpopolnjeva-
ti učno tehnologijo,
— sodelovati s področjem predšolske vzgoje
pri izvajanju priprave otrok na osnovno šolo,
— v skladu z materialnimi zmožnostmi raz-
vijati podaljšano bivanje učencev, celodnevno
šolo, ter delno zagotavljati pogoje za izvajanje
šole v naravi,
— krepiti ustvarjalnost in kreativnost učen-
ŠT. 24
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ. IN PTUJ
STRA.N \4\
cev ter zato krepiti in razvijati šolske svetoval-
ne službe,
— zagotavljati pogoje za izvajanje drugih
dogovorjenih nalog na področju vzgoje in izo-
braževanja,
— zagotavljati sredstva za programe vzajem-
nosti in skupnih nalog v okviru izobraževalne
skupnosti Slovenije,
— voditi aktivnosti v zvezi z usmerjenjem in
vsklajevanjem vpisa v programe usmerjenega
izobraževanja.
šolskih prevozov:
Vsem učencem obvezne osnovne šole bomo
zagotavljali brezplačen prevoz v skladu z dolo-
čili Zakona o osnovni šoli, to je v primeru, da
je njihovo stalno bivališče oddaljeno več kot
4 km od osnovne šole.
4. člen
Vzgoja in izobraževanje v osnovni šoli v ob-
segu zagotovljenega programa opredeljenega v
3. členu tega sporazuma sta brezplačna.
5. člen
V 1. razred OŠ se vpišejo učenci, ki bodo do
začetka šolskega leta dopolnili 6 let in pol. V
prvi razred se lahko vpišejo tudi otroci, ki bo-
do do začetka šolskega leta dopolnili 6 let. Ti
otroci bodo lahko začeli obiskovati 1. razred,
če.^o ustrezna strokovna komisija ugotovila,
da so zreli za vstop v OŠ, v skladu s postop-
kom opredeljenim z Zakonom o osnovni šoli
in če njihova vključitev ne bo pomenila razširi-
tve obsega dejavnosti na šoli.
6. člen
Učenci se bodo praviloma vpisovali v šolo, v
svojem šolskem okolišu, ki je opredeljen z
ustreznim aktom družbenopolitične skupnosti
in statutom šole.
PROGRAM OSNOVNEGA IZOBRAŽEVA-
NJA
3. člen
Udeleženci bomo zadovoljili potrebe po
vzgoji in osnovnem izobraževanju za naslednji
obseg:
zakonsko opredeljenega programa in smernic
za življenje in delo osnovnih šol
Ker udeleženci ugotavljamo, da sedaj velja-
vni šolski okoliši več ne ustrezajo, oziroma ni-
so precizno definirani, predvsem zaradi spre-
menjenih demografskih naselitvenih in pro-
storskih razmer v posameznih krajevnih skup-
nostih oziroma šolah, bomo šolske okoliše na
novo opredelili tako, da bo zagotovljena racio-
nalna izkoriščenost kadrovskih in prostorskih
potencialov.
7. člen
Pred všolanjem v 1. razred osnovne šole,
mora biti vsak učenec vključen v program celo-
letne priprave za osnovno šolo, ki jo organizi-
rajo in izvajajo predšolske vzgojnovarstvene
organizacije. Izvajanje programa priprave na
osnovno šolo zagotavlja Skupnost otroškega
varstva, osnovne šole pa so dolžne pomagati in
sodelovati pri organizaciji in izvedbi progra-
ma.
DOGOVORJENI PROGRAM OSNOVNE
ŠOLE:
8. člen
Poleg zagotovljenega programa osnovne šo-
le bomo udeleženci sporazuma zagotav"jali še
izvajanje naslednjih nalog, ki jih opredeljujejo
tudi smernice za življenje in delo osnovnih šol:
Razen zgoraj navedenega bomo udeleženci za-
gotavljali:
Izvajanje obveznega pouka plavanja za vse
učence 4. razredov osnovnih šol. izvajanje
opredeljenega fakultativnega pouka, interesnih
dejavnosti, delovanje šolskih svetovalnih
služb, delovanje šolskih knjižnic, sredstva za
izvedbb šolskih tekmovanj, del sredstev za iz-
vedbo šole v naravi, ter sredstva za posodablja-
nje učne tehnologije.
9. člen
V skladu s samoupravnim sporazumom o
uresničevanju socialnovarstvenih pravic bomo
zagotavljali sredstva za sofinanciranje stroškov
šolskih malic.
10. člen
Za naloge, ki se izvajajo v osnovnih šolah pa
po zakonu niso obvezne in za naloge, ki so za-
radi potreb in želja otrok dogovorjene med
starši in šolo, pa zanje udeleženci tega sporazu-
ma ne zagotavljamo sredstev, lahko pristojni
samoupravni organi šol določijo višino pri-
spevka staršev, odnosno drugih uporabnikov
storitev šole v skladu s 16. členom Zakon o os-
novni šoli.
OSTALE DOGOVORJENE NALOGE
11. člen
Udeleženci sporazuma bomo zagotavljali
sredstva za naslednje naloge:
— program Občinske zveze prijateljev mla-
dine,
— program izobraževanja delegatov, ki jih
izvaja Delavska univerza Ormož SIS družbe-
nih dejavnosti in organe DPS, za potrebe druž-
benopolitičnih organizacij ter za člane samou-
pravnih organov OZD,
— kadrovske štipendije v skladu s kadrov-
skimi potrebami osnovnih šol v občini Ormož
in glasbene šole,
— obveznosti iz samoupravnih sporazumov
in družbenih dogovorov, ki jih je sprejela Ob-
činska izobraževalna skupnost Ormož,
— stroške delovanja delegatskega sistema in
nagrade funkcionarjev,
— stroške skupne strokovne službe,
— odplačilo kreditov za investicije,
— obresti za kredite,
— stroški plačilnega prometa in provizije
SDK, ter stroške za zbiranje prispevkov preko
Uprave družbenih prihodkov,
— stroške za  sofinanciranje  vzdrževanja
skupnih telesnokultumiL objektov,
— sofinanciranje izobraževalnih programov
v humanitarnih organizacijah in društvih.
PROGRAMI SOLIDARNOSTI, VZAJEM-
NOSTI IN SKUPNIH NALOG V SR SLOVE-
NIJI
12. člen
Za uresničevanje z zakonom obveznega os-
novnega izobraževanja v občinah, ki po svojih
dohodkovnih zmožnostih tega ne morejo zago-
toviti, delovni ljudje in občani v SR Sloveniji
solidarno združujejo sredstva za uresničevanje
zagotovljenega programa.
Solidarnost se uresničuje preko občinskih
izobraževalnih skupnosti v Izobraževalni skup-
nosti Slovenije.
13. člen ^
Osnove za opredelitev obsega solidarnosti flj
so: lii
— obseg zagotovljenega programa v občin-
ski izobraževalni skupnosti,
— višina sredstev za bruto osebne dohodke
v posamezni občini
— kriteriji upravičenosti do sredstev solidar-
nosti.
14. člen g|
Obseg in vrednost zagotovljenega programa,  flj
je osnova za določitev obsega solidarnostnih
sredstev, se za posamezno občinsko izobraže-
valno skupnost ugotovi na osnovi enotnih
standardov in normativov za opravljanje vzgoj-
noizobraževalnih dejavnosti, določenim z za-
konom in merili za vrednotenje sprejetimi v
izobraževalni skupnosti Slovenije. ^^mm
STRAN 142
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 24
15. člen
Solidarnostna sredstva prejmejo občinske
izobraževalne skupnosti, tistih občin, ki so po
zakonu manj razvite, ki imajo nerazvite kraje-
vne skupnosti, ki imajo nerazvite obmejne kra-
jevne skupnosti in občine, ki po enotni prispe-
vni stopnji ne združijo dovolj sredstev za iz-
vedbo zagotovljenega programa.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka.
Občinska izobraževalna skupnost ni upraviče-
na do solidarnostnih sredstev, če:
a) solidarnostna sredstva predstavljajo manj
kot 10 % vrednosti njenega zagotovljenega pro-
grama
b) družbeni proizvod na prebivalca občine
presega 80 % povprečnega družbenega proiz-
voda na prebivalca v SR Sloveniji za zadnje le-
to, ko je ta podatek uradno objavljen.
16. člen
Solidarnostna sredstva se združujejo v višini
razlike med zneskom sredstev združenih po
enotni prispevni stopnji in zneskom sredstev
potrebnih za izvedbo njihovega zagotovljenega
programa, zmanjšanim za obseg sredstev ugo-
tovljenih po kriterijih iz 13. člena tega sporazu-
ma.
17. člen
V skladu z določili 13. člena, 15. in 16. člena
tega sporazuma bomo udeleženci v Občinski
izobraževalni skupnosti Ormož prejeli nasled-
nja solidarnostna sredstva:
^   18. člen
Udeleženci tega sporazuma bomo vzajemno
združevali sredstva za investicije v osnovnošol-
ski prostor na manj razvitih območjih, kot jih
opredeljuje zakon o p "^speševanju skladnejše-
ga regionalnega razvoja v SR Sloveniji in to v
obsegu, ki omogoča izgradnjo 2.000 m' nove
površine letno.
Udeleženci bomo sredstva za obveznosti iz
prejšnjega odstavka združevali v izobraževalni
skupnosti Slovenije nepovratno po enotni pri-
spevni stopnji iz bruto osebnega dohodka.
19. člen
Udeleženci bomo zagotavljali združevanje
sredstev na naloge, ki so skupnega pomena za
celotno področje vzgoje in osnovnega izobra-
ževanja v SR Sloveniji:
— strokovne in raziskovalne naloge po-
membne za področje vzgoje in osnovnega izo-
braževanja,
— vzgojnoizobraževalna dejavnost strokov-
nih društev njihovih zvez in družbenih organi-
zacij, ki s svojo dejavnostjo dopolnjujejo os-
novnošolsko izobraževanje,
— sofirjanciranje mladinskega periodičnega
tiska,
— subvencioniranje izdaj učbenikov, za
učence osnovnih šol s prilagojenim predmetni-
kom in učnim načrtom, če so le-ti zaradi nizke
naklade višji od stroškov izdaj učbenikov za
osnovne šole,
— postopen prehod na celodnevno obliko
osnovne šole v občinah, ki so upravičene do
solidarnostnih sredstev in sicer največ do 10%
oddelkov v letu 1990,
— sofinanciranje razvojno-inovacijskih in
hospitacijskih dejavnostih osnovnih šol.
Za navedene naloge bomo udeleženci tega
sporazuma združevali sredstva po enotni pri-
spevni stopnji iz bruto osebnega dohodka v
izobraževalni skupnosti Slovenije.
INVESTICIJE NA PODROCJU IZOBRAŽE-
VANJA
20. člen
Investicije v osnovnem izobraževanju, bomo
udeleženci zagotavljali prvenstveno za:
— manjkajoči osnovnošolski prostor, to so
učilnice, telovadnice in tehnične delavnice,
— manjkajoče prostore za prehrano otrok,
to so kuhinje in jedilnice,
— manjkajoče zunanje površine za izvajanje
telesne vzgoje, to so igrišča in poligoni.
Sredstva za te investicije bomo pretežno za-
gotovili s samoprispevkom, delno s sredstvi
vzajemnosti in združenimi sredstvi, ter sredstvi
amortizacije.
21. člen
Sredstva za investicijsko vzdrževanje in osta-
le investicijske potrebe bomo zagotavljali v
svobodni menjavi dela v skladu z določili za-
kona o amortizaciji tako, da bomo zagotovili
100%-no amortizacijo za opremo in nepremi-
čnine. Sredstva za amortizacijo in investicijsko
vzdrževanje bomo združevali na ravni občine v
skladu s plani šol in planskimi akti skupščine
združevalcev amortizacijskega sklada.
Zagotavljali bomo sredstva za sofinanciranje
stroškov investicijskega vzdrževanja skupnih
telesnokulturnih objektov v občini.
VREDNOTENJE VZGOJNOIZOBRAŽE-
VALNIH STORITEV
22. člen
Udeleženci sporazuma bomo zagotavljali
sredstva za vrednotenje programov osnovnih
šol v skladu z normativi na enoto storitve. Eno-
ta storitve je ovrednoten program na oddelek
(varianta: enota storitve je ovrednotena ura
programa). K enoti storitve po normativih do-
dajaijio razlike za izvajanje vrste obsega in lo-
kacije programa.
23. člen
Posamezne vrste programskih stroškov bo-
mo udeleženci zagotavljali v dogovorjenem ob-
segu po naslednjih kriterijih:
— osebne dohodke v skladu z rastjo osebnih
dohodkov delavcev v gospodarstvu, v prvih
treh letih pa hitreje zaradi postopnega izenače-
vanja osebnih dohodkov na področju izobraže-
vanja z pšebnimi dohodki v gospodarstvu,
— materialne stroške na enoto storitve in z
dogovorjenim obsegom storitve v odvisnosti
od gibanja cen na tržišču,
— amortizacijo v višini 100% obračunane
po minimalnih stopnjah za opremo in nepre-
mičnine,
— sredstva za zakonske in samoupravne ob-
veznosti v dogovorjeni oz. predpisani višini,
— sredstva sklada skupne porabe v dogovor-
jeni višini,
— sredstva rezerv v skladu z zakonom.
24. člen
Preračun vrednosti programov v tekoče cene
bomo opravili vsako leto ob upoštevanju de-
janske rasti dohodka tako, da bomo upošteva-
li:
— pri sredstvih za osebne dohodke rast no-
minalnih osebnih dohodkov delavcev v gospo-
darstvu, razen v prvih treh letih ko bomo vkal-
kulirali hitrejšo rast osebnih dohodkov zaijadi
zaostajanja iz preteklosti,
— pri sredstvih za skupno porabo delavcev
nominalno rast le-teh na zaposlenega v gospo-
darstvu v občini Ormož,
— pri materialnih stroških in drugih elemen-
tih rast cen na drobno, ugotovljeno na osnovi
podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko;
določene elemente pa po dejanski realizaciji v
skladu z normativi.
25. člen
Udeleženci bomo z letnimi planskimi doku-
menti vsklajevali obseg ter vrednost programa
in višino prispevne stopnje.
26. člen
Občinska izobraževalna skupnost Ormož in
izvajalci kot udeleženci tega sporazuma odgo-
varjajo za izvajanje nalog in programov tega
sporazuma.
Skupščina Občinske izobraževalne skupno-
sti bo spremljala izvajanje pogodbenih nalog
in 2 x letno obravnavala poročilo o izvajanju
tega samoupravnega sporazuma.
Poročilo o izvajanju tega sporazuma bo pri-
pravil odbor za svobodno menjavo pri skupšči-
ni Občinske izobraževalne skupnosti Ormož v
sodelovanju s skupno strokovno službo.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme veči-
na udeležencev.
28. člen
Spremembe in dopolnitve tega samouprav-
nega sporazuma se sprejmejo na enak način
kot ta samoupravni sporazum.
29. člen
Za udeležence, ki niti naknadno niso pristo-
pili k temu samoupravnemu sporazumu, dolo-
či pristojni organ v občini z Odlokom vire in
osnove za združevanje sredstev za dogovorjeni
program po tem sporazumu.
30. člen
Skupščina Občinske izobraževalne skupno-
sti sprejme ugotovitev, da je sporazum skle-
njen in ugotovitev skupno s tem samouprav-
nim sporazumom objavi v Uradnem vestniku
občin Ormož in Ptuj.
Samoupravni sporazum velja osmi dan po
objavi, uporablja pa se od 1. I. 1986 dalje.
ST. 24
URADNI VESTNIK OBClN ORMOZ \N PTUJ

212.
OBČINSKA    IZOBRAŽEVALNA    SKUP-
NOST
ORMOŽ
Datum: 30. 7. 1986
Skupščina Občinske izobraževalne skupno-
sti Ormož je na svoji 2. seji dne 30. 7. 1986
sprejela
SKLEP
1. Skupščina ugotavlja, da je predlog Samo-
upravnega sporazuma o temeljih plana Občin-
ske izobraževalne skupnosti Ormož za obdobje
1986—1990 sprejela večina udeležencev.
2. Samoupravni sporazum o temeljih plana
Občinske izobraževalne skupnosti Ormož za
čas 1986—1990 prične veljati 8. dan po objavi
v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upo-
rablja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OIS
Miro MELE 1. r.
213.
Na podlagi 115. člena zakona o sistemu
družbenega planiranja in o družbenem planu
SR Slovenije (Uradni list št. 1/80), 25. člena
Zakona o zdravstvenem varstvu (Ur. 1. SRS, št.
1/80) sklenemo delavci v samoupravnih orga-
nizacijah in skupnostih ter delovni ljudje in
občani v krajevnih skupnostih na območju ob-
čine Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBCINSKE ZDRAV-
STVENE SKUPNOSTI ORMOŽ ZA OB-
DOBJE 1986-1990
I. TEMEUNA DOLOČILA
1. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani v Ob-
činski zdravstveni skupnosti Ormož (v nadalj-
njem besedilu: udeleženci sporazuma) s tem
sporazumom določamo medsebojne pravice,
obveznosti in odgovornosti pri zagotavljanju
zdravstvenega varstva v etih 1986—1990, ob-
seg, vrsto in kvaliteto storitev, ki si jih bomo
zagotovili v skupnosti oziroma po njej, pogoje
za zagotavljanje teh storitev, merila za vzposta-
vljanje družbenoekonomskih odnosov svobod-
ne menjave dela med uporabniki in izvajalci,
druge medsebojne obveznosti, kot tudi način
zagotavljanja socialne varnosti v zvezi z zdrav
stvenim varstvom.
S sklenitvijo tega sporazuma tudi opredeli-
mo način in pogoje izvajanja nalog, ki jih bo-
mo skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi
skupnostmi uresničevali v medobčinski zdrav
stveni skupnosti oziroma v zdravstveni skup-
nosti Slovenije.
II. PRAVICE ZAVAROVANCEV
2. člen
Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja zdrav-
stvenega varstva in ob danih materialnih mož-
nostih v obdobju 1986—1990 ne bomo širili
pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in obča-
nov do zdravstvenega varstva, temveč jih bomo
ohranili na dosedanji ravni. Programe bomo ši-
rili le v tistih dejavnostih, ki jih opredeljujemo
kot prednostne in so potrebne za dosego plani-
ranih ciljev.
III. CIUI IN RAZVOJNE USMERITVE
3. člen
Upoštevaje predvidene možnosti gospodar-
skega in socialnega razvoja v občini, zdravstve-
no stanje prebivalstva in njegove interese po
zadovoljevanju potreb na področju zdravstve-
nega varstva, določamo udeleženci sporazuma
za obdobje 1986—1990 naslednje cilje:
— boljše zdravstveno varstvo prebivalstva,
zlasti boljše splošno zdravstveno varstvo in
medicino dela, in s tem izboljšanje zdravstve-
nega stanja prebivalstva,
— nadaljnji razvoj družbeno-ekonomskih
odnosov s krepitvijo odločujoče vioge uporab-
nikov v procesu svobodne menjave dela,
— usklajen razvoj zdravstvenih dejavnosti in
zmogljivosti na podlagi delitve dela in smotrne
kadrovske politike znotraj zdravstvenih delov-
nih organizacij v občinah in republiki,
— večjo strokovno povezanost zdravstvenih
delovnih organizacij v občinski oziroma me-
dobčinski zdravstveni skupnosti ter doslednej-
šo izpeljavo dela med njimi,
— povečanje motiviranosti in odgovornosti
občanov, da v večji meri skrbijo za njihovo
zdravje in njihov aktivnejši odnos do zdravja,
— osveščanje OZD in krepitev odgovornosti
združenega dela pri varovanju zdravega delov-
nega in celotnega življenjskega okolja.
IV. I. PROGRAM NEPOSREDNEGA
ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
4. člen
Pri načrtovanju zdravstvenega varstva bomo
udeleženci sporazuma opredelili kot predno-
stne naloge in ukrepe za izboljšanje zdravstve-
nega stanja prebivalstva:
— vse oblike preventivne dejavnosti, tako
individualne kot kolektivne s težnjo po obvla-
dovanju množičnih obolenj med prebival-
stvom, po zmanjševanju pojavljanja kroničnih
degenerativnih obolenj (obolenja gibalnega si-
stema obolenja ožilja in srca), rakastih obolenj
in sladkorne bolezni, s čemer bomo zmanjševa-
li invalidnost in smotrnost,
— aktivnost in odgovornost za večjo samo-
zaščito in zaščito dejavnost občanov, predvsem
na področju zasvojenosti kroničnih obolenj in
pofkodb pri delu in izven dela,
— širitev zdravstveno vzgojne dejavnosti,
— preprečevanje zobnih in ustnih bolezni
pri predšolski, šolski 'n mladinski populaciji
ter nosečnicah
— razvoj dejavnosti varstva žena
— razvoj urgentne medicine in reševalne
službe
Z uvajanjem ustreznih preventivnih oblik
delovanja bomo dolgoročno vplivali na zmanj-
ševanje kurativnih oblik zdravstvenega varstva.
5. člen
Za dosego ciljev iz 3. člena tega sporazuma
bodo imele prioriteto:
— splošna medicina, ki mora krepiti vlogo
splošnega zdravnika v smislu hišnega zdravni-
ka in zdravnika v krajevni skupnosti;
— medicina dela, prometa in športa (iz ne-
posredne menjave dela),
— sanitarno epidemiološka služba,
— zdravljenje in nega bolnika na domu,
— psihiatrično zdravstveno varstvo s pou-
darkom na dispanzerskih metodah dela,
— preventivno zobozdravstvo, predvsem
šolsko in mladinsko.
6. člen
Udeleženci sporazuma bomo širili obseg sto-
ritev, ki si jih bomo zagotavljali z vzpostavlje-
njem odnosov svobodne menjave dela. Tako si
bomo delavci zagotavljali postopoma čedalje
večji del storitev s področja medicine dela.
STRAIW 144
uradni vestnik občin ormoz in PTUJ
ST. 24
splošne medicine, zobozdravstva in z nepo-
srednim sporazumevanjem z izvajalci.
Do leta 1990 bomo v medicini dela zajeli v
kompleksno zdravstveno varstvo 55 % aktivnih
zavarovancev, sorazmerno s tem pa bodo rast-
la sredstva neposredne menjave dela.
7. člen
Glede na opredeljene cilje načrtujemo:
— povečanje obsega sredstev v osnovnem
zdravstvenem varstvu,
— povečanje kontrole med higiensko epide-
miološkimi razmerami in varstvom okolja,
— nadaljnje zmanjševanje obsega bolnišni-
čnega zdravljenja (izraženega s številom bolni-
ških oskrbnih dni) v celotnem srednjeročnem
obdobju (v okviru dovoljenih normativov) in
prenašanje storitev na specialistično-ambulant-
no in osnovno zdravstveno dejavnost,
— ohranitev obsega specialističnega zdra-
vljenja, razen v primerih, kjer bo izvršen pre-
nos dejavnosti iz bolnišničnega v specialistično
zdravljenje.
8. člen
Zaradi predvidenih strukturnih sprememb in
prioritet na področju zdravstvenega varstva
(prioritete osnovnega zdravstvenega varstva v
usmeritve k intenzivnejšemu zdravljenju, skraj-
ša.iju ležalnih dob, hitrejši diagnostiki, preu-
smeritvi iz hospitalne v specialistično dejav-
nost) bosta združeno zdravstvo Maribor in
Zdravstveni center Ptuj—Ormož za samoupra-
vne organe zdravstvenih skupnosti pripravile
strokovne podlage za spremembo kadrovskih
normativov, ki bodo v okviru možnosti zapo-
slovanja zagotovili izvajanje dogovorjene
zdravstvene politike.
9. člen
Udeleženci svobodne menjave dela na po-
dročju zdravstva bomo omogočili zaposlovanje
kadrov le na deficitarnih področjih v skladu s
kadrovskimi normativi in v skladu z družbeni-
mi plani družbenopolitičnih skupnosti. V teku
srednjeročnega obdobja bomo spreminjali raz-
merja* med zdravniki v osnovni zdravstveni
službi in bolnišnici (vštevši specialiste in spe-
cializante) v korist osnovnega zdravstvenega
varstva, v kolikor bo prišlo v tem obdobju do
hitreišega uresničevanja dogovorjenih ciljev in
do hitrejšega povečanja obsega neposredne
menjave dela. V skladu s potrebami in mož-
nostmi bomo upoštevali tudi zaposlovanje pri-
pravnikov.
10. člen
Udeleženci sporazuma bomo zagotovili za
storitve v zvezi s preprečevanjem, odkriva-
njem, zdravljenjem in rehabilitacijo poklicnih
bolezni in poškodb pri delu, da bo občinska
zdravstvena skupnost združevala le sredstva za
dogovorjene medsebojne solidarnostne obvez-
nosti med temeljnimi organizacijami združene-
ga dela v okviru skupnosti. Za oblikovanje
medsebojnih solidarnostnih pravic in obvezno-
sti, med temeljnimj organizacijami združenega
dela se bomo sporazumeli o konkretnih meri-
lih in pogojih.
Do solidarnostnih sredstev v zdravstveni
skupnosti je upravičena temeljna organizacija
združenega dela in delovna skupnost:
1. če je uresničila predpisane varnostne
ukrepe
2. če je zagotovila predpisane zdravstvene
preglede svojih delavcev,
3. če bi stroški za tovrstne zdravstvene stori-
tve v posameznem koledarskem letu presegli
10% sredstev, ki jih je temeljna organizacija
združenega dela oziroma delovna skupnost v
istem obdobju združila pri občinski zdravstve-
ni skupnosti Ormož za zdravstvene storitve (iz
dohodka temeljne organizacije združenega de-
la). Ob izpolnjevanju teh pogojev bi skupnost
povrnila temeljni organizaciji združenega dela
nastale stroške v zvezi s to obliko zdravstvene-
ga varstva ki presega 10 % sredstev, ki jih je te-
meljna organizacija združenega dela združila
za zdravstvene storitve. „
11. člen
V zdravstvenih skupnostih bomo udeleženci
sporazuma solidarnostno zagotavljali zdrav-
stvene storitve ki zadevajo preprečevanje, od-
krivanje, zdravljenje in rehabilitacijo poškodb
pri delu in poklicnih bolezni vsem delovnim
ljudem in kmetom v polnem obsegu. V ta na-
men se jim bo ustrezno povečala stopnja pri-
spevka za zdravstveno varstvo.
IV. 2. MERILA ZA OBLIKOVANJE CEN
ZDRAVSTVENIH STORITEV
12. člen
S sporazumi o svobodni menjavi dela za čas
od 1986—1990 bomo določili normative in
standarde (kadrovski normativi, standardi, ho-
spitalizacije, poprečne ležalne dobe, zasede-
nost postelj, standard nudenja posameznih
■eblik zdravstvenega varstva) po posameznih
področjih zdravstvenih dejavnosti in konkret-
neje določili obveznosti ter pravice izvajalcev,
kar zadeva uresničevanje plana zdravstvenih
skupnosti.
V zdravstveni skupnosti Slovenije bomo
sprejeli dopolnitve enotnega seznama zdrav-
stvenih storitev in njihovih relativnih razmer-
jih. Ta seznam bo podlaga za opredelitev de-
lovnih normativov posameznih izvajalcev za
obračunavanje opravljenega dela zdravstvenih
.Tganizacij združenega dela.
13. člen
Pri vrednotenju programa zdravstvenega
varstva in pri oblikovanju cen zdravstvenih
storitev bomo udeleženci sporazuma upora-
bljali naslednje kalkulativne elemente:
— osebni dohodki delavcev v osnovni zdrav-
stveni dejavnosti bodo v prvem oziroma v pr-
vih treh letih naraščali hitreje kot v gospodar-
stvu, zaradi uskladitve ravni, nadalje pa bodo
odvisni od višine in njihove rasti v gospodar-
stvu, osebni dohodki v specialistični in bolniš-
nični dejavnosti bodo v letu 1986 naraščali hi-
treje kot v gospodarstvu, tako da bomo v de-
cembru 1986 dosegli izenačitev osebnih do-
hodkov na enoto najenostavnejšega dela delav-
cev v družbenih dejavnostih z drugimi delavci
v združenem delu, pri čemer pa bomo ohranja-
li dogovorjena indeksna razmerja. V nasled-
njih letih bo rast OD skladna z rastjo v gospo-
darstvu.
— sredstva sklada skupne porabe bodo kal-
kulirana z rastjo v gospodarstvu
— materialni stroški opredeljeni na podlagi
ugotovljenih potreb oziroma njihovih normati-
vov in v odvisnosti od gibanja cen na tržišču, s
tem, da bodo v sporazumih o menjavi dela
opredeljeni tisti posebej zaračunljivi materiali,
zdravila in sanitetni material, ki so glede na
vrednost zdravstvene storitve izredno dragi in
so podvrženi hitremu spreminjanju cen glede
na ostale materialne stroške,
— sredstva za zakonske in samoupravne ob-
veznosti ter sredstva rezerv zdravstvenih delov-
nih organizacij v predpisani višini,
— sredstva amortizacije v letu 1986 za medi-
cinsko opremo v 100%-ni višini, v letu 1987 in
nadalje za vso opremo v 100 %-ni višini,sred-
stva amortizacije za stavbe v letu 1986- in 1987
v višini 50 % minimalnih zakonskih stopenj od
leta 1988 pa v 100 %-ni višini oziroma v skladu
z letnimi predpisi, ki urejajo področje obraču-
navanja amortizacije.
V tem srednjeročnem obdobju bomo delo
zdravnikov v dejavnosti medicine dela in splo-
šne medicine v krajih odmaknjenih od središč,
vrednotili do 5 % višje, kot v drugih dejavno-
stih (zaradi deficitarnosti in stalnosti;.
Pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev bo-
mo udeleženci sporazuma poleg elementov
kalkulacije upoštevali tudi druge dogovorjene
naloge, ki jih ima posamezna zdravstvena or-
ganizacija. V tem okviru se bomo dogovorili o
zagotavljanju sredstev za oblikovanje predpi-
sanih količin zalog zdravil in drugih materia-
lov, ki jih morajo zagotoviti zdravstvene orga-
nizacije.
14. člen
Cene zdravstvenih storitev za upravičence,
ki ne združujejo namensko sredstev za investi-
cije v objekte zdravstvene dejavnosti se ugota-
vljajo tako, da se upošteva tudi oblikovanje
poslovnega sklada v višini planiranih letnih
sredstev za investicije.
Zdravstvene delovne organizacije bodo tako
pridobljena sredstva v celoti namenile v poslo-
vni sklad in predstavljajo del njihovega lastne-
ga deleža pri izgradnji objektov.
15. člen
Cene zdravstvenih storitev oblikovane na
način, kot ga določa 13. člen sporazuma velja-
jo le za storitve, opravljene v planiranem obse-
gu in ob uresničevanju vseh dogovorjenih ob-
veznosti ter doseganju prednostnih nalog in s
tem povezanih pričakovanih rezultatov. Cene
storitev sfc spreminjajo, če zdravstvena organi-
zacija sama oziroma v sodelovanju z drugimi
zdravstvenimi organizacijami ne uresničuje de-
lovnega načrta skladno s samoupravnim spora-
zumom o svobodni menjavi dela ali če dosega
ugodnejše rezultate kot je bilo predvideno. Pri
ugotavljanju uspešnosti in učinkovitosti delav-
cev v zdravstvu bomo mimo ugotavljanja izva-
janja programa zdravstvenih storitev upošteva-
li zlasti:
— izboljšanje dostopnosti zdravstvenih sto-
ritev po posameznih področjih, smotrno poraz-
delitev kadrov, izkoriščenost delovnega časa,
boljši način naročanja občanov na preglede in
preiskave ter skrajšanja čakalnih dob,
— delež posameznih skupin prebivalstva, ki
jih zajemajo v dispanzersko obravnavo,
— delež občanov, poslanih k specialistom
ali v bolnišnično zdravljenje v primerjavi s pr-
vimi obiski v osnovni zdravstveni dejavnosti,
— razmerja med prvimi in ponovnimi pre-
gledi
— obseg in trajanje bolnišničnega zdravlje-
nja,
— število občanov, zdravljenih na domu,
— obvladovanje odsotnosti delavcev z dela
zaradi bolezni in invalidnosti
— kvaliteto in ustreznost opravljenih stori-
tev (po uveljavljenem sistemu kontrole)
— gibanje porabe zdravil, predpisanih na re-
cept, oziroma uporabljenih pri bolnišničnem
zdravljenju,
— izkoriščenost delovnih priprav.
Odvisnost cene storitev od navedenih meril
in njihovo uporabo po posameznih dejavno-
stih določamo s sporazumi o svobodni menjavi
dela z zdravstvenimi organizacijami.
V. PROGRAM ZAGOTAVLJANJA SOCIAL-
NE VARNOSTI
16. člen
Pravice iz socialne varnosti bomo zagota-
vljali v enakem obsegu kot v letu 1985, v skla-
du s sprejetim samoupravnim sporazumom o
uresničevanju zdravstvenega varstva.
VI. PROGRAM SOLIDARNOSTNIH IN
SKUPNIH NALOG V SR SLOVENIJI IN
PODRAVSKI REGIJI
17. člen
Udeleženci sporazuma opredeljujemo med-
sebojne solidarnostne pravice in obveznosti in
zagotavljanje socialne varnosti v zvezi z zdrav-
stvenim varstvom. Pri tem bomo upoštevali, da
si morajo delavci prvenstveno zagotavljati so-
cialno varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom
z ustreznim pridobivanjem in razporejanjem
dohodka v temeljnih in drugih organizacijah
združenega dela. Temeljna organizacija zdru-
ženega dela ali delovna skupnost je upravičena
do solidarnosti sredstev, združenih pri občin-
ski zdravstveni skupnosti:
1. če opravlja in skrbi za predpisane sistema-
tične preglede delavcev in varstvo pri delu v
skladu z zakonom in posebnimi predpisi.
2. če izplačani znesek za nadomestila oseb-
nega dohodka, ki si jih delavci zagotavljajo v
ŠT. 24
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOZ IN PTUJ
STRAN \45
organizacijah združenega dela v koledarskem
letu presegli 30 % zneska, ki ga je organizacija
združenega dela združila pri zdravstveni skup-
nosti za zdravstvene storitve. Ob izpolnjevanju
teh pogojev bi skupnost povrnila temeljni or-
ganizaciji združenega dela nastale stroške v
zvezi s to obliko zdravstvenega varstva, ki pre-
sega 30 % sredstev, ki jih je temeljna organiza-
cija združila.
Prav tako so upravičeni do solidarnostnih
sredstev vsi delovni ljudje in tisti združeni
kmetje, ki plačujejo tudi prispevek za socialno
varnost.
18. člen
Program solidarnostnih obveznosti sestavlja-
ta solidarnost za zagotovljeni program zdrav-
stvenega varstva v SR Sloveniji in vzajemno
pokrivanje višjih rizikov zdravstvenega varstva
v podravski regiji.
19. člen
Merila in kriteriji ter višina sredstev za republi-
ško solidarnost so opredeljeni v samouprav-
nem sporazumu o usklajevanju planov zdrav-
stvenih skupnosti v SR Sloveniji za obdobje
1986—1990. Znesek, ki ga je potrebno združe-
vati, se ugotavlja letno.
20. člen
Za vzajemnost v podravski regiji se bodo zdru-
ževala sredstva v višini 0,05 % celotnega pri-
hodka zdravstvenih skupnosti. Merila in krite-
riji za upravičenost do teh sredstev bodo dore-
čena v samoupravnem sporazumu o usklajeva-
nju planov zdravstvenih skupnosti v Podravju
za obdobje 1986-1990.
21. člen
Program skupnih halog v SR Sloveniji na
področju zdravstvenega varstva obsega pred-
vsem:
— sofinanciranje naložb skupnega pomena
začetih v prejšnjem srednjeročnem obdobju
(medicinska fakulteta, zdravstveno rekreacijski
center za vojaške vojne invalide in borce NOB,
Strunjan in druge)
— nekatere druge skupne naloge (zdravstve-
no varstvo oseb neznanega bivališča, financira-
nje programov nekaterih zdravstvenih oziroma
družbenih organizacij, zdravstveno varstvo
udeležencev mladinskih delovnih brigad in po-
dobno).
Za naloge skupnega pomena bomo združe-
vali sredstva v Zdravstveni skupnosti Slovenije
po enotni stopnji od bruto osebnega dohodka
delavcev v občini. Višino te stopnje bomo do-
ločili z vsakoletnim finančnim načrtom Zdrav-
stvene skupnosti Slovenije.
22. člen
Za pokrivanje višjih stroškov za zdravstveno
varstvo v SR Sloveniji, ki bi nastali zaradi ne-
predvidenih okoliščin, bomo enkrat letno izlo-
čali na poseben račun sredstva do višine 5 %
povprečnih mesečnih izdatkov za neposredno
zdravstveno varstvo v minlem letu. Višjih repu-
bliških zahtev ne bomo pokrivali v breme do-
govorjenih programov neposrednega zdrav-
stvenega varstva.
VII. DRUGE NALOGE
23. člen
Med drugimi nalogami vključujemo sredstva
za dotacije društvom, delovanje samoupravnih
organov in strokovnih služb, za stroške poslo-
vanja (SDK, dvačna uprava), kadrovske šti-
pendije in drugo.
Sredstva za delo strokovnih služb bodo
opredeljena letno s samoupravnimi sporazumi
o svobodni menjavi dela po smiselno enakih
izhodiščih kot veljajo za izvajalce zdravstvene-
ga varstva.
24. člen
Ža izvajanje nalog na področju ljudske obram-
be in družbene samozaščite, bomo namenjali
letno sredstva v skladu z dejanskimi obvez-
nostmi v višini kot je določeno v samouprav-
nem sporaumu o usklajevanju planov zdrav-
stvenih   skupnosti   v   SRS   za   obdobje
1986—1990 (najmanj 0,05% oziroma največ
0,1 % od mase BOD).
25. člen
V skladu s sprejetim samoupravnim spora-
zumom v SR Sloveniji bo potrebno nadaljevati
z aktivnostmi za razvoj enotnega informacij-
skega sistema v zdravstvu. Obveznosti bodo
natančno opredeljene v letih planskih aktih.
VIII. PROGRAM NOVIH NALOG IN NA-
LOŽB
26. člen
Pretežni del razpoložljivih lastnih sredstev
(amortizacija in poslovni sklad) bodo izvajalci
v tem srednjeročnem obdobju namenili nabavi
nove medicinske opreme in druge funkcional-
ne opreme skladno z medicinskim razvojem, ki
bo služila uvajanju sodobnih metod zdravlje-
nja in diagnostike. S tem bomo dosegli, da se
bo stopnja iztrošenosti opreme zmanjšala vsaj
za polovico glede na sedanje stanje, ko je stop-
nja odpisanosti opreme že presegli 80 % vred-
nosti.
IX. naCin združevanja potrebnih
SREDSTEV
27. člen
Potrebna sredstva bomo zbirali iz naslednjih
virov:
— sredstva iz dohodka in BOD, TOZD, de-
lovnih skupnosti in delovnih ljudi, ki z oseb-
nim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov
samostojno opravljajo gospodarske ali kakšno
drugo poklicno dejavnost
— prispevki kmečkih zavezancev od katastr-
skega dohodka in v pavšalnem znesku,
— prispevki uporabnikov k stroškem zdrav-
stvenega varstva (participacija)
— prihodki po mednarodnih sporazumih o
socialni varnosti,
— solidarnostnih sredstev v SRS.
X. DOLOČBE O VALORIZACIJI
28. člen
Zneski v tem sporazumu so navedeni po ce-
nah iz leta 1985. Preračun vrednosti progra-
mov v tekoče cene bo opravljen letno in po po-
trebi med letom tako, da bomo udeleženci
upoštevali:
— osebni dohodki delavcev v osnovni zdrav-
stveni dejavnosti bodo v prvem oziroma v pr-
vih treh letih naraščali hitreje kot v gospodar-
stvu, zaradi uskladitve ravni, nadalje pa bodo
odvisni od višine in njegove rasti v gospodar-
stvu, osebni dohodki v specialistični in bolniš-
nični dejavnosti bodo v letu 1986 naraščali hi-
treje kot v gospodarstvu, tako da bomo v de-
cembru 1986 dosegli izenačitev oseb iih do-
hodkov na enoto najenostavnejšega dela delav-
cev v družbenih dejavnosti z drugimi delavci v
združenem delu, pri čemer pa bomo ohranjali
dogovorjena indeksna odstopanja. V nasled-
njih letih bo rast OD skladna z rastjo v gospo-
darstvu.
— sredstva sklada skupne porabe izvajalcev
skladno z rastjo v gospodarstvu,
— pri dajatvah iz socialne varnosti skladno
rast z nominalno rastjo osebnih dohodkov na
zaposlenega in rastjo obsega dajatev.
— pri materialnih stroških in drugih elemen-
tih cene zdravstvenih storitev z rastjo cen na
drobno ugotavljamo na podlagi podatkov Za-
voda SR Slovenije za statistiko:
Pri preračunu na tekoče cene bomo upošte-
vali, da se bo vrednost piograma prilagajala
dejanski rasti dohodka.
29. člen
Pri ugotavljanju vsakoletne nominalne vred-
nosti programa bomo upoštevali dejstvo, da se
morajo sredstva gibati v okviru rasti dohodka v
občini.
V primeru, da ob vsakoletnem usklajevanju
z materialnimi možnostmi sredstva za zdrav-
stveno varstvo ne bodo rastla v skladu z opre-
delitvami iz tega sporazuma in bi bilo zaradi
tega ogroženo uresničevanje programa zdrav-
stvenega varstva, bo zdravstvena skupnost pri-
pravila skupno z izvajalci in uporabniki pose-
ben program ukrepov za odpravo neskladij.
XI. konCne doloCbe
30. člen
Samoupravna interesna skupnost in izvajalci
kot udeleženci tega sporazuma odgovarjajo za
izvajanje naloge iz programov tega sporazuma.
Izvajalske organizacije bodo dvakrat letno
predložile poročilo o izvajanju nalog in pro-
gramov iz tega sporazuma.
31. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana je
sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev. Za
udeležence, ki niti naknadno niso pristopili k
temu sporazumu, pristojni upravni organ v ob-
čini z odlokom določi vire, osnove in merila za
združevanje sredstev v zdravstveni skupnosti.
32. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma
sprejmejo na predlog skupščine zdravstvene
skupnosti udeleženci sporazumevanja po ena-
kem postopku kot samoupravni sporazum.
33. člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana za-
čne veljati 8. dan po o^-javi v Upravnem vestni-
ku občin Ormož in Ptuj in se začne uporabljati
1. 1. 1986.
STRAN 146
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ JN PTUJ
ST. 24
214.
OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST
ORMOŽ
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skup-
ščine Občinske zdravstvene skupnosti Ormož
sta na sv6ji 2. seji dne 30. 7. 1986 v skladu z
statutom Občinske zdravstvene skupnosti Or-
mož .'^prejela naslednji
SKLEP
Skupščina ugotavlja, daje predlog samou-
pravnega sporazuma o temeljih plana Občin-
ske zdravstvene skupnosti Ormož za obdobje
1986—1990 sprejela večina udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana
prične veljati 8. dan po objavi v Uradnem vest-
niku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od
1. 1. 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPSCINE
Terezija ŠTEFANCiC 1. r.
215.
Na podlagi 115. člena zakona o sistemu
družbenega planiranja in o družbenem planu
SR Slovenije (Uradni list SRS, štev. 1/80) ter
25. in 29. člena zakona o socialnem skrbstvu
Uradni list SRS, št. 35/79) sklenemo delavci,
drugi delovn. ljudje in občani, samoupravno
organizirani v občinski skupnosti socialnega
skrbstva Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBČINSKE SKUP-
NOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA ORMOŽ
ZA OBDOBJE 1986—1990
I. SKUPNI CIUI IN RAZVOJNE USMERI-
TVE
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združene-
ga dela in delovnih skupnostih, drugi delovni
ljudje v samoupravnih organizacijah in skup-
nostih ter občani v krajevnih skupnosti, organi-
zirani kot uporabniki in izvajalci v občinski
skupnosti socialnega skrbstva Ormož (v nadalj-
njem besedilu: udeleženci sporazuma) določa-
mo s tem samoupravnim sporazumom cilje,
usmeritve in naloge razvoja socialnega skrb-
stva ter druge medsebojne pravice, obveznosti
in odgovornosti.
2. člen
Upoštevaje možnosti gospodarskega in soci-
alnega razvoja naše občine in vse republike v
obdobju 1986—1990 ter potrebe po storitvah,
programih in dejavnosti socialnega skrbstva
določamo udeleženci sporazuma naslednje ci-
Ije
— nadaljnji razvoj delegatskih odnosov in
družbenoekonomskih odnosov ter krepitev
odločujoče vloge delavcev v procesih svobod-
ne menjave dela;
— nadaljnji razvoj organiziranosti socialne-
ga dela, ki naj bi se razvijalo v vseh okoljih
kjer ljudje živijo in delajo ter aktivnejše vklju-
čevanje prebivalstva v preprečevanje nastaja-
nja socialnih problemov,
— povečanje obsega in učinkovitosti preven-
tivnega socialnega dela v vseh organizacijah
socialnega skrbstva,
— vključevanje socialnega skrbstva v proces
celovitega obravnavanja socialne varnosti ob-
čanov in zagotavljanje njihove dogovorjene ra-
vni socialne varnosti.
3. člen
Pri načrtovanju nalog socialnega skrbstva
bomo udeleženci sporazuma dali prednost:
— preventivnemu in svetovalnemu socialne-
mu delu;
— varstvo otrok in družine,
— prostovoljnemu delu na področju social-
nega skrbstva
— celoviti družbeni skrbi za starejše občane,
— celoviti družbeni skrbi za duševno in tele-
sno prizadete osebe.
4. člen
Cilje, usmeritve in naloge iz 2. in 3. člena te-
ga sporazuma bomo uresničevali udeleženci z
naslednjimi programi:
— zagotovljeni program in program solidar-
nosti,
— program vzajemnosti in skupnih nalog v
SR Sloveniji ter občinski program
Za izvedbo teh programov določamo udele-
ženci s tem sporazumom tudi:
— obseg posameznega programa ter osnove
in merila za določanje vrednosti elementov po-
sameznega programa,
— osnove in merila za oblikovanje cen stori-
tev,
— osnove in merila za združevanje sredstev,
— druge medsebojne pravice, obveznosti in
odgovornosti pri uresničevanju posameznih
nalog.
5. člen
Uporabniki bomo sklenili petletne samou-
pravne sporazume z izvajalci (centri za social-
no delo, socialni zavodi, organizacije za uspo-
sabljanje, delavnice za delo pod posebnimi po-
goji) na območju naše občine ter v njih določili
konkretne pravice, obveznosti in odgovornosti,
zlasti pa naslednje
— naloge, ki jih opravlja posamezna izvajal-
ska organizacija, obseg, vrsta in kakovost stori-
tev, merila za vrednotenje opravljenega dela
oziroma oblikovanje cen storitev,
— materjalne in druge obveznosti udeležen-
cev, ki niso urejene z drugimi samoupravnimi
akti.
6. člen
Ceno oziroma povračilo za izvajanje progra-
mov izvajalcev ugotavljamo udeleženci z na-
slednjimi merili:
— materialne stroške skladno z dogovor-
jenimi normativi in standardi ter dogovorjenim
obsegm storitev in gibanjem cen na tržišču,
— osebne dohodke skladno z normativi in
dogovorjenim številom delavcev v višini, da se
njihova raven najpozneje do leta 1988 izenači z
ravnijo osebnih dohodkov delavcev v gospo-
darstvu,
— amortizacijo 50 % od zakonsko predpisa-
ne, od leta 1988 dalje pa 100-odstotno,
— zakonske, pogodbene in samoupravno
dogovorjene obveznosti v zakonsko oziroma
samoupravno dogovjreni višini,
— sredstva skupne porabe v višini, da se naj-
pozneje do leta 1988 izenači z višino teh sred-
stev, ki si jih zagotavljajo delavci v gospodar-
stvu,
— sredstva rezerve v skladu z zakonom.
Normative in standarde bomo določili ude-
leženi v samoupvanih sporazumih o svobodni
menjavi dela za obdobje 1986—1990
II. ZAGOTOVLJENI PROGRAM IN SOLI-
DARNOSTNE NALOGE
7. člen
Udeleženci sporazuma bomo v obdobju
1986—1990 na podlagi določil samoupravnega
sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih
pravic zagotavljali vsem upravičenim občanom
na območju naše občine po načelu solidarnosti
naslednje oblike družbenih pomoči:
ŠT. .24
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 147
8. člen
Za izvedbo zagotovljenega programa social-
nega skrbstva bomo združevali sredstva delav-
ci, drugi delovni ljudje in občani na območju
SRS po enotni prispevni stopnji iz osebnega
dohodka na osnovi osebnega dohodka po do-
micilnem načelu. Enotna povprečna stopnja za
1986 leto bo znašala predvidoma 0,27 %.
9. člen
Za uresničevanje zagotovljenega programa
iz 7. člena tega sporazuma združujejo Občin-
ske skupnosti socialnega skrbstva pri Skupno-
sti socialnega skrbstva solidarnostna sredstva.
Solidarnostna sredstva bodo prejemale
OSSS, ki po enotni povprečni prispevni stopnji
ne združijo dovolj sredstev za uresničevanje
zagotovljenega programa v občini.
10. člen
Ne glede določbo 9. člena tega sporazuma ni
upravičena do solidarnostnih sredstev občin-
ska skupnost socialnega skrbstva če:
— družbeni proizvod na prebivalca v občini
presega 80 % povprečnega družbenega proiz-
voda na prebivalca v SR Sloveniji v zadnjem
letu, ko je podatek uradno objavljen,
— solidarnostna sredstva predstavljajo do
5 % njenega zagotovljenega programa.
11. člen
Solidarnostna sredstva prejmejo občinske
skupnosti socialnega skrbstva, če izpolnjujejo
še tele pogoje:
— da prevzamejo za uresničevanje zagoto-
vljenega programa najmanj enake obveznosti
kot udeleženke, ki solidarnostna sredstva pri-
spevajo,
— da program, ki se zagotavlja s solidar-
nostnimi sredstvi ne prešlega višin družbenih
pomoči, dogovorjenih v Skupnosti socialnega
skrbstva Slovenije.
12. člen
Skupščina Skupnosti socialnega skrbstva
Slovenije bo vsako leto ugotovila obveznosti in
pravice do solidarnosti. V ta namen bomo
Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije pred-
ložili vsako leto poročilo o številu upravičen-
cev do denarnih pomoči in oskrbnih stroškov
oskrbovancev v splošnih in posebnih socialnih
zavodih, ki so upravičene do plačila oz. dopla-
čila teh stroškov.
Za ugotavljanje zneskov obveznosti in pra-
vic do solidarnosti bo Skupnost socialnega
skrbstva Slovenije poleg kazalcev iz prejšnjega
odstavka upoštevala tudi dosežene bruto oseb-
ne dohodke po občinah po stanju september
tekočega leta — september minulega leta, ki
jih predle ži Zavod za družbeno planiranje.
Znesek solidarnostnih sredstev, ugotovljen s
finančnim načrtom predstavlja dokončni zne-
sek obveznosti in pravic v posameznem letu
planskega obdobja.
III. PROGRAM VZAJEMNOSTI V SR SLO-
VENIJI
13. člen
Udeleženci sporazuma bodo v obdobju
1986—1990 uresničevali po načelu vzajemnosti
v Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije tele
naloge:
— nadomestilo za invalidnost duševno in te-
lesno prizadetih oseb v višini 35 % osnove
— dodatek za tujo nego in pomoč duševno
in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo
nego in pomoč pri opravljanju vseh osnovnih
življenjskih potreb, v višini 20 % osnove,
— dodatek za tujo nego in pomoč duševno
in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo tujo
pomoč pri opravljanju večine osnovnih ži-
vljenjskih funkcij, v višini 10% osnove,
— dodatek za tujo nego in pojnoč duševno
in telesno prizadetih oseb po merilih skupnosti
socialnega skrbstva, v višini lO^^o osnove.
Osnova za določitev višine nadomestila iz
prejšnjega odstavka tega člena je povprečni
mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v
SR Sloveniji v minulem letu.
Število upravičencev, ki so upravičeni do na-
domestila za invalidnost bo predvidoma znaša-
lo v posameznem letu planskega obdobja 71,
število upravičencev do dodatka za tujo nego
in pomoč pa 54.
14. člen
Za izvedbo nalog iz 13. člena tega sporazu-
ma bomo združili udeleženci v obdobju
1986—1990 tale sredstva:
Udeleženci bomo združevali sredstva za ta
program po enotni povprečni prispevni stopnji
iz osebnih dohodkov na osnovi osebnih do-
hodkov, ki bo v letu 1986 znašala 0,010% za
vsako naslednje leto planskega obdobja pa jo
bo določila skupščina Skupnosti socialnega
skrbstva Slovenije.
IV. OBČINSKI PROGRAM
15. člen
Uporabniki in izvajalci bomo v okviru ob-
činskega programa uresničevali v obdobju
1986—1990 zlasti naslednje naloge:
1. izvajanje zakona o zakonski zvezi
2. izvajanje predpisov o izobraževanju in
usposabljanju otrok z motnjami v telesnem in
duševnem razvoju, oziroma o razvrščanju in
razvidu teh otrok
3. izvajanje predpisov s področja varstva in
vzgoje otrok in mladoletnikov
4. svetovanje — predzakonsko, zakonsko,
oskrba in vzgoja otrok, svetovanje pri urejanju
odnosov v družini in v širšem okolju, svetova-
nje posameznikom in družinam v zvezi s pre-
prečevanjem in zdravljenjem alkoholizma
5. varstvo in oskrba starejših in invalidnih
oseb, zagotavljanje domskega varstva
6. izvajanje samoupravnega sporazuma o
uresničevanju socialnovarstvenih pravip
(ovrednoten program je priloga sporazuma).
17. člen
Izhajajoč iz analize uresničevanja dogovor-
jenih programov in usmeritev v planskem raz-
dobju 1981 — 1985 in oceno možnosti razvoja
na področju socialnega skrbstva in v skladu z
zakonom o socialnem skrbstvu je v letu 1986
potrebno zagotoviti prostorske in kadrovske
pogoje za ustanovitev Centra za socialno in
svetovalno delo, kot izvajalske organizacije za
področje socialnega varstva za občino Ormož.
18. člen
Varstvo starejših občanov, ki vsled bolezni
ali starosti potrebujejo tujo nego in pomoč je v
občini prepuščeno socialnemu skrbstvu — za-
gotavljanje zavodskih kapacitet in ureditev
varstva v domovih, kjer je prosta postelja.
V OSSS zahtevamo, da dogov( rimo skupno
politiko z enoto SPIZ o skupnem reševanju
varstva starejših občanov — kompleksno.
V obdobju 1986—1990 je potrebno za potre-
be varstva starejših občanov zagotoviti naj-
manj 60 postelj v občini Ormož
Viri sredstev:
1. SPIZ združena sredstva od pokojnin
2. Občinska skupnost socialnega skrbstva
Ormož
V. PROGRAM SKLEPNIH NALOG V SR
SLOVENIJI
19. člen
Delavci, drugi delovni ljudje in občani bo-
mo v obdobju 1986—1990 v Skupnosti social-
nega skrbstva Slovenije uresničevali po načelu
vzajemnosti tudi program naslednjih skupnih
nalog:
Tabela št. 1 na strani 148.
20. člen
Sredstva za uresničevanje programa skupnih
nalog bodo združevali delavci in drugi delovni
ljudje v občinskih skupnostih socialnega skrb-
stva po enotni poprečni stopnji iz osebnega do-
hodka na osnovi osebnega dohodka po domi-
cilnem načelu. Prispevna stopnja bo za leto
1986 predvidoma znašala 0,011 %.
21. člen
Za uresničitev programa skupnih nalog iz
prejšnjega člena bomo udeleženci v obdobju
1986-1990 združili tale sredstva:
Tabela št. 2 na strani 148.
H
22. člen
Za izvedbo vseh programov, navedenih v
tem samoupravnem sporazumu bomo združili
udeleženci v letih 1986—1990 naslednja sred-
stva
■ .
Tabela št. 3 na strani 148.
I š"
23. člen
Sredstva za uresničevanje programov iz 22.
člena tega sporazuma bodo zagotavljali delavci
v združenem delu, delovni ljudje, ki samostoj-
no opravljajo dejavnost z osebnim delom in
delovnimi sredstvi, ki so last občanov, delovni
ljudje, ki samostojno opravljajo poklicno de-
javnost z osebnim delom in delavci,.ki so v de-
lovnem razmerju z delovnimi ljudmi oziroma
drugimi nosilci samostojnega osebnega dela s
prispevkom iz osebnega dohodka na osnovi
osebnega dohodka po načelu stalnega prebiva-
lišča.
24. člen
Udeleženci sporazuma pooblaščamo Službo
družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, da
prenakazuje v breme vplačilnega računa Ob-
činske skupnosti socialnega skrbstva Ormož in
prenaša na račun Skupnosti socialnega skrb-
stva Slovenije ustrezni delež sredstev, zbranih s
prispevkom po prispevni stopnji iz osebnega
dohodka v skladu z določili 13., 15. in 19. čle-
na tega sporazuma.
STRAN 148
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 24
25. člen
Zneski v tem samoupravnem sporazumu so
navedeni v cenah leta 1985. Preračun vrednosti
v tekoče cene bomo opravili vsako leto takole:
— zneske družbenih pomoči in zneske za na-
domestila invalidnosti osebam bomo valorizi-
rali skladno z rastjo nominalnih osebnih do-
hodkov na zaposlenega v SR Sloveniji v minu-
lem letu,
— zneske, ki jih oblikujemo v odnosih svo-
bodne menjave dela bomo valorizirali del, ki
odpade na materialne stroške skladno z giba-
njem cen na drobno, del, ki odpade na osebne
dohodke pa skladno z gibanjem osebnih do-
hodkov v go podarstvu občine Ormož v minu-
lem letu,
— sredstv, programa skupnih nalog bomo
preračunali skladno z določili dogovora o te-
meljih družbenega plana SR Slovenije za ob-
dobje 1986-1990.
VI. NADZOR NAD URESNIČEVANJEM
SPORAZUMA
2f. člen
Udeleženci sporazuma bomo v mejah svojih
pravic in obveznosti spremljali uresničevanje
vseh medsebojnih pravic, obveznosti in odgo-
vornosti, ki jih prevzemamo s sklenitvijo tega
sporazuma. V zvezi s tem pooblaščamo občin-
sko kupnost socialnega skrbstva in njene sa-
moupravne organe, da redno spremljajo ures-
ničevanje sporazuma in o tem obveščajo udele-
žence. Ce skupščina občinske skupnosti social-
nega skrbstva Ormož ugotovi, da sprejetih ob-
veznosti po tem sporazumu ne more uresničiti,
obvesti o tem udeleženec, občinsko skupnost
socialnega varstva in skupščino občine.
27. člen
Ce skupščina občinske skupnosti ugotovi
presežek sredstev nad vrednotenjem dogovor-
jenih programov, se za presežek sredstev pri-
spevna stopnja ustrezno zmanjša. Zmanjšana
prispevna stopnja zavoljo presežka sredstev ve-
lja za naslednje leto oziroma naslednje mesece
tekočega leta.
Ce skupščina občinske skupnosti socialnega
skrbstva ugotovi, da z združevanjem sredstev
ni bil dosežen obseg siedstev, ki bi zagotovil iz-
vajanje sprejetih programov v dogovorjeni viši-
ni ali če vseh oziroma nekaterih nalog ni mo-
goče uresničiti v predvidenem obsegu in dina-
miki, bo povečala prispevno stopnjo. Ce ne bi
bilo mogoče povečati prispevne stopnje oziro-
ma preprečiti motenj pri uresničevanju progra-
mov, skupščina skupnosti socialnega skrbstva
obvesti udeležence sporazuma in predlaga
uvedbo postopka za spremembo oziroma do-
polnitev tega sporazuma.
28. člen
Nadzor nad uresničevanjem tega sporazuma
opravlja odbor za samoupravno delavsko kon-
trolo občinske skupnosti socialnega skrbstva
na temelju statuta občinske skupnosti.
VII. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE
^  29. člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo or-
gani upravljanja večine udeležencev tega spo-
razuma. Ugotovitev, da je sporazum sklenjen,
sprejme skupščina občinske skupnosti social-
nega skrbstva Ormož.
30. člen
Ta samoupravni sporazum se uporablja od
1.1. 1986 leta. Z Z dnem, ko se začne upora-
bljati ta samoupravni sporazum preneha veljati
SaS o temeljih plana za obdobje 1981 — 1985.
31. člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj.
ŠT. 24
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 149
216.
OBČINSKA SKUPNOST
SOCIALNEGA SKRBSTVA
ORMOŽ
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skup-
ščine Občinske skupnosti socialnega skrbstva
Ormož sta na svoji 2. seji dne 29. 7. 1986 v
skladu z 50. členom statuta Občinske skupno-
sti socialnega skrbstva Ormož sprejela nasled-
nji
SKLEP
Skupščina ugotavlja, da je predlog samou-
pravnega sporazuma o temeljih plana Občin-
ske skupnosti socialnega skrbstva Ormož za
obdobje 1986—1990 sprejela večina udeležen-
cev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana pri-
čne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestni-
ku občin Ormož in F»tuj, uporablja pa se od 1.
1. 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
Marta PERŠAK 1. r.
217.
Na podlagi 8. člena Zakona o skupnih osno-
vah svobodne menjave dela (Ur. list STS,
17/79) in 113. člena Zakona o sistemu družbe-
nega planiranja in družbenem planu SR Slove-
nije (Uradni list SRS, 1/80) so delavci v temelj-
nih organizacijah združenega dela in delovnih
skupnosti in drugi samoupravno organizirani
delovni ljudje ter občani in krajevne skupnosti
(v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklenili
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBČINSKE RAZI-
SKOVALNE SKUPNOSTI ORMOŽ ZA OB-
DOBJE 1986—1990
I. UVODNA DOLOČBA-
l.člen
S tem samoupravnim sporazumom udele-
ženci urejamo:
— splošne cilje in načrtovanje razvoja razi-
skovalne in inovacijske dejavnosti v občini v
obdobju 1986-1990
— naloge, ki se bodo uresničevale z letnimi
plani ORS Ormož
— potrebna sredstva za izvedbo dogovorje-
nih nalog
— načine spremljanja in uresničevanja spo-
razuma
II. SPLOŠNA USMERITEV IN CIUI RAZI-
SKOVALNE IN INOVACIJSKE DEJAVNO-
STI V OBČINI ORMOŽ V OBDOBJU
1986-1990
2. člen
Upoštevaje doseženo stopnjo razvoja razi-
skovalne in inovacijske dejavnosti v občini ter
načrtovanih možnosti gospodarskega in druž-
benega razvoja bomo udeleženci tega sporazu-
ma:
— zagotavljali skladen razvoj raziskovalne
in inovacijske dejavnosti v občini,
— ustvarjali možnosti, da bodo naše stori-
tve in blago vsebovali kar največ lastnega zna-
nja,
— skrbeli za smotrno izrabo raziskovalne
opreme,
— pospeševali različne oblike za populari-
zacijo raziskovalnega in inovacijskega dela,
— v svojih temeljih planov opredelili razi-
skovalno in inovacijsko dejavnost,
— ugotavljali družbene in ekonomske učin-
ke lastne ustvarjalnosti,
— skrbeli za pretok znanja v družbeno
prakso.
3. člen
Udeleženci bomo zagotavljali uresničevanje
dogovorjenih programov in druge oblike v
skladu z zakonom, samoupravnimi sporazumi
in družbenimi dogovori.
III. NALOGE, KI SE URESNIČUJEJO V
OBČINSKI RAZISKOVALNI SKUPNOSTI
ORMOŽ ^ ^,
4. člen
1. Pospeševanje inovacijske in inventivne
dejavnosti:
— spremljanje inovacijske dejavnosti
— nagrajevanje inovatorjev
— strokovno predavanje in ekskurzija
2. Ustanovitev kluba mladih raziskovalcev
— sofinanciranje raziskovalnih nalog mla-
dih
— mentorsko delo z mladimi v računalni-
ških krožkih
— strokovna predavanja
3. Program raziskovalnih nalog — sofinan-
ciranje diplomskih, magisterskih nalog ii: dok-
torskih disertacij
— skupnost bo v okviru pospeševanja znan-
stvenega dela sofinancirala materialne stroške
pri navedenih nalogah na osnovi posebnega
pravilnika.
4. Skupni program v okviru SRS
— medrepubliško in mednarodno sodelova-
nje
— usmerjanje znanstvene publikacije, infor-
matika sestankov
^ prenos raziskovalnih rezultatov v prakso
— usmerjanje razvoja raziskovalnih kadrov
5. Dejavnost samoupravnih organov in stro-
kovne službe
— delovanje organov skupnosti
— delovanje skupnih služb SIS družbenih
dejavnosti Ormož
6. Potrebna sredstva za izvedbo programov
ORS Ormož
Za program bomo udeleženci združevali
sredstva po enotni prispevni stopnji.
5. člen
Sredstva za program tega sporazuma bodo
vsako leto povečana v okviru globalne načrto-
vane rasti sredstev za skupno porabo v občini,
ki bodo od leta 1986 dalje rastla enako kot do-
hodek v občini.
Programi bodo ovrednoteni skladno z načr-
tovanimi stopnjami rasti in izvedeni popravki
vrednosti programov glede na dejansko ugoto-
vljene stopnje po podatkih občinskega komite-
ja za plan, razvoj in gospodarske zadeve in si-
cer v vsakem trimesečju tekočega leta.
IV. URESNIČEVANJE SPORAZUMA
6. člen
Na podlagi sporazuma bo skupščina Občin-
ske raziskovalne skupnosti Ormož sprejela
plan občinske raziskovalne skupnosti Ormož
za obdobje 1986— 1990 in letne programe dela
za posamezno leto planskega obdobja.
7. člen
Skupčina ORS Ormož spremlja uresničeva-
nje tega sporazuma tako:
— da sprejema analize in poročila o ures-
ničevanju sporazuma in plana
— da sprejema analize in poročila o uresni-
čevanju sporazuma in plana
— da predlaga udeležencem ukrepe za ures-
ničevanje sporazuma in plana.
V. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SPORA-
ZUMA
8. člen
Pravico in dolžnost predlagati spremembe in
dopolnitve tega sporaz ima ima vsak udeleže-
nec, če:
— se sporazum ne uresničuje in se z analizo
ugotovi, da ga tudi z dodatnimi ukrepi ni mo-
goče uresničiti,
— se pogoji za uresničevanje tega sporazu-
ma spremenijo, v tolikšni meri, da se spremeni
vsebina posameznih programov,
— pride do sprememb oziroma dopolnitev
dogovora o 'emeljih družbenega plana občine
Ormož in le-te vplivajo na uresničevanje tega
sporazuma.
Postopek za spremembe in dopolnitve tega
sporazuma v skladu z realno ocenjenimi mate-
rialnimi možnostmi prične skupščina ORS Or-
mož.
VI. KONČNE DOLOČBE
9. člen
Sporazum je sklenjen, ko ga podpiše večina
udeležencev, kar ugotovi skupščina Občinske
raziskovalne skupnosti Ormož.
10. člen
Sporazum se objavi v Uradnem vestniku ob-
čin Ormož in Ptuj in velja od 1. 1. 1986 dalje.
STRAN ISO
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 24
218.
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUP-
NOST ORMOŽ
Datum: 30. 7. 1986
Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti
Ormož je na svoji 2. seji dne 30. 7. 1986 spreje-
la
SKLEP
1. Skupščina ugotavlja, daje predlog Samo-
upravnega sporazuma o temeljih plana Občin-
ske raziskovalne skupnosti Ormož za obdobje
'986—1990 sprejela večina udeležencev.
2. Samoupravni sporazum o temeljih plana
Občinske raziskovalne skupnosti Ormož za čas
od 19/6—1990 prične veljati 8. dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, upora-
blja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE ORS
PROSNIK Anton 1. r.
219.
Na podlagi 115. člena Zakona o sistemu
družbenega planiranja in o družbenem planu
SRS (Ur. 1. št. 1/80), 16. člena Zakona o svo-
bodni menjavi dela na področju telesne kultu-
re (Ur. 1. SRS, št. 35/79) 9. in 69. člena statuta
Občinske telesnokulturne skupnosti Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož-Ptuj št. 4/84) in
družbenega plana občine Ormož za obdobje
1986—1990 sklepamo delavci v temeljnih in
drugih organizacijah združenega dela, ter delo-
vni ljudje in občani v krajevnih skupnostih ob-
čine Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O TEMELJIH PLANA OBČINSKE TELES-
NOKULTURNE SKUPNOSTI ORMOŽ ZA
OBDOBJE 1986-1990
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem samoupravnim sporazumom uporab-
niki in izvajalci (v nadaljnjem besedilu udele-
ženci) urejamo:
— temeljne usmeritve razvoja telesnokultur-
ne dejavnosti v občini, ki bo uresničen z letni-
mi plani,
— naloge skupnega programa, ki ga bomo
uresničevali preko telesnokulturne skupnosti
Slovenije,
— ootrebna sredstva za izvedbo dogovorje-
nih programskih nalog,
— način spremljanja in uresničevanja spora-
zuma
II. SPLOŠNE USMERITVE RAZVOJA TE-
Ltr.NOKULTURNE DEJAVNOSTI V OBČI-
NI V OBDOBJU 1986-1990
2. člen
Upoštevajoč doseženo stopnjo razvoja teles-
nokulturne dejavnosti v občini in možnosti raz-
voja v obdobju 1986—1990, ki temelji na mož-
nostih gospodarskega in družbenega razvoja
občine, bomo udeleženci tega sporazuma ures-
ničevali zlasti naslednje cilje:
— izboljševali zdravstveno stanje telesne in
duševne sposobnosti vseh kategorij prebival-
stva z rednim izvajanjem telesnokulturne de-
javnosti,
— izboljševali kulturo prostega časa z razvi-
janjem pozitivnih in humanih odnosov,
— nenehno skrbeli za povečanje števila
aktivnih udeležencev v telesni kulturi,
— spodbujali delo z mladimi v telesnokul-
tumih organizacijah,
— vzgajali in izpopolnjevali potrebno števi-
lo strokovnih kadrov,
— zagotavljali pogoje za doseganje kvalite-
tnih tekmovalnih dosežkov, v tistih panogah,
ki imajo zato objektivne pogoje,
— zagotavljali pogoje in finančna sredstva
za skupno dogovorjene naloge v okviru teles-
nokulturne skupnosti Slovenije.
3. člen
Usmeritev razvoja telesnokulturne dejavno-
sti v srednjeročnem obdobju, je nadaljnji raz-
voj množičnosti, predvsem pa vključevanje
mladih ljudi ob racionalnem in smotrnem raz-
voju tekmovalnega športa, ki se s svojim delom
in dosežki dokazuje in za katerega obstajajo
objektivni pogoji.
Posebno pozornost bo potrebno posvetiti
skrbnemu vzdrževanju obstoječih telesnokul-
tumih objektov in pridobivanju najnujnejših
telesnokulturnih objektov zlasti v tistih, krajev-
nih skupnostih in krajih v katerih se nahajajo
osnovne šole.
Poleg zagotavljanja materialnih pogojev je
potrebno zagotoviti ustrezno število strokovnih
kadrov zlasti za delo s predšolsko mladino in
za potrebe rekreacije delovnih ljudi in obča-
nov.
III. NALOGE, KI SE URESNIČUJEJO V
PROGRAMU TELESNOKULTURNE
SKUPNOSTI ORMOŽ
4. člen
V programu tedne telesnokulturne dejavno-
sti bomo v skladu s sprejetim konceptom raz-
voja telesne kulture dogovarjali sredstva za iz-
vajanje programov, pri temeljni telesni vzgoji
in športni rekreaciji ter za programe tekmoval-
nega športa. Osnova financiranja programov
so sprejeta merila in kriteriji, ki po enotnih os-
novah obravnavajo telesnokultumo dejavnost.
Tako bomo financirali strokovni kader, najem-
nine za objekte, potne stroške, sodniške stro-
ške, zdravniške preglede, opremo, športno iz-
popolnjevanje ter delo strokovnih zvez. Zaradi
omejenih možnosti bomo zagotavljali le soraz-
merni del sredstev potrebnih za izvajanje pro-
gramov, ostali delež pa si bodo morale izvajal-
ske organizacije zagotoviti iz drugih virov.
, 5. člen
V tem srednjeročnem obdobju bomo izšolali
za delo v osnovnih organizacijah 30 amater-
skih strokovnih delavcev raznih športnih profi-
lov (vodniki, vaditelji, inštruktorji, učitelji, tre-
nerji, organizatorji športne rekreacije), ter za-
gotovili pogoje za strokovno izpopolnjevanje
obstoječih amaterskih in profesionalnih stro-
kovnih delavcev.
V zgoraj navedenem načrtu izobraževanja in
izpopolnjevanja strokovnih delavcev niso zaje-
ti predavatelji telesne vzgoje na šolah.
V tem srednjeročnem obdobju bomo zapo-
slili profesionalnega strokovnega delavca pri
Zvezi telesnokulturnih organizacij občine Or-
6. člen
V programu tekočega vzdrževanje objektov
bomo zagotavljali skupno z krajevnimi skup-
nostmi, občinsko izobraževalno skupnostjo Or-
mož in Občinsko skupnostjo otroškega varstva
Ormož, potrebna sredstva za pokrivanje mate-
rialnih stroškov.
7. člen
Skupno s krajevno skupnostjo Središče ob
Dravi in krajevno skupnostjo Velika Nedelja
ter Občinsko izobraževalno skupnostjo bomo
zagotavljali sorazmerni del funkcionalnih stro-
škov za telovadnici v Središču ob Dravi in pri
Veliki Nedelji.
IV. NORMATIVI IN STANDARDI
8. člen
Pri izvajanju telesnokulturne dejavnosti, bo-
mo izvajalci upoštevali naslednje standarde in
normative:
1. množična telesnokultuma dejavnost:
— obseg vadbe znaša v povprečju 50 ur let-
no na vadbeno skupino
— vadbena skupina šteje 20—30 oseb. Izje-
moma šteje vadbena skupina pri akcijah uče-
nja manj kot 20 oseb.
2. Kvalitetni šport:
— obseg vadbe v povprečju znaša:
— v temeljnih selekcijah 120—140 ur letno
— v usmerjevalnih selekcijah 160—200 ur
letno
— v mladinskih selekcijah 240—280 ur letno
— v članskih selekcijah 300—400 ur letno
vadbena skupina šteje:
— v temeljnih selekcijah 20 oseb
— v usmerjevalnih selekcijah 15 oseb
— v mladinskih selekcijah 15 oseb
— v članskih selekcijah 15 oseb
9. člen
Ceno storitev oziroma povračilo za izvajanje
programa ugotavljajo udeleženci z naslednjimi
merili:
1. športna rekreacija:
iz združenih sredstev bomo financirali stro-
ške usposabljanja strokovnih in organizacij-
skih delavcev, nagrade in honorarje strokovnih
in organizacijskih delavcev, stroške objektov,
propagandno dejavnost, priznanja, materialne
stroške tekmovanj ŠŠD na občinski in višji ra-
vni ter druge stroške.
2. tekmovalni šport
iz združenih sredstev bomo financirali potne
stroške tekmovalcev in strokovnega vodstva na
rednih tekmovanjih in pripravah za tekmova-
nja, stroške objektov, stroške opreme in rekvi-
zitov, stroške nezgodnega zavarovanja, stroške
zdravstvenih pregledov in dežurne zdravniške
službe, osebne dohodke oz. nagrade strokov-
ŠT. 24
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 151
nih delavcev ter stroške prehrane in bivanje na
rednih tekmovanjih.
V. OBSEG DEJAVNOSTI
10. člen
Udeleženci smo se sporazumeli za naslednji
obseg dejavnosti:
VI. MERILA ZA UGOTAVLJANJE CEN
STORITEV, POVRAČILA ZA OPRAVLJA-
NJE PROGRAMA STORITEV ALI ZA IZ-
VAJANJE DEJAVNOSTI
11. člen
Cene oziroma povračilo za izvajanje progra-
mov, ki so opredeljeni s tem samoupravnim
sporazumom ugotavljamo udeleženci z nasled-
njimi merili:
— materialne stroške skladno z normativi
na enoto storitve in dogovorjenim obsegom
storitev v odvisnosti od gibanja cen na tržišču,
— osebne dohodke v skladu z normativi ta-
ko, da bo njihova rast enaka rasti osebnih do-
hodkov delavcev v gospodarstvu v občini Or-
mož,
— amortizacijo v višini 100% po minimal-
nih zakonskih stopnjah za opremo in zgradbe,
— sredstva sklada skupne porabe v dogo-
vorjeni višini
— sredstva za zakonske in samoupravne ob-
veznosti v dogovorjeni oziroma predpisani vi-
šini.
VII. URESNIČEVANJE SPORAZUMA
12. člen
Zneski v tem samoupravnem sporazumu
(glej prilogo) so navedeni v cenah iz leta 1985.
Preračun vrednosti programov v tekoče cene
bomo opravili vsako leto ob upoštevanju:
— rasti nominalnih osebnih dohodkov de-
lavcev v gospodarstvu pri zagotavljanju sred-
stev za osebne dohodke,
— nominalno rast sredstev za skupno pora-
bo na zaposlenega v gospodarstvu v občini Or-
mož pri sredstvih za skupno porabo,
— rast cen na drobno, ugotovljeno na osno-
vi Zavoda SR Slovenije za statistiko pri zagota-
vljanju sredstev za materialne stroške,
— rast nominalnih osebnih dohodkov na
zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, pri
zagotavljanju sredstev za dajatve socialne var-
nosti.
VIL NADZOR
13. člen
Skupščina Občinske telesnokulturne skup-
nosti Ormož in izvajalci kot udeleženci tega sa-
moupravnega sporazuma odgovarjamo za izva-
janje nalog in programov tega sporazuma.
Skupščina bo spremljala izvajanje dogovor-
jenih nalog tako, da bo 2 x letno obravnavala
poročilo o izvajanju tega samoupravnega spo-
razuma. Poročilo o izvajanju sporazuma bo
pripravil odbor za plan in finančne zadeve pri
skupščini Občinske telesnokulturne skupnosti
Ormož ob sodelovanju s skupno strokovno
službo SIS družbenih dejavnosti občine Or-
mož.
Izvajalske organizacije bodo 2 x letno po-
sredovale poročilo o izvajanju programov.
IX. PREHODNO IN KONČNE DOLOČBE
14. člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme veči-
na udeležencev.
15. člen
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma
sprejmejo na podlagi Občinske telesnokultur-
ne skupnosti Ormož udeleženci po enakem po-
stopku kot samoupravni sporazum.
16. člen
Za udeležence, ki ne pristopijo k temu samo-
upravnem sporazumu določi pristojni organ
družbenopolitične skupnosti z Odlokom vire
in osnove za združevanje sredstev.
17. člen
Skupščina Občinske telesnokulturne skup-
nosti Ormož ugotovi, da je sporazum sklenjen
na podlagi pristopnih izjav udeležencev in
ugotovitveni sklep objavi skupno s samouprav-
nim sporazumom v Uradnem vestniku občine
Ormož in Ptuj.
Sporazum velja osmi dan po objavi, upora-
blja pa se od 1. 1. 1986 dalje.
STRaN 132
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 24
220.
OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUP-
NOST ORMOŽ
Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupšči-
ne Občinske telesnokulturne skupnosti Ormož
sta na svoji 2. seji dne 31.7. 1986 v skladu z 20.
členom statuta Občinske telesnokulturne skup-
nosti Ormož sprejela naslednji
SKLEP
Skupščina ugotavlja, da je predlog samou-
pravnega sporazuma o temeljih plana Občin-
ske telesnokulturne skupnosti Ormož za ob-
dobje 1986—1990 sprejela večina udeležencev.
Samoupravni sporazum o temeljih plana pri-
čne veljati 8. dan po objavi v Uradnem vestni-
ku občin Ormož in »*tuj, uporablja pa se od 1.
1. 1986 dalje.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
Jurij DOGŠA 1. r.
221.
V odloku o določitvi poprečne gradbene ce-
ne stanovanj in določitvi odstotka od povpre-
čne gradbene cene za določitev koristi za raz-
laščeno stavbno zemljišče v občini Ormož za
leto 1986 (Uradni vestnik občin Omož in Ptuj,
št. 20-177/86) je bila v primerjavi z izvirnikom
ugotovjena napaka.
Po 3. odstavku 182. člena poslovnika Skup-
ščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Or-
mož in Ptuj, št. 13-142/77) dajem naslednji
popravek
V 1. členu se v 5. vrsti beseda »razlaščanje«
nadomesti z besedo »razlaščeno«.
SEKRETARKA
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Minka RAJH 1. r.
222.
V odloku o spremembi odloka o uvedbi sa-
moprispevka za realizacijo programa izgradnje
osnovnošolskih prostorov na območju občine
Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
"*r. 20-178/86) je bila v primerjavi z izvirnikom
ugotovljena napaka.
Po 3. odstavku 182. člena poslovnika Skup-
ščine občine Ormož (Uradni vestnik občin ob-
čin Ormož in Ptuj, št. 13-142/77) dajem nasled-
nji
popravek
V uvodu odloka se v 7. vrsti za besedo »seji«
dodaja besede: »zbora združenega dela,«.
SEKRETARKA ,
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Minka RAJH 1. r. j
223.
V sklepu o uvedbi posebnega samoprispevka
na območju občine KS Destrnik za del naselja
Levanjci (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj,
št. 22-200/86) so bile v primerjavi z izvirnikom
ugotovljene napake, zato dajemo
POPRAVEK
— V 1. členu se v tretji vrsti beseda »SO«
nadomesti z besedo »se«.
— V 1. členu se v peti vrsti beseda »UVED-
LE« pravilno glasi »UVEDE«.
— V 4. členu se v drugi alineji stopnja
»12%« pravilno glasi »120%«.
Tajnica
Skupščine občine Ptuj
Marica FAJT, dipl. pravnica 1. r.
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma en-
krat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prej-
mejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le sku-
paj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova
5. Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC
POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska
časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.