namestnika in atolniga prosta. gospoda Aniona Kom-a. ix lavretaneke kapelice vzdignjeno in a kadcnjcm počešeno; onem zurjenih semeniških pevcov je pelo predpev: „Vidi Dominum", in liianije »ih Svetnikov, v klerih je bil r.a ov. Vincencjem tudi hv. Feliks trikrat na pomoč poklican. Štirje duhovni po dijakonako napravljeni ho nesli truplo ev. mučenca. ki je bilo a prelepim, skrinji miru in sprave podobnim pokrivala» pokrito, in na vsaki plati je svetilo S enako praznično oblečenih učencev pri 10—12 letih iz domače fare: pred njimi so šli čč. OO. frančiškani. za njimi 4 visoko častitljivi gospodje korani, in na zadnjeprečastit-Ijivi gospod prošt s svojimi spremljcvavci. vsi «kupci z gorečimi svečami in oljkinimi vejicami. Za temi s« se ver-stili imenitniši gospodje in ljudstva, kolikor »a ga mogle prostorne ulice ob straneh pri vsi procesu obsegati.
Ko so sveto telo med vednim petjem psalmov in drugih pesem v cerkev av. Jakopa prinesli, so ga položili na altar, ki je bil v velikim prezbiterji napravljen, in potem so ga odkrili. Vni smo ostermcii nad milo, resnobne, prijazno in neizrečeno lepo napravljeno vošeno podobo, v ktero no vse prave hv. koati avetnikove zložene in ne tudi na čelu, na desni roki in na deani nogi viditi xamorejo. Vac truplo je z zlatarn nanizano iu olepšano, in njegov pogled človeka lako presune in prevzame, de ae ga res učeni in priprosti še zdaj nagledati in načuditi ne morejo.
Po veliki ev. maši. ki no je imeli prečasliti generalvikar a prošlovo častjo, so po nemško pridigovali v. č. g. špirit val, doktor Henrik Pavker. in so iaverstuo iu poduc-Ijivo govorili od junaške serčnonti pervib mucencov in njih pokopališ pod zemljo ali od katakomb. *) K konce jc bila zabvaljena pesem: Te Deum laudamus in blagoslov a presv. Hešnjim Telesam.
Popoldne ob štirih no imeli v. č. g. M. Meršol, eemc-niški pod vodja, lepo krajnako, prazniku primerjeno pridigo od češenja hv. ostankov sploh in od av. Feliksa posebej. Pobožnih veruih se je bilo pa toliko bošIo. de je v veliki gnjt i samo darovanje ali ofer terpelo poldrugo uro. — Vae je že napeljano, de pridejo te neprecenljive Hvetinje, v kterih čast ae je tudi onmiiia obhajala, na hvojc mealo ▼ eno zmed kapelic na moški plati, kjer ne bodo skozi steklene zaslombe zmiraj zamogle očitno viditi. 91.
1%'ekaf za ernte.
Vsaki narod, vsaki kraj ima pri posebnih opravilih iaatne navade. Te navade se različno kažejo na ženitninah in ho žive priče, kaka omika in življenje je pri Ijudatvu. in ktere ho posebne zadeve različnih krajev. Veliko tacih navad je prav priljudnih, in ne нте1е bi ae zatirali, ker nič pregrešniga v sebi nimajo; le rade se z napčnimi nadome-Htujcjo. so pa tudi med Ijudstvam nektere šege, klere ho vae graje vredne in potrebne. Naj se, postavim, že ljudje radujejo po avojim. kadar šaleži pri ženitnini prav velike zobe iz repe naredč, in jih potem rujejo, de ni tudi je to ravnanje včasih nevarno. Vidil aim enkrat pijaniga godca, ki je avojimu tovaršu namesto repjviga zoba v naglosti kos žnabla odtergal. Naj prodajajo i smešnimi, ne pregrešnimi beaedami pogačo itd.; to nobeniga pohujšalo ne bo. Kadar avatje po 2 ali clo 3 dni нкиреј ostanejo, kar je tudi velika napaka, ne morejo v eno mero jenti in piti; poštene šale njim nlajšajo vse. Dve uavadi na ženitninah več krajev na Slovenskim, kolikor je meni znano, se mi prav nepripravne vidite, in zaslužite očitno grajanje.
Nekteri godci, brez kterih bi не keršanake ženitnine
•) Pač dobro bi bilo. ko bi bili aiarsikteri to pridigo slišali, ki oil lakih reči veliko maaj vedo kot slepec od barv. ps vender po svoji slepoti modrujejo is tako neamao Mr Jejo. Je bi se jim miicle teleta smejati, ko bi tako čvekanje ne ithajale il spačene volje in hudobije, kaj pa. dr bi taki tntiaaki diucari govorili, ko bi se prraašsle kosti kariga postclaiga pi»aca. ali kje ne mara tadi koafaeja ali Mohameda.	Vr
tudi prav veselo lahko dokončale, imato navada pred plešam pod oblati. V kote Hkedna. kjer navadno prec po poroki pred obedam, zvečer in o polnoči nekaj časa plešejo, se pred plešam vstopita 2 godca in se tez sla« o edin proti drugimu prekurnela. tako de hc v sredi poda z nogami terčneta. Potem se postavita v nasprotna kota in ravno take naredita. To prekumvanje iz 4 kot«v narr.li p.Mtobo križa. Ko sta godca vstala. sim jih slišal reci: .B»; n ta Hveti Bnžji križ! /.dai je pod poohlan in bla:»sl»\lirn. ie urno hc uait>ttk Prav lep je la »r stari prr^utor Slovencev, kteriga pobožni kristjani pu u .n p« m« ima poitenim delu ne pozabijo; — pred pit -am |>а tu na plavim kraji, nc v pravim «asu Kristus nu i >...*.», hvaljeni Odrescnik, pod kri/rm m plc*«i m a;itMi«k* vi-Hje se h svetim križem ne pracuja.
Tudi imajo nekteri gndri navado pnirm ko so prii-o otrok z umazanim iczikam celo n>K klslali. prrtl Istiinja svatov se pridigo imeti. Stopi v ta namen ven del vodja godeov na taki kraj. de ga vsi vidijo. Bete. se vr de večidel iz nesnazniga prazniga papirja, ali pa na videz iz bukev, ktere narobe derži. cvangeli. t« jc. «vrte m nestele besede skupej blodi. Potem opoiia*a|c pridigarje med svete reči na dvoje umljive in tudi očitno pnhui-ljive nauke trosi. l>o«lednjič še kakih 20 parov oklice, in kakor «a« nanese spraševanje ali kaj droziga oznani. c j Prav mal» se poda pijanima godcu н svetimi cerkvenimi rctmi narre« ali. pa tudi svalje, ki lake radi poslušajo, razodevat«, kako malo omike in mal« keršanskiga duha imaj«. t e rat im poHteno veselje poštenim svatam iz негга pnv.i-.mi vender mislim, de ccz popisano ravnanje molčali bi ne bil« prav.
—C.
Marija Devica devic Je v raja sa leiji desair ; K Marii sa «aete Device vse svete: Devica rem еамггј ostat
V devici je sveti Dab adaj. B« v raja aad aagelce kdaj; To priča Marije, le »veta I .arija. Devica čem aanrej ostal'.
Daaica čez tvesde je vse. Tod « rajo deviške dekle,
V	nebesih kraljaje. Se v lop radeje;
Devica čem amirej ostat.
Kar bela je lil'ja pri aas. Devica tam vecai je caa, Pri Beg« v veljavi,
V	aebeški je slavi: Devica čem amirej ostal'.
I.e d'vira v nebesih peteed Sa Jagajetam Jetasam hod'. Prepeva vesela. Vae Beije dela: Devic» čem tmirej ostat.
kjer dragi aevarai je Se saajti jest Bega bi šalila. Ia čietevt kalila Devica čem imirej
Oj. sama pse lepe šivim. Nad Jeaosam »c «e selim, Oa v me »r »ura. Me a gaad» podpira
Devica cem tmirej ostal'.
maram aa tebe. o
svet* vae»''
Kai
Ti hečes le
Raj' dam »e «meriti, kot eistest »gabita: Devica cem amirej ostat
Devica f'erilja aap«) Na srgte poaiiae a mesuj, De čisla«t cem braait'. Nedeltanst »hranit' Devica čem mm rej oalat .
Dekleta. šivime lep«. Ia Jeaaso dajmo reke; Oa veoča device V aebeske kraljice: Devira čem tmirej ostat'.
Oyfeff po SioveMškim in tfofrfti.
Il Ljubljane. Ravno poslednii večer «tarijra leta je bil zopet prišel v Ljubljano v. č. g. Mat. Kirchner. Precej v nedeljo popoldne je odrinil dalje proti Rimu. kjer
*) koliko se taki ostadacii »časi predercaeje, le trn i(ted Imr-aavaai godcev »ki govornik verše iraški »rajcaik če» pleča, »o v rokah derši kubes-ko ceaje aa brisati. ia slepi sa klep pn peči. Med osaaaili «o meadr bolj imeaitae eaake. Kaa je »«»-iilaik zgubila. re ga je kdo aajdel ali odaesel. naj ga («l«<» nazaj odrajta. sli naj jo vtame itd. le le vpričo otrvk"
Pia