Štev. 11.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 15. marca 1923.
Leto II,
Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Cena:
za en mesec.................Din. 4
za četrt leta..................... »12
za pol leta....................... »24
Posamezna štev. stane 1*25 Din. Uredništvo: Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6/IH.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
PRAVICA
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije in naročnina na upravo „ Jugoslovanska tiskarna", Kolportažn! oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2.
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
O razrednem boju.
Najbolj očitajo komunisti krščanskim socialcem, da ne stojimo, na stališču razrednega boja. Oni pa da so razredno - zavedni, da ostro ločijo delavca od kapitalista ih slednjemu napovedujejo boj do uničenja. Krščanski socialisti da pa, učeč vzajemnost stanov, podpiramo kapitalizem, slabimo boj proletariata proti bogatinstvu in s tem delavsko stvar hote ali nehote izdajamo.
Kaj pa je resnice na tej stvari ? Kaj tiči za to besedo o »razrednem boju«, ki je postala naravnost ma-likovavska svetinja komunistov in vseh socialistov sploh ? Ali je to res takšna dragocena stvar ?
Enkrat, ko so ljudje bili menj učeni, pa bolj pametni, so rekli temu, kar se danes nazivlja »razred«, preprosto stan. Ti stanovi, so dejali že v šoli, so človeški družbi vsi potrebni. Da se med temi stanovi vrši borba, so tudi vsi ljudje brez Marksove filozofije vedeli. Kljub temu so pa učili, da mora med njimi vladati vza-. jemnost ; če ne trpi družba škodo ali celo popolnoma propade.
Ta nauk, naslanjajoč se ne na Marksa, ampak na krščanski rimskokatoliški katekizem, ta temeljni nravstveni zakonik vsega kulturnega človeštva, ki sega nazaj še do Mojzesa, Hammurabija in prvih egiptovskih kraljev, — je še danes edino pravi in sicer zato, ker se naslanja na zdravo človeško pamet, nravstveni človeški čut na eni in dejanske razmere na drugi strani. Ker je krščanstvo, kakor to tako sijajno izvaja najduhovitejši angleški pisatelj naših dni, Chesterton, najpristnejši izraz zdrave človeške pameti in nravstvenega čustvovanja, se je ono tega naziranja vedno držalo in se ga vedno bo.
Družba bo vedno razčlenjena na različne stanove. Vsak staft opravlja drugi posel, vsak bo imel različen položaj od drugega in vsak bo živel v drugačnih razmerah tako glede načina dela kakor glede uživanja proiz-'Vaiunih dohrin. Ljcniu,iia-.vttdiu> opravljal drugačno delo nego težak Maksim Timosejevič in bo tudi imel drugačno plačo. Ravnotako se bo kmetu Alekseju Vasiljeviču vedno čisto drugače godilo nego Maksimu Ti-mofejeviču. In ravnatelj kakšnega upravnega sveta kakšne izulske napol privatne napol podržavljene tovarne, kakor jih zdaj pospešuje Ljenin, bo imel v družbi v vsakem oziru čisto drugačne stališče od svojih delavcev ; vsi skupaj pa se razlikujejo popolnoma od svojega šefa, ki v Moskvi vodi komisarijat za narodno gospodarstvo.
Med temi stanovi vlada in mora vladati neka notranja napetost, kajti brez teh sploh ni ne življenja ne napredka ne razvoja ; brez te se vesoljstvo v eni sekundi spremeni v mrtvo puščavo, kakršna je na mesecu. I a napetost, ki se javlja v več ali menj ostrih krizah, konfliktih in bojih, se regulira po človeški pameti in razsodnosti ter po nravstvenem čutu, kakor sploh vsaka življenjska borba med ljudmi. Če nad pametjo m nravstvenim čutom prevladujejo živalski sebični nagoni, pohlep po prevelikem imetju, nezmerna nživanjaželjnost, potem ta borba škoduje najvišjim duhovnim in gmotnim koristim celokupne družbe ; če prevladuje nravstvenost, Potem se pospešuje najvišja duhovna blaginja družbe in z njo obenem časno .blagostanje splošnosti. Neko stanje nagovne napetosti pa vedno ostane ; treba je le, da se Po pameti in nravstvenosti regulira. Tako je v človeški družbi po neizpremenljivih zakonih naše telesne in duševne narave urejeno ; pa celo živalske družbe, volkov v gozdu. Bog ni pustil brez teh zakonov in brez regulatorjev njihovih živalskih nagonov. Razlika je le ta, da človek ta boj po svoji pameti in nravstvenemu čutu lahko regulira tako, da se z družbo vred lahko vedno višje povzpenja — rie da bi borbene napetosti mogel docela uničiti —; če pa se ne poslužuje teh dveh faktorjev, ampak da voljo svojim protinravstvenim nagonom, pade z družbo vred še nižje od živali.
To je resnični v zakonih vesoljstva temelječi nauk
o	»razrednem boju« ; stokrat pravilnejši in globoko-umnejši od marksističnega. O drugih vprašanjih pa prihodnjič.	 x	_
II. Orlovski teden.
Tiho in mirno, brez pompa, delajo Orli. Potem nam pa priredijo en teden ter nam pokažejo, če so se tiied letom kaj naučili. To so letos napravili drugič in so dokastalj, da je naše upanje vanje upravičeno. Orli so predstraža krščanskega našega ljudstva, so naš po-ttos in naše veselje. Je že tako, mi radi vidimo uspehe, a jihi drugod ne moremo tako taksirati kakor pri kulturi telesa.
Že med tednom sem jih šel parkrat gledat. Taki večeri sO nam pokazali intenzivno notranje delo, brez Posebnega efekta za tistega, ki rad gleda samo kulmina-
cijskc vaje. Za širše občinstvo zanimivi in temu prikrojeni so bili pa trije nastopi : mladinska akademija 4. marca, orliška akademija 10. marca in orlovska akademija 11. marca.
Vse so potekale v prav zadovoljivi smeri, odličen je bil zadnji večer in pri njem se bomo ustavili ; saj je združil vse prejšnje.
Najprvo je bila deklamacija »pesmi iredentistov« ; mislim, da hočejo Orli s takimi prizori opozoriti na svojo nalogo gojitve umstvene kulture, ki združena s telesno šele napravi človeka popolnega.
Proste vaje za leto 1923 so izpadle prav dobro, v kolikor sem mogel presoditi spričo oddaljenosti mojega sedeža. Korifeje so mi namreč kar vid jemale. Glede vaj na bradlji imam eno samo besedo in sicer besedo občudovalne pohvale. Ne vem, če so se ozirali na nar svet, da mora biti vsaka naslednja vaja težja od prejšnje, a delali so tako. Pogrešil sem samo dve učinkoviti vaji na drogu eno —, to se bomo že*pom^ujlj. Vsa čast takim telovadcem !	■"'*%* y
Zopetna deklamacija o koroški nesreči nas je opoV zorila na vrzel v naših vrstah, na najhujšo našo.rano.
Vaje s palicami — ne vem, zakaj jim pravijo ba-toni — so učinkovite ; ni mi pa znano, če so res tako originalne kakor sem nekje bral. Govor predsednika Jugosl. Orlovske'zveze je bil slavnosti primeren ; lansko leto se mi je zdel boljši, ker je bil bolj kratek. Ih če je govor kratek, ga ni treba brati, kakor ga je bral predsednik. Potem pa še nekaj : jaz bi bil govoril slovensko in ne hrvaško, kljub vzajemnosti in ljubezni do naših bratov.
Hrvatska vrsta bi nam bila v enem oziru lahko v zgled : Pred vsako vajo je voditelj v dveh treh besedah povedal, za kaj gre. Pri nas pa tega ni ; vidim zapisano : simbolične vaje, zato vem, da se moram v nekaj zamisliti, a v kaj ? V tem oziru so bile simbolične vaje članic vtoliko boljše, ker je bilo vsaj na programu zapisano, za kaj gre.
Videli smoi da so lahki atleti prikrojili svojo vajo
—	skok v višino — izurjenosti nekaterih članov ravno v tej panogi. Je čisto prav. Samo nekaj ni bilo prav : Pri takih nastopih kakor je bil nedeljski, naj se izvaja samo to, v čemer sem popolnoma siguren. Treniranje je za telovadišče, če je skok z zaletom za oder, naj piesodijo drugi. Dosežena višina in izurjenost nam pa ( zakličeta : Klobuk doli : 145 cm z vrvico bo kakih 140 cm s palico ali pa še malo več. To je zelo veliko ; že zadnjič sem v Slovencu pisal, da je zelo dobro, ker ima Lojz Pehanija za seboj ; v nedeljo sem pa videl še druge. Le tekmujte, pa bo šel jugoslovanski rekord kar rapidno gor. Ja če imate sposobnost tu, oprimite se še drugih panog lahke atletike in kockali boste povsod prvi ! Napaka : Višina se mora vselej prej povedati! To sem že enkrat prosil, pa ni pomagalo. Ne smete biti trmasti.
Za spremembo deklamacija : Krik starega Orla. Boiilne vaje so bile dovršene, niso skoraj mogle biti boljše. Simbolične vaje članic bi bilo letos treba opustiti ; enkrat na leto in še takrat ponavljanje ! Pa naj bo še tako lepo. In predolgo je in zato preutrudljivo.
I	.o ! Kaj naj rečem ? Prvovrstna popolnost. To si moral samo videti. Sicer zelo učinkovito »pesem ma-habejskih bratov« so se gospodje premalo naučili. Vaje na narodne himne so večer prav dobro zaključile.
Splošna sodba: Orli so na polju telesne kulture v ospredju. Ni se jim treba'nikogar bati, mimo zabavljic nai gredo pomilovalno naprej* uspeh kot voditeljev Slovencev na polju .telesne kulture jim je zagotovljen. Zelo pridni ste bili, bodite še nadalje !	dr. — r —.
Zadružništvo.
Zadnjič smo govorili o nalogah konsumnih zadrug, ki jih"imajo vršiti glede odprave, lahko rečemo, največjega socialnega zla, alkoholizma. Komunizem pomeni sicer za Rusijo veliko narodno nesrečo in rezultat njegovega vladanja je splošni gospodarski polom Rusije in iz tega izvirajoče udinjanje Rusije tujemu kapitalu. Eno veliko in resno pridobitev pa moramo priznati ruskemu boljševizmu in sicer pridobitev, ki bo gotovo trajnega pomena in bo vplivala na delavstvo vs^h kulturnih držav, to je njegov energičen nastop proti alkoholizmu. Rusija, ki se je vtapljala v vodki, kjer je izobrazbi delavca in mužika (kmeta) stala na poti nepremagljiva ovira : državni monopol vodke, se: je-pod komunizmom streznila in je veliko upanja, da bo trezna ostala. S tem pa je odprta pot prosveti med ruskim delavcem in mužikom. In s prosveto se bo širil tudi gospodarski napredek' in polagoma gospodarska osamosvojitev namesto današnjega eksploatiranja od strani tujega kapitala. Delavstvo mora pokaziatr resno voljo, da hoče in more izvesti socialne reforme. Prvi pogoj za to pa je, da'odpravi največjo oviro, največje socialno zlo na tem potu, to je alkoholizem.
Čim bolj bo delavski stan naobražen, tem lepše, tem bolj človeka vredno bo njegovo življenje. Izobražen delavski stan se bo zavedal, da ni jela brez dela in bo vedel, da je prvo dolžnost in iz dolžnosti šele izvira pravica. Izobražen delavski stan bo izobrazil čut za socialno pravičnost, ki naj vlada ne samo med poedinci, ampak tudi med stanovi, da en stan s pretiranimi zahtevami ne dela krivice drugim stanovom. Izobražen delavski stan bo imel smisel za disciplino, za enoten nastop. kadar se gre za utemeljene pravice stanu.
Ravno delavska konsumna društva lahko zelo veliko napravijo za izobrazbo delavca. Poleg odstranjevanja največjih ovir delavski izobrazbi, to je alkoholizma, lahko delavska konsumna društva tudi pozitivno veliko napravijo za izobrazbo s tem, da sprejmejo v svoje prostore, v svoje domove delavske strokovne organizacije, dalje s tem, da skrbijo tudi za gospodarska in še bolj za gospodinjska predavanja. Delavska konsumna društva bodo morala skrbeti tudi za svoj organ, ki bo nekako delavsko gospodarsko in gospodinjsko gla-•silo. Listov, ki se ukvarjajo samo s politiko, priobčujejo članke, ki hujskajo stan proti stanu in govorijo samo o delavskih pravicah nikdar pa o dolžnostih, imamo preveč. Nimamo pa lista, ki bi .kazal pot in vodil delavca v njegovem malem gospodarstvu, ki bi nudil delavčevi ženi primerno gospodinjsko izobrazbo in dajal nasvete za delavsko družino. Iz letnega prebitka naj bi delavska konsumna društva vsako leto nekaj določila za delavsko izobrazbo. Tudi podpiranje delavskih knjižnic je zelo važna zadeva za konsumna društva.
Naj nam bi bili v tem oziru tudi vzgled ročdalski pionirji, ki so ustanovili konsumno zadružništvo. Za njihovega duha je zelo značilno to, da so od prvega po-5ctka 2/‘a % čistega dobička redno pridrževali za izobraževalne svrhe in tako še danes pridržujejo. Centralna njihova zadruga razpolaga s knjižnico, ki ima nad 20.000 zvezkov. Številne čitalnice so članom na razpolago.	dr.	— s —,
Brencelj.
Iz življenja umetnikov.
Nekega komponista so v gledališču izžvižgali. Prijatelj se mu približa in mu reče : Ena tolažba ti pa vendar ostane : vsaj tvoje glasbe niso izžvižgali«. Ker je bil namreč vse prepisal.
❖ s;c >;<
V	francoskem mestu Marseille je pel tenorist v Heroldovem »Dvoboju«. Izpel je bil ravno prvo kitico, koje konec se je glasil : Vendar enkrat pridem v to ogromno mesto — ko se oglasi močan glas v občinstvu : »Pa ne boš dolgo pri nas ostal, ljubi moj!«
:Jc # sjc
Zmeraj enak je bil komponist Berton, profesor na pariškem konservatoriju. Ko je bil Cherubini tam ravnatelj, je prihajal Berton ^vselej prepozno v konservatorij. Umrl je, pogreb se je zakasnil in ni šel o pravem času skozi cerkev, ljudje so čakali. Cherubini nepotrpežljiv, je rekel komponistu Auberju : »Ta vražji Berton je pa res zmeraj prepozen !«
* * *
Komponist Josip Dessauer je bil dobil v začetku svoje umetniške kariere za zvezek romanc od založnika Schlesingerja uro za honorar. Ko sta se kmalu na to srečala, je i*ekel Dessauer : »Ja ljubi gospod Schle-singer. Vaša ura pa ne gre« !
»Tako ? No, ali mislite, da Vaše romance gredo ?«
Umrli Bunsen.
Robert Bunsen jc! bil slaVen kemik. V 60tih letih se je* udeležil zborovanja kemikov v Londonu. Londončani so bili ponosni, da so smeli slavne tujce imeti na stanovanju. Tako je bil nastanjen pri takem bogatašu tildi Bunsen in bogataš ga je takoj prvo jutro vprašal : »Gospod Bunsen, kdaj bo pa izšlo nadaljevanje -Vašega svetega pisma, na katero vsi čakamo?«
Dvorljivo je Bunsen odgovoril: »Jaz nisem tisti Bunsen, jaz sem kemik. Sveto pismo je izdajal prejšnji tukajšnji poslanik istega imena«.
Drugo jutro isto vprašanje in isti odgovor, samo malo bolj natančen. Ker se je pa vprašanje ponovilo tudi tretje jutro, se je Bunsen poredno nasmejal in je rekel : »Izdaja svetega pisma se je žalibog morala prekiniti, ker sem pred dvema letoma umrl.«
Agitirajte z vso silo, da bo zmagala SLS: etilna Iskrena boriteljlca za nerazdeljeno, samoupravno Slovenijo 11
■!..sr-*«.- .... .......
Doma in po svetu.
Volivni boj zadnjega tedna nam ni prinesel posebno važnih dogodkov. Poročali so, da je Protie na svojih shodih zadel na hud odpor stororadikalcev. Nekateri so celo pisali, da je Protič zbolel. Pa vse to se je izkazalo kot pobožna želja tistih, katerim je Protičev nastop neljub. O vpadih makedonsko - bolgarskih četasev čez mejo trde vladni listi, da' je to le poseben način agitacije. Tudi na Hrvatskem se na nekaterih votivnih shodih strelja. Celo pri nas bi radi kaki orjunci vpeljali take volivne navade.V Sloveniji je volivni boj zahteval prvo glavo — velikega župana ljubljanske oblasti Baltiča. Huda jeza pri demokratih. Radikalci pa pravijo, da Baltič ni prav razumel položaja iu zato so ga morali odstraniti s tako vplivnega mesta. Mi. navadni ljudje, sicer ne vemo, kaj je imel g. veliki župan Baltič opraviti, ker imamo še vedno le eno pokrajinsko vlado s cesarjem Janežem — pardon g. pokrajinskim namestnikom na čelu in tudi v Mariboru nimamo velikega župana. Tudi sedaj, ko je g. Baltič »penzioniran«, še naprej vlada stari šlendrian in se ničesar ne stori za pobijanje draginje, ki pri vednem skakanju dinarja na borzi, gre vztrajno kvišku. Gotovo pa je, da rabi radikalna vlada agitatorja za volitve, zato pa je za Maribor sedaj imenovala za podžupana g. Vilkota Pfeifer-ja. ki baje razume položaj in se pridno levi kakor kača. G. Pašiča so v soboto željno pričakovali Ljubljančani. Vse je hotelo zvedeti, kaj dobrega bo ta gospod prinesel beli Ljubljani. Uradniki so kar shod sklicali, da bi mogel g. ministrski predsednik videti ogromno navdušenje za svojo vlado. Pa njega ni bilo. Iz vroče bosanske Banjaluke se je vrnil v ljubi Belgrad, ker so — Lahi obdržali Ba-roš in Delto. Sedaj nam radikalni listi obljubljajo svojega velikega moža za prihodnji teden. Morebiti bo s Pa-šičem tako kakor z Žerjavovim volivnim cukrom. Prišel bode par dni prepozno v Ljubljano in Slovenijo. G. Niko ima sploh smolo. V Ljubljani so mu kandidatno listo podpisali nevolivci in je bila zato’ neveljavna. Za kandidatno listo za ljubljansko okrožje je pa v snegu in dežju lovil podpise po Črnomlju. Morebiti radikalna stranka ne privošči svojemu ljubljanskemu tajniku diet. Po Beli krajini je tudi dr. Šušteršič iskal rešitve, pa tam pravi g. Niko — je vse radikalsko, zato tudi za Šušteršiča ni tal. Kakor pa tudi ta teden vse kaže, naši volivci razumejo prav položaj in pravijo, da bo v nedeljo 18. t. m. zmagala slovenska avtonomija in naj si še tako slepomišijo radikalci, demokrati, šustercijanci in drugi koristolovci. Danes tudi vsakdo ve, da je v pogajanjih z Avstrijo naša vlada najbolj udarila Slovence - siromake, ki so pred vojno naložili denar potoni nekaterih liraiiif-nic zlasti ob meji v Avstrijske denarne zavode. Več miljonov dobrega denarja je izgubljenega. Tako varuje radikalska vlada koristi malega pridnega varčevalca. Drugače pa je znala varovati koristi tistih, ki imajo delnice velikega lesnega in gozdnega Steinbeis - ovega podjetja v Bosni. Ti plačajo Nemcem za to dragoceno podjetje komaj desetino vrednosti. Vso to »zarado« si drzne v »Jutranjih novostih« zagovarjati g. A. G. in se še norčuje, češ saj so demokrati tudi s Plavšičevo špekulacijo kar cele dve amerikanske miljarde zapravili. Slovenski volivci bodo obema, demokratom in radikalcem. izrekli 18. t. m. svojo zalivalo.
Tudi Baroška zadeva razburja našo javnost. Rybar je izjavil, da Italija še hi izpolnila pogojev, ker ni izpraznila našega pristanišča na Suša k li (Delta ra Baroš). Vendar se še naprej pogajajo o drugih vprašanjih in zato ne moremo zaupati. (Ja bo vlada trdno obstala na zahtevi izpraznitve tega, kar je p« pogodbi,naše. V Nišu so pogajanja z Bolgari zastala. Sploh so v Bolgariji-sedaj razmere zelo napete. Opozicija sc je pritožila pri kralju zaradi nasilja. Angorska skupščina sicer ni sprejela lozanskih mirovnih pogojev, a je naročita vladi, naj
se dalje pogaja. Francozi so zopet razširili zasedeno nemško ozemlje. V Nemčiji je vsled tega grozno razburjenje. Tudi na Angleškem se vedno pogosteje sprašujejo, kako dolgo bo vse to trajalo. V Italiji hoče Mussolini spraviti vse v fašistovsko črno srajco. Celo ljudske stranke se je lotil in se dobrika Vatikanu. Citamo, da se tudi drugod po svetu n. pr. na Japonskem in Kitajskem vlade pogosto menjavajo, da ni nič stalnega in se stranke bore za moč, življenje pa je povsod težko in vedno težje.	dr.	—- p—.
XXX
GOSPODARSKI PREGLED
Naš dinar se je prodajal na borzi v Curihu dne 3.
marca s 5.5, dne 5. marca s 5.8 in H), marca s 5.65. V sredo je poskočil celo na 6, toda zagrebška borza ni sledila Curihu, nakar je naš dinar tam zopet padel. Z ozirom na to, da v naši državi kroži veliko manj bankovcev. kakor v Čehoslovaški in še manj, kakor v Franciji, bi človek sodil, da bi moral naš dinar veljati več, kolikor stane francoski frank toda špekulantje znajo vrednost našega dinarja umetno tlačiti, da več zaslužijo in gospodarstvo ni še pri nas tako urejeno, kakor bi moralo biti. Volilno gibanje samo kot tako seveda tudi ne more okrepiti vrednosti našega denarja in svet ni še prebolel posledic svetovne vojske. Dobro je, ker se polagoma uvaja stalnost vrednosti našega dinarja. Po volitvah bo najbrž naš dinar nekoliko poskočil. Dolar je stal v Zagrebu 2. III. 97-98 din., 5. III. 85—86 in 9. III. 94—95 din. : švicarski frank 2. III. 18.55—18.75, 5. III. 5.45—5.55 in 9. III. 5.90—5.95 ; lira 2. III. 4.74—4.81, 5. III. 4.30—4.45, 9. III. 4.58—4.60 ; čehoslovaška krona 2. III. 2.98 2.99, 5. III. 2.63—2.72. 9. III. 2.88—2.90; avstrijska krona 2. III. 0.14—0.1417 ‘A, 5. III. 0.1265—13, 9. III.
0.46 '/•->—0.47 'U. — Na blagovnem trgu se niso sklepale živahne kupčije. Boljše bo, ko se bo valuta ustavila. Izjemo dela lesna kupčija. Veliko lesa so izvozili v Italijo, Švico, Grško i. t. d. — Kupčija z jajci : cene so se dvignile za približno 10 par, ker se kupci krijejo z jajci za piruhe. Izvoz jajc je bil slab. — Vinska trgovina tudi miruje, le v Dalmaciji so prodali 3000—4000 hi rdečega vina, ki so ga izvozili Švicarji čez Trst. — Špecerija. Sladkor na- debelo je notiral 10. III. v Zagrebu : kocke 98. kristal 90. Rio kava 164—165, 168—170. Santos' 180—184, japonski riž 48 -50. Kupčija slaba. Kože in usnje. Tvornice ne kupujejo kož. Izvoz je malone popolnoma počival. Male množine so se izvozile v Nemčijo in v Francijo. Cene : lahke goveje kože 60, težke 65—70 K, telečje 90—100 K kg. — Manufaktura. Kupčija je bila živahna : spomlad prihaja in ljudje morajo kupovati. Dobro se je prodajalo češko, slabše italijansko, ker je slabo in drago. Na debelo so bile približno sledeče cene : češki cefir 20 24 din., laški 17—18 din, modro blago 17 -20 din., kanavase češko 25 din., poljsko blago za hlače 62—55 din., češko biserno sukno 17.5	18
din. — Žito iu moka. Izvažalo se ni. Cene pšenici so sredi tedna padle 10—15 par, koncem tedna so zopet poskočile in dosegle v Vojvodinji 4.45—4.55, koruza 270 ' —275 din., oves 325—350, ozimna 580—620 din, moka v Bački: pšenična 0 : 6.75 -6.80, koruzni zdrob 4.7—4.8 din.	—	c.
Čevlje kupujte z znamko »Peko« tovarn Peter Kozina & Ko., ker so ti priznano najboljši. Glavna zaloga Ljubljana Breg 20, na drobno Aleksandrova cesta 1.
Na Štajerskem je naša skrinjica mr drusa. “im
Jugoslovanska strokovna zveza.
Vprašalne pole. S tekočim mesecem dobe vse zveze nove vzorce za vprašalne pole in razvidnike, ki jih bodo 11101 ale skupine deloma mesečno, deloma trimesečni) izpolnjevati in pošiljati svojim centralam. Že danes povdarjamo,. da morajo skupine smatrati to delo kot nujno potrebno in svojo dolžnost, kar je, da bodo vprašalne pole in razvidniki izpolnjeni vestno in natančno ter pregledno po danili navodilih.
Mesečno se bodo morali pošiljati razvidniki o produkciji, stanju delavstva, ev-tl. stagnaciji ali dobri kon-jukturi i. t. d. Četrtletno se bodo morali pošiljati razvidniki o gibanju članstva o kategorijah, spremembe plač i. t. d. Te stvari organizacija nujno rabi, zato morajo skupine to upoštevati. Tudi dosedaj so bili razvidniki, ki pa deloma ne odgovarjajo po svojem bistvu deloma pa skupiife ne vrše svoje dolžnosti. Grajani ne-dostatek se mora odpraviti.
Ptuj. Krščanskega soc. delavstva sestanek se vrši na praznik Sv. Jožefa popoldne po večernicah v društveni sobi minoritskega samostana. Tovariši, tovarišice cvet delavstva, draga mladina se prijazno vabi v obilnem številu na ta izredno važen sestanek, da se pogovorimo o pokretu delavskega gibanja med mladino. Dobrodošli tudi vsi drusji. ki jim je mar za probudo naše delavske mladežj.
Iz centrale : Novi odbor se je v svoji seji konstituiral kot sledi : predsednik, Gostinčar Jože, podpredsednik Srečko Žumer, blagajnik, Kordin Franc, odborniki, dr. Andrej Gosar, Rutar Jože in Kosec Ivanka.
Praznovanje sv. Jožefa. Kot že v zadnjih 2. številkah objavljeno s pozivom na .vse skupine Vseh včlanjenih zvez, naj prirede na imenovani dan po možnosti shode ali sestanke poživljamo še enkrat, da nemudoma sporoče, če so se še kje odločili za kakšno posebno praznovanje. V Ljubljani se bo izvršilo bolj na skromen način in sicer : ob 7. zjutraj se članstvo udeleži maše pri sv. Jožefu, kjer bo tudi skupno sv. obhajilo, po maši sestanek in zvečer priredi izobraževalna organizacija »Krekova mladina« družabni večer na verandi hotela >Union«. Poživljamo članstvo ljubljanskih skupin, da se imenovanega dne v obilnem številu odzove.
KREKOVA MLADINA.
Članom in članicam !
Za vse člane in članice je obvezna udeležitev sv. mase na dan sv. Jožefa dne 19. marca. Sv. maša bo ob
7.	uri v cerkvi sv. Jožefa. Istotako je obvezen za vse člane in članice prejem sv.	obhajila	in	sicer	skupnega
po imenovani sv. maši.	Odbor.
Družabni večer.
Katoliška delavska izobraževalna organizacija »Krekova mladina« priredi dne 19. t. m. družabni večer na verandi hotela »Union«. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Spored : 1.) Pozdrav. 2.) Deklamacija. 3.) Kmet 'm fotograf. 4.) Kuplet.
Poleg tega bo preskrbljeno za dovoljno 'razvedrilo s šaljivo pošto in srečolovom. Pri prireditvi svira orkester Dravske divizije. Vstop prost.
Vabljeno predvsem članstvo	delavskih	orgamtza-.
cij ter prijatelji delavstva.	.	Odbor.
Ljubljana, bolniški strežniki. V sredo dne 7. t. 111. ob 8. uri zvečer se je vršil redni občni zbor tukajšnje skupine, na katerem se je izvolil naslednji odbor : Celinski Jožef, Šturman Jožef, Holmec Martin, (l^rajn-šek Franc in Povše Franc. Za preglednika, računov pa Ambrožič Franc in Ušeničnik Andrej.
Pri slučajnostih je tov. Semenič, ki je zastopal cen-
Dr. P. A. T.
Socializem in vera.
Je - li verjetno, da je Bog govoril s človekom ‘i
»Če kak tak slavohlepen filozof nikakor ni mogel doseči slave, je začel razlagati o bogovih. O teh je bilo najlažje si kaj izmisliti, ker jih ni nihče videl. Kaj je bilo torej čudnega potem, če si je kak tak filozof obenem s svojimi izmišljotinami izmislil tudi dokaz zanje : bogovi sami so mu vse to razodeli«. (Soc. in vera p. 40). »Mojzes trdi, da ni pisal iz sebe, temveč je govoril z bogom ! Bog se od takrat ni več izpremenil, bog je že takrat vedel o današnji znanosti, kajpak da tudi o vseh bodočih znanostih ! Saj smo proti bogu veliko manj, nego najmanjši črviček ! Kako bi .mogli tisto izpreminjati, kar je Mojzesu navdihnil sam bog ! Poglej ! Če veruješ v boga, ne smeš verjeti Mojzesu, da je govoril z bogom ! (Soc. in vera p. 19). Predvsem tukaj trdi g. Bernot, da je nauk o Bogu pravljica, ki so si jo. izmislili slavohlepni filozofi. Da je to nedokazana trditev in zmota smo videli v Pravici z dne 15. februarja t. 1. Dalje trdi g. Bernot, da je izmišljotina tudi božje razodetje, kajti »če veruješ v boga, ne smeš verjeti Mojzesu, da je govoril z Bogom«. Iz tega njegovega nauka je razvidno, da je razodetje sploh nemogoče. Nemogoče je če ne veruješ v Boga, ker potem nikogar ni, ki bi kaj razodel ; nemogoče pa je tudi če veruješ v Boga. Poglejmo si danes, ali je to v resnici tako nemogoče.
Božje razodetje je mogoče z ozirom na Boga in z ozirom na človeka.
»Bog je govoril s človekom«, s temi besedami stalno označuje g. Bernot to, čemur mi pravimo božje razodetje. Kaj pomenijo te besede ? Nič druzega ne kakor
dejstvo, da je Bog z nadnaravnim razsvetljenjem našega razuma človeku razodel resnice, ki bi jih isti drugače sploh ne mogel dognati ali pa le z veliko težavo. Ali je to res kaj tako nemogočega kakor meni g. Bernot ?. Nikakor ne.
Res je sicer, da nam že stvari same, ki jih vidimo okoli sebe v naravi, oznanjajo Boga in božje lastnosti. Po pravici pravi sv. Avguštin : »Nebo in zemlja in vse, kar je na njih, mi z vseli strani govori, naj te ljubim ; in ne nehajo oznanjati vsem, tako. da so neopravičljivi, kateri to ne ljubijo... Vprašal sem zemljo in rekla je : Nisem tvoj Bog, in vse stvari na njej so izpovedale isto. Vprašal sem morja i.n brezdna in živali, ki se gibljejo na zemlji, in odgovorile so : Nismo tvoj Bog, išči nad nami ! Vprašal sem nebo, solnce, luno in zvezde in rekle so: Tudi me nismo Bog, ki ga iščeš. In rekel sem vsem stvarem, ki obkrožavajo moje telo : Rekle ste mi
o	mojem Bogu, da ve niste ; povejte mi kaj o njem. In zaklicale so z velikim glasom : On nas je naredil. Ti Gospod, si iih torej naredli; ker si lep, so lepe, ker si dober, so dobre. Kakšen je Gospod, nas uče stvari s svojo lepoto, svojo dobroto s svojim bivanjem«. Mnogo torej more spoznati človeški um že iz golega opazovanja božje narave. Toda še bolje to spozna, če ga kdo na te posamezne točke opozori. Je to ravno taka, kakor če opazuješ delo kakega človeka umetnika n. pr. sliko, poslopje, stroj ali kaj podobnega. Že te stvar same po sebi, če jih vidiš nate napravijo vtis in ti zbudijo spoštovanje do umetnika. Toda izredno se tvoje spoznanje zviša in olajša, če ti pri ogledovanju slike, stroja ali kakega poslopja stoji na strani mojster, ki ti stvar podrobno razloži, ter na posameznosti, ki bi jih drugače komaj opazil ali niti ne razumel, opozori. Če je to pri človeškem delu ali umetnini mogoče, ki je konečno vendar nekaj človeškega, ali je morda kaj tacega nemogoče ali' neprimerno za Stvarnika ? In to je tisto razode-
tje, o katerem trdi g. Bernot, da je ne smemo verjeti.
Nerazumljivo nam je sicer kako more zgolj duh, kakor je to Bog, razodeti svoje misli brez čutnih sredstev, brez slišnih besedi. — Toda enako nerazumljivo je tudi, kako more čutno slišana- beseda biti sposobna, da prenaša človeške misli, ki nimajo s čutnostjo nikake sličnosti. Ravno taka uganka nam je, kako more naša duša, ki je tudi zgolj duh tvoriti besede, da izražajo njene misli, četudi se dejansko to vrši dan za dnevom in smo na to navajeni, vendar zato uganka ni nič manjša. Fdina razlaga za to je božja vsemogočnost in božja modrost. Če je pa Bog dal že stvarem primerna sredstva za izraženje misli — ki spada nedvomno k popolnosti dušnega bitja — tedaj si pač lahko mislimo, da je mogel tudi sebi prihraniti način lastnega izražanja svojih misli in svoje volje.
Ali je pa morda razodetje božje nemogoče z ozirom na človeka ? Nikakor ne. Prvi in glavni pogoj zato je sprejemljivost človeške narave za božji poduk. In to sprejemljivost človek v resnici ima. Razvidno je to že iz tega, ker ima dušo, ki je podoba božja, kakor smo to videli že v Pravici z dne 22. februarja t: ,1. Če bi bil človek kamen ali kos lesa, bi seveda Bog ne mogel stopiti ž njim v duhovno zvezo, tako pa je umsko bitje, ki je že po svoji naravi nagnjeno k resnici. In to sprejetje božjih resnic za človeka tudi nikakor ni poniževalno. Saj prvi korak človeka ni znanost ampak vera-Že črke abecede, ime domačega kraja, imena rek if mest in trgov na zemljepisni karti mora učenec v osnovni šoli verovati učitelju na besedo. Če bi hotel potom lastnega raziskovanja' priti do tega spoznanja bi sploh nikamor ne prišel. In ta potreba po veri v čisto posvetnih stvareh ga spremlja skozi celo življenje. Celo učenjak se mora z vero zadovoljiti v vseh predmetih, v katerih ni sam strokovnjak. Če bi hotel v nespametne«1 učenjaškem ponosu vse sam preiskovati, kar so drii^
druge funkcijonarje bi pa prosili — zaenkrat — da naj bodo vsi delcgirti — zaupniki — naprarn delavstvu bolje pravični in pa da se navzgor plazijo in navzdol pa brzajo. — V tem bomo prihodnjič, ako bo potrebno več poročali. — Delavcem, ki hočejo s tako kliko pomesti, kličemo : Vsi v strokovno zvezo rudarjev, ona je edina, ki zastopa delavske koristi. Živela strok, zveza rudarjev.	Več	delavcev.
Trbovlje. V soboto dne 17. II. 1923. bi se imela vršiti v Ljubljani regulacija cen. Ker se pa niso zastopniki zedinili oziroma zastopniki trb. prem. družbe niso hoteli priznati* cene Konsumncga društva »Posavja«, se je podala posebna komisija v Trbovlje, da se prepriča o cenah, katere so bile označene za obleko, perilo i. t. d. Takoj po tem se je vršila obravnava ki je končala s tem, da smo dobili na dan en dinar in petinsedemdeset para poviška, ali po domače rečeno 7 kron. Pozneje bomo o tem še nekaj besed izprcgovorili.
XXX
V	nedeljo dne 25. II. je bil v Društvenem domu shod, na katerem so govorili Kogovnik, Uranjek ter tov. Kukmann.
XXX
Mežica. Dne 25. II. se je vršil pri nas občni zbor Strok, zveze rudarjev. Poročal je tov. Keše iz Trbovelj. Pri občnem zboru je pristopilo lepo število novih članov.
STROKOVNA ZVEZA JAVNIH IN ZASEBNIH NAMEŠČENCEV.
I. redni občni zbor Strokovne zveze javnih in zasebnih uslužbencev se je vršil v nedeljo dne II. t. m. v prostorih I. del. konsumncga društva. Zastopane so bile naslednje skupine : Ljubljana, bolniški strežniki, Maribor, Celje, hiralnica, Vojnik bolniški strežniki, »Krek«
' Ljubljana K. T. D. Ljubljana konztmi, in Ljubljana razni. Zastopanih je bilo 400 članov. Predsednik tov. Žumer otvori občni zbor ter da na glasovanje predlog s katerim se predlaga za zapisnikarja tov. Semenič za overova-telja pa tov. Gajšek in gdč. Mittermajer - jeva.
Tajnik poda poročilo glasom katerega je imela zveza v preteklem letu 30 sestankov, 3 shode in 4 mezdna gibanja. Načelstvo je imelo 16 rednih sklepčnih sej. Nato poda blagajnik tov. Sintič blagajniško poročilo'. nakar sc oba poročila odobrita. Računski pregledniki podajo svoje poročilo ter predlagajo absolutorij načelstvu, na kar se preide k volitvi načelstva. Izvoljeni so bili Žumer Srečko, Rutar Jože, Sintič Matija, Ambrožič Franc, Lombardo Peter in nekaj namestnikov,
V	nadzorstvo se izvolijo : Žužek Franc, Gostinčar Katarina in Jernejčič Franc, dalje v strokovni odbor-Šest
I	Miha. Kardinar, Gašper Anton, Zadravec Jakob, Gajšek Ivan, Slavič Franc, Bidovec Marija, Cerinski Jožef, Košič Miha.
Po izvolitvi se na to zaključi občni zbor ob 12. uri opoldne.
Maribor. V petek dne 2. t. m. se je vršil redni letni občni zbor tukajšnje skupine, bolniških strežnikov. Ob
8.	uri zvečer je otvoril predsednik občni zbor, ugotovil sklepčnost, na kar je podal poročilo tajnik in blagajnik. Po sprejetju poročil se je izvolil naslednji odbor : Gregorič Franc, Fluhar Ivan, Slaveč Franc, Polajnar Jakob, Kramberger Stanko. Za pregledovalca računov sta bila izvoljena Štampar Rudolf in Pepelnik Liza.
Za tem poda popolno sliko organizacije zastopnik centrale tov. Semenič, ki zaključi svoja izvajanja s pozivom na navzoče, da se oprimejo še bolj intenzivno strokovne organizacije, ker je edina rešitev za odvisnega in zatiranega edino in sgmo v samopomoči to je v strokovni organizaciji.
I.	REDNI OBČNI ZBOR STROKOVNE ZVEZE VINI-CARJEV IN KMETSKIH DELAVCEV.
V nedeljo dne 4. t. m. se je vršil redni občni zbor Strokovne zveze viničarjev in kmetskih delavcev v Ljutomeru v prostorih »Triglava«. Ob 8. uri je otvoril predsednik tov. Husjak občni zbor ter ugotovil sklepčnost. Zastopane so bile sledeče skupine : Svetinje, Cven, Veržej, Sv. Miklavž in Vurberg. Zastopale so 612 članov. Jugoslovansko strokovno zvezo je zastopal tov. Andrej Semenič.
Tov. tajnik Šut poda tajniško poročilo, ki je bilo zelo izčrpno, med drugim je povdarjal, da se je imela zveza boriti v preteklem letu z raznimi težkočami, posebno glede finančnega stanja, ker so viničarji in kmetski delavci v zelo slabem gmotnem položaju, tako da ni mogoče dvigniti članarino na višino, ki bi odgovarjala potrebam zveze. Blagajniško poročilo je bilo združeno s tajniškim vsled tega tudi skupno odobreno.
Nato se je sprejelo zvišanje članarine in sicer v strokovnem razredu na 75 par in v podpornemu razredu na Din. L—.
Za tem se je prešlo na volitev načelstva, nadzorstva in strokovnega odbora. V načelstvo so bili izvoljeni, Husjak Ivan, predsednik, Slana Martin, podpredsednik, Trstenjak Jakob, blagajnik. Odborniki : Pukšič Vincenc. Fekonja Jožef, Pec Janez, Janežič Jožef.
Namestniki : Rubin Jožef, Fekonja Franc, Jerebič Vincenc, Cmrekar Janez, Špur Karl.
V nadzorstvo so bili izvoljeni : Puklavec Andrej, Špur Franc. Ozmec Matija, Macun Alojzij.
V strokovni odbor so bili izvoljeni : Cmrekar Janez. Tola Ferdo, Rozman Peter, Geč Franc, Pukšič Vncenc, Habjančič Anton, Majerič Franc.
Na zahtevo kmetskih delavcev se ustanovi glasom pravil v zvezi poseben odsek kmečkih delavcev.
Po poročilu, ki ga je podal zastopnik J. S. Z. se je nato lepo uspeli občni zbor ob 11. uri dop. zaključil.
Nosilec kandidatne liste SLS v bivši Kranjski in Štajerski je načelnik SLS — dr. Anton Korošec. ■
Delavska zveza.
Tržič. Vse težko pričakuje dneva volitev posebno pa še tržiško delavstvo. V usnjarski in čevljarski industriji se je zlasti zadnji čas pojavila občutna kriza. Sliši se, da bo to trajalo, dokler ne minejo volitve. Radi tega vse tako težko čaka, da minejo volitve. Ali bo povolen ali ne in če bo za podjetnike povolen, je vprašanje. Ce bo povolen za podjetnike, potem bodo gospodje delodajalci lahko še nadalje ribarili v kalnem na račun delavca m konsumenta. Če pa ne bo povolen za gospode delodajalce, pa bo kriza trajala še dalje. Kaj bo z delavstvom, to seveda gospodom ni mar.
Kakor se kaže, ako se ne spremeni, bo v nekaj tednih zopet nekaj stotin delavcev na cesti in družine bodo prepuščene pomanjkanju in lakoti. Lahko se trdi, da se ta kriza dela iz komoditete podjetnikov ali pa namenoma in sicer v špekulativne svrhe. In kdo nosi posledice, nihče drugi — kot uboga delavska para. Če se to raztegne na celo državo na vso industrijo, bo nosilo posledice vse ljudstvo, ves narod.
Tako se greši nad' narodnim gospodarstvom, kar povzročajo ravno tisti ljudje, ki imajo na jeziku vse najboljše namene, žrtvujejo se za blagor naroda, ki so državotvorni i. t. d. V resnici je pa to samo krinka, pod katero se skriva njih nenasitna lastna bisaga. Je pa to tudi dokaz, da današnja kapitalistična buržuazija ni več
tralo, podal potrebne informacije za nadaljne delo. Priporočil je tudi list »Pravica«, da ga naj članstvo naroči, ker je to edini list, ki zastopa delavske interese.
STROKOVNA ZVEZA TOVARNIŠKEGA DELAVSTVA.
Aiozdno gibanje usnjarjev. Dne 8. marca t. I. so sc
vršila mezdna pogajanja usnjarjev pri zvezi industri-ialccv. Delavstvo so zastopali Strokovna zveza tovarniškega delavstva in Osrednje društvo usnjarjev in sorodnih strok. Usnjarsko veleindustrijo je zastopal dr. Adolf Golia.
Po daljšem razpravljanju se je sklenil nastopni dogovor : I.) Mezde usnjarskih delavcev v podjetjih, pripadajočih odseku velike usnjarske industrije se zvišajo od 8. marca t. I. dalje za 10 % (deset odstotkov).
2.) V ostalem ostanejo določila dosedanjih dogovorov ter ugodnosti za delavce, ki izvirajo iz teh dogovorov, še nadalja v veljavi.	(Podpisi)
Uspeh je vendar, četudi ne zadostuje dejanskim razmeram in zvišanju draginje. Zastopniki, ki so se udeležili pogajanja od strani delavstva, kot delavski zaupniki, so dobili jasno sliko in maršruto, po kateri naj v bodoče gredo. Trcbalo bi složnega, enotnega nastopa, ter usmerjenih korakov, kar pa žalibog nekateri ne razumejo. Pričakujemo pa, da bo čas in razmere prisilil tudi tiste, ki danes tega nočejo razumeti, da bodo razumeli.
Vrhnika. Naša skupina se je začela dobro razvijati, delavstvo je spoznalo nasprotno organizacijo in obrača hrebt. Skupina šteje že 50 članov, tako da lahko beležimo v zadnjem času 30 članov prirasta in so od nasprotne organizacije. Tudi v strokovnem oziru smo se začeli boljše gibati. Seje se vršijo redno na katerih se je, na zadnjih dveh razmotrivalo gibanje za zboljšanje gmotnega položaja in o shodu na dan sv. Jožefa, ki ga Priredi skupina. Upamo, da bomo v najkrajšem času lahko beležili zopetne uspehe pri številu članstva. Z Vztrajnim delom se bomo dvignili in si pomagali.
STROKOVNA ZVEZA LESNEGA IN STAVBINSKEGA DELAVSTVA.
Iz centrale. Že zadnjič smo omenili in omenjamo Se danes ter opozarjamo skupine, da naj bodo bolj redne' v dopisovanju, ker le tedaj, če je zadosten stik je mogoče resno in sistematično delo.
Trebnje. V četrtek, dne 8. t. m. sc je' vršil dobro obiskan sestanek. Izvolili so se funkeijonarji plačilnice. Opaža so vedno večje zanimanje za organizacijo. Tov. Jernejčič, ki je zastopal centralo je podal potrebna navodila. Če hočeš, da boš kaj pomenil, se moraš organizirati.
STROKOVNA ZVEZA RUDARJEV.
MEŽIŠKA DOLINA.
Kakor povsod, tako tudi v naši dolini sklicujejo oernotovci »special - patrioti« protestne shode, ker drugače nobeden delavec na njihovi volilni shod ne gre. Agitirajo in kričijo za take »protestne shode«, ki so pa v resnici samo pretveza. Glej Naprej od dne 18. 2. 1923 ^ani beremo o strogem strokovnem shodu, nekaj vrst n*žje pa, to - le ... takoj po zaključku naj se vrši volilni shod. To imate, ali mislite da je temi bernotovci res mar *iudski blagor ? Kaj še, tem ljudem se gre samo za to, da rešijo Bernotovo barko. In potem se pa še predrzni sodrug in bivši član blejskega Uju parlamenta izrazi, kakor kdo ne pride na taki protestni shod, ta bi motal Pravzaprav pred sodišče. Zares jako modra. Bernot'in njegovi trabanti mislijo da z nami delajo kakor oni ho-Ceio. Posebno se odlikuje neki Osojnik Franc, temu so-drugu bi mi svetovali, da naj on napravi najprvo red v lastni hiši, potem pa naj drifge organizira. Ostale so-
dognali, bi večkrat zadostovali nohtovi na prstih, da ki nanje napisal vse znanstvene zaključke, ki bi jih sam dognal. In tu gre končno za stvari, na katere človek )ahko čaka magari desetletja, v najvažnejših verskih
1.1 nravnih vprašanjih pa stvar ni tako enostavna. V teh Vprašanjih mora človek imeti gotovost takoj, ker bi drugače v najbolj burnih letih svoje mladosti, ko človek ?aibolj potrebuje vodnika, bil brez njega, v negotovosti
1.1 to bi pri premnogih uničilo vse njihovo življenje. Kakor Painetna vzgoja otroku ne škoduje, ampak istemu poma-
da na naraven način razvija svoje dušne ^možnosti, ^vnotako tudi poduk s strani božje nikakor ne uniči .1'°veške narave ampak mu spopolnuje in zviša že priro-lastnosti in zmožnosti. Cepljena divja jablana nič zgubi na svoji prvotni življenski moči vsled ceplje->la> le njeni soki so povzdignjeni, da proizvajajo v času e*ve plemenite in lepe sadove. Iz vsega doslej povedala je vsaj to jasno razvidno, da razodetje ni nekaj ne-,erietnega ali nemogočega kakor to trdi g. Bernot. Pa udi če sprejmemo božje razodetje kot možno, hi li to ekako priznanje pomanjkljivosti človeške narave ? Ni-' Potreba reparatur ali popravil na takem stroju spriče-alo uboštva za tehnika, ki je stroj napravil ? Človek ^a razum. Mogoče je le dvoje : Ali more človek z ^stnim razumom priti do spoznanja resnice ali pa ne ^*°re. V prvem slučaju razodetja sploh ne potrebujemo, drugem slučaju pa to dokazuje, da je človek pohabljene in Bog slab mojster, ker je človeka takega ustvaril, bi človek ne bil poklican k nadnaravnemu uživanju °ga, bi naravni razum konečno zadostoval za spoznate resnic, ki jih človek potrebuje za dosego zgolj najinega cilja. Nadnaravni cilj pa potrebuje tudi nadna-j sredstev. Pa celo tedaj, če bi človek ne bil do-cen za nadnaravni cilj bi božja pomoč iz naravnega oveka še nikakor ne napravila pohabljenca. Tudi na-vni človek potrebuje na svojem potu do cilja ne samo,
luči, da vidi, ampak tudi moči, da gre. Tudi zdravega J otroka mofa mati učiti hoditi ter ga vzgajati k samo- i stojni uporabi svojih moči. Ali postane morda malo, btroško bitje zato pohabljenec, ker si ne zna samo pomagati in samo vzgajati ? Človeško oko ostane gotovo krasen umotvor božjega mojstra, četudi potrebuje daljnogled, da more občudovati ozvezdje in študirati mikrobe in bakterije, ki bi neoboroženemu očesu ostala vekomaj prikrite. Tako tudi razodetje ni samo združljivo z božjo vsemogočnostjo in modrostjo, ampak je dragoceno darilo človeku celo glede tistih vprašanj, ki bi jih konečno človeški razum lahko tudi sam spoznal. Celo glede teh vprašanj je namreč človeku razodetje ne samo koristno ampak tudi potrebno.
Božje razodetje je človeku tudi potrebno.
Res je predvsem, da bi človek do mnogih resnic, ki so nam razodete lahko prišel potom svojega razuma. Do spoznanja vseh resnic seveda ne, ker nikdar ne smemo zgubiti spred oči, da nas razodete resnice v ožjem pomenu besede — katerih človek sam ne bi mogel nikdar dognati — vodijo k nadnaravnemu cilju, ki bi ga človek z naravnimi zmožnostmi ne bi mogel doseči in kateri je le izraz posebne božje dobrote.
Res pa je tudi, da bi človeški rod v splošnem vzet
—	izjeme le potrjujejo pravilo — ne mogel ali le s težavo mogel dognati vse resnice, ki so mu potrebne, da bi dosegel svoj naravni cilj in sicer toliko manj, čim bolj se oddaljuje od svoje prvotne religije in napreduje v kulturi in civilizaciji. Dokazali smo to že v Pravici z dne 8. marca t. 1. Zgodovinsko dejstvo je namreč* da je vsako ljudstvo naj si že je izobraženo ali ne, padlo brez ■ božjega razodetja v največje verske zmote, proti katerim goli razum, tudi največjih modrijanov ni mogel nič storiti. Znano je pač, da je — izvzemši izraelskega ljudstva — po vsem svetu vladalo pred božjim razodetjem
| najostudnejše mnogoboštvo, malikovanje i. t. d. Znano j je. da so narodi častili te svoje bogove večkrat z največjo krutostjo in nesramnostjo, in sicer tem bolj, čim bolj so se oddaljevali od prvotne religije in napredovali v kulturi in izobrazbi. Znano je dejstvo suženjstva, znani napačni pojmi o ženah i. t. d. in to ne morda samo pri priprostem ljudstvu, ampak pri njih prvih mislecih, kakor so bili recimo Platon, Aristotel, Ciceron i. dr. Ker so bili sami v mnogih rečeh na nejasnem, umevno niso mogli učiti drugih, pa tudi če bi jih mogli, niso imeli zato potrebne autoritetc, ugleda in moči. Poudariti je treba, da so do spoznanja vsaj nekaterih temeljnih resnic res prišli posamezni modrijani in paganski veleumi, vera pa ni samo njim potrebna, ampak vsem brez izjeme. Za dosego tega spoznanja pa v splošnem človeški rod nima ne zmožnosti, ne časa in tudi ne potrebne energije. Za to spoznanje je potreben dolgotrajen študij, ki si ga morejo povprečno le redki privoščiti. Ih še če bi ti prišli do lastnega svetovnega naziranja brez večjih zmot. bi pa vendar ne imeli gotovosti. Ker pa pri teh vprašanjih ne gre za posameznike, ampak za celotno človeško družbo, zato lahko sklepamo, da je božje razodetje zelo koristno tudi če bi človek imel doseči le naravni cilj, nujno potrebno pa je, če pomislimo, da je poklican k nadnaravnemu cilju. Duševna narava človeka zahteva, da cilj. katerega naj bi dosegla, tudi povsem jasno spozna, kar je pa brez razodetja nemogoče. Božje razodetje torej, ne samo, da ni neverjetnem kakor trdi g. Bernot, ampak je možno in naravnost zahteva duševne človeške narave.
  ...........................................
Kandidat SLS v Ljubljani je tov. dr. Andrej ! I Gosar, njegov namestnik tov. Jože Pirc ! I
777'..j.1.i ...................................
posamezna
Dobi se Se tudi celoten I. letnik za ceno 30 D.
Naroča se prt upravi „Soclalne Misliu, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, kolportaini oddelek, Poljanski nasip 2.
vsakovrstno špecerijsko
f	»	.	,	i	t.|\	'	t	.1
vino po nizki ceni.
prodajalne
sposobna za vzdrževanje reda v gospodarstvu, ker jo spravi vsak navaden političen dogodek iz ravnotežja.
V	Tržiču imamo že doVolj zmožnih delavskih moči, ki bi znale mnogo bolje gospodariti, zato se soeijalizacije ne bojimo, ji gremo lahko pogumno naproti in čim prej pride, tem bolj bomo veseli.
Tržič. Naši socijalisti se boje, da bi ne bila njih skrinjica prazna, zato so ravno sedaj pred volitvami vložili spomenico v predilnici, za zvišanje plač, da iinajo tako materijal za agitacijo, pač pa jih delavstvo predobro pozna, zato jih bo tudi primerno obsodilo 18. marca s krogljicami kot zaslužijo.
V	Ljubljani je naša skrinjica prva !
Mussolini in ženska voiivna pravica.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je sprejel častno predsedstvo za bodoči mednarodni kongres za žensko volivno pravico, ki' se vrši letos meseca maja v Rimu. Kar pa tiče ženske volivne ženske pravice v Italiji, je izjavil, da so sedaj na dnevnem redu druga težka vprašanja, ki jih je treba rešiti. J. K.
Mussoliniieva socialna politika.
Italijanski ministrski predsednik Mussolini je te dni sprejel deputacije raznih delavskih in delodajaskih organizacij. Ob tej priliki je povdarjal, da je pravec njegove stranke v socialni politiki ta, da se morajo vsi interesi posameznih kategorij in razredov poravnati in izenačevati na tleh višjega narodnega interesa. Teorije, ki so učile, da teh interesov sploh ni mogoče spraviti med seboj, so sedaj premagane. Tako misli Mussolini,
da je s socializmom enkrat za vselej opravil. — Za delavskimi deputacijami je Mussolini sprejel komisijo ladje-delniških lastnikov, v kateri je bil tudi tržaški Cosu-lich. Komisija je Mussoliniju predložila pakt, ki se je sklenil med Federacijo ladjedelničarjev in fašistovsko stranko. Mussolini je pakt podpisal.
Razmere za izsellence v Braziliji.
Neki češki Nemec se je nedavno vrnil iz Brazilije, kjer je proučeval razmere tamkajšnjih izseljerfcev. O svojih izkušnjah poroča : Po vojni je veliko število nemških družin iskalo sreče v Braziliji. Potovali so na stroške brazilijanske vlade San Paolo in bili nato prikiljeni podpisati pogodbo z lastniki kavnih nasadov, temeljem katere so postali popolni sužnji teh Veleposestnikov. Življenske razmere teh bednikov so strašne : Vedno so pod najstrožjim nadzorstvom, stanujejo v slabih kolibah, hrana je enolična in slaba, zdravnika skoro ni mogoče dobiti, obisk cerkve je malone izključen. Vrhu tega je braziljsko podnebje skrajno nezdravo ter zahteva med Evropejci težke žrtve. Še - le po mnogih letih dela in nepopisnega trpljenja se obeta izseljencu življenje, ki je vsaj podobno življenju navadnega .delavca v Evropi. V Braziliji.se obeta bodočnost le zelo sposobnim rokodelcem, posebno stavbnim in takim, ki so zaposleni v notranji arhitekturi. Za čevljarje in krojače ni tu nič, ker delajo Italijani, Španci in Portugalci preveliko konkurenco. Za tovarniške in neizučene delavce so razmere brezupne.	J.	K.
Pijanost še vedno olajševalna okolnost za zločine.
Postajni ltatelnik Seiman v Ladimirevcih v Slavoniji je pred tremi meseci ustrelil svojo ženo. Te dni je stal pred sodnim dvorom v Osjeku. Mož se je kazal
zelo skesanega in se je izgovarjal, da je ustrelil ženo v popolni pijanosti. Sodišče je smatralo pijanost za olajševalno okolnost in je prisodilo Selmanu 10 mesecev ječe. Zelo tolažljivO in vzpodbudno za pijance in vse, ki bi se svojih žena radi iznebili.	J.	K.
Iz volilne borbe.
SLS je priredila minuli teden v Sloveniji več kakor 100 shodov, ki so se vsi silno sijajno izvršili. V Ljubljani je zboroval v sredo volilni shod SLS namenjen javnim in zasebnim uslužbencem. Na shodu je obsodi! strankin načelnik dr. Korošec strašne besede, katere je svoj čas izrekel dr. Šušteršič da uradništvo žre. Na shodu sta med velikim odobravanjem in pritrjevanjem zborovalcev govorila kandidat za mesto Ljubljano; kandidat dr. Andrej Gosar in njegov nartoestnik .lože Pirc. V volilni borbi bo SLS sijajno zmagala.
Inserirajte v „PR)ftVIGl“!
l/auarna	f nn*r;al“ ljubuana, Sv. Petra nasip
RkCIVCirVICI f|VvllllQI « poleg zmajevega mostu se priporoča cenjencmu občinstvu za mnogobro}en obisk.
Štefan Mikolič, kavarnar.
(Zahtevajte ..PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih, po-■ sebno še v industrijskih krajih! g
i
P. n.
občinstvu ter znancem, prijateljem in gostom z dežele naznanjava,
da sva odprla dne 28. februarja v novi palači Ljubljanske kreditne banke,
nasproti glavne pošte prvovrstno
KAVARNO EMONA
opremljeno z vsem komfortom.
Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrtžbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se
RESTAVRACIJA se	odpre	neka)	časa
pomele In se to sl. občin-	3AN in KATI	slvu	naznani	v	časopisih.	v!
FIALA.
Vaše blagorodje
Kdor hoče imeti dobro slikarsko delo s pristnim blagom, naj si obrne na naslov
Fr. P. Stare, slikarski mojster
Ljubljana, Florijanska ulica.
		■■»■■■•i	
• ^			
... A—		■Hi	
KNJIGOVEZNICA, KARIONAŽA IN GALANTERIJA
MIROSLAV BI VIC
Ljujiliana, Sv. Petra pesta §t. 2.9
se priporoča slavnemu občinstvu ter p. n. tvrdkam za cenj. naročila vseh v to stroko spadajočih del.
VELIKA ZALOGA ŠOLSKIH MAP, NOTEZOV IN BLOKOV.
Cene nizke I Postrežba točna I Delo solidno!
niiiiiiiniiiiniiiiiiiiniiiifii»niini!iiaRiniiiiniiiiiiiiniiiiiiii'iiiifiiiii VALENTIN VOJSKA, pleskar in ličar
Ljubljana, Cerkvena ulica št. 11
se priporoča slavnemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
DELO SOLIDNO!	CENE	ZMERNE!
II# lil
Naročajte
SOCIALNO MISEL"
mesečnik za vse panoge socialnega in kulturnega življenja.
Urejujejo:
dr. A. Gosar, Fr. Terseglav in dr. Engelbert Besednjak.
Naročnina za l. 1923 znaša: za Jugoslavijo 40 D,  	"	5	D.
I. delavsko konsumno
ima bogato izbero manufakture, češke lončene posode, k blago, v zadružni kleti na Kongresnem trgu štev. 2
Hranilne vloge članov obrestuje po 5°/0. Člani dobe 3% blagovni popust
============== Pristopnina 10 kron, delež .100 kron. Prijave sprejema pisarna na Kongresnem trgu št. 2 in vse zacjružne
V	Vašem interesu je, da postanete član, članica naše zadruge!
Jssdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej Gosaf'