«1 tetenj«.) 126 številka. V Trstu, v soboto dne 20. oktobra 1894. i Tečaj XIX. nlDINOflT" iihaja po trikrat ni t#doii t testih ii-danjih ob torkih, Aatrtklh in aoboteh. Zjutrauje iidanje ii-hajn ob 6. uri zjutraj, Tečerno pa ob 7. ari vafer. — Obojno Itd »nje Man* : ■a Jim »«aac . f. —.«0, livu AvutnJ« f. 1.40 M tri auaea. . „ 3.S0 , . . 4 ,— «a pol tata . . . 6,— . ■ . h,— ■a m l«to . . . tO.— ... 18 — Na nriik« hrti priloisss narsčniss h i JtMlJfl »ilr. ilke «• Ptiuiii« itHTilk« dobirnjo * pro-dajalnieah tobaka v Iratu po S nri., » Gorici po S nvi. Sobotno veisrno ladanja v 1 ratu 9 ni., m Girici 4 ni. EDINOST OImIIo slovenskega političnega, društvi Oglasi te r*<'uno po tarifu r jietitn; na*l»T>* i debelimi frkair.i *<» plačuje ?rostor, ko'lkrr obsega Avaitn h »re: Poslana i"«mrtnieo in jtrnuzahvitle, do-maii ogUni it J. ne računajo po pogodbi. Vni dopi«i naj »o poSiljajo uredniitvu : ulii-ti l a-ttrin.i tt. 13. Vaako pismo mara hiti friinkovano, ker nefrankovaua ne ne ■pmj jtnajo. Rnkopiai m ne Tragaju. Naročnino, reklamacije in oglato sprejema upravniitvo ulica Caserma 13. Odprte reklamacije to proate poitniue. Primorsko. Za volilno preosnovo. Brzojav nam je priobčil vćeraj a Dunaja naatopno vest: Dane« je bilo t Sofijini dvorani veliko aborovanje delaveev. Zbor so je iarekel aa obče volilno pravo in eventuvalno sa obči žtrajk. Po zborovanju ao hoteli delavci prftko Ringa do drlavnoiborake palače, toda med-potom« ao jih raapriili redarji, posluiivfti ae pri te« svojega orožja. Nekoliko dolavoev je ranjenih, a tudi jedneg« redarja aadelo je bodalee razvnetega delavca. Zaprli ao vej oaeb. Tako včerajžnja braojavka z Dunaja. Nič poaebnega ni v tej vesti: poroča aaoa o dogodku, kakorini ao in v navadi po vaeh večih mestih Avstrije. Nič, dieto nič — re* darji ao storili avojo dolinoat, pa mirna Bosna t Je-li pa rea tako, je-li res smejo nafti državniki, v aavesti svoje moči in oblasti, ponosno prezir«tl take pojave delavakega stanu f Državnik, ki bi ae udajal takemu optimismu, je slab državnik, kajti ne umuje ■namenja časa in duha sedanjo dobe. Tolpa dolavoev, ki je predvćerajnjem, kriče po ave* tovnoananem Dunajskem Ringu, aahtovala obče volilno pravo, kaj mora ona proti velikemu, močnemu in točno delujočemu aparatu, ki je vaikdar na razpolago mogočni moderni državi P! Onemogla je. In vendar, vendar menimo, da bi bil to neodpustljiv greh, ki se vtegne maščevati na groien način, ako bi ai hoteli driavniki naši trdovratno maftiti svoja uiesa in avoje oči, da ne vidijo in ne sliiijo srčnih udaroev ae* danje dobe. Fiaična moč velikih mas je danes iibka in onemogla nasproti veliki sili države, toda poiabiti ne smemo, da raiaoden in voič kri-tik nikdar ne ocenjuje lepe osebe pevčeve, ampak njega glas: pevčeva oseba nam je lahko aimpatična, tod« le pesem jo tista, ki nas ogreva in vnema naš« srca. Ali nas razumete P No, fizične sile rasvnutih mas se ni treba bati nažim državnikom, ali gorje njim in vaej človeiki družbi, ako bi hoteli presirati idejo, zvenečo is upitja razgraja-jočih delavcev. Zgodovina nam pripoveduje, kako ae je aružila mogočna rimska drftava in kako j« sramotno pal mogočni in veliki Napoleon vslic vsem avojim armadam, avujim {topovom in legiji avojih bodal, kar nam kaže, da je vsaka fizična moč premagljiva na svetu. Ali istotako nam priča tgodovina, da imamo molilne aile, ki ao nepremagljive: idej ni mogoće dužiti. Zastopnikom in žiriteljem ideje je pa£ lahko priti do živega, u i k d a r pa ideji sami. Živ dokaa m to nažo trditev je neuaahljiva moč n 4r o d n e i d e j e in to i«to velja a« idejo aooijalnih reform, PODLISTEK. Jur^ Orabrljan. Spisal Julij pl. Kleinmayr. Hribar, vabujen po Orabrijanu, bil je dober skladatelj in marsikateri napov se je prav vkoreninil med narodom. V dokas temu pismo ananega vešćaka na glasbenem polji, očeta Angelika Hribarja z dne 3, avgusta 1893., ki so glasi:. .. »Skladeb bratovih ne mislim in ne morem vporabiti, kajti tisk sekiric je neizrečeno drag, abonentov pa navadno le malo. Med glavnimi skladbami je: „Materin blagoslov*, spel Anton vitez Klo-dič-Sabladoskij, iu „Prepir o žeuitvi*, igrokraa ranjcega dekana Grabrijana. Svetna glasba Antonova je izvrstna a ln Rihard Wagner, a cerkvena no zadostuje iu eo no strinja z določili cerkve, izvzemši velike slovenske in latinske maže, katero je delal Tone 16 let in je v resuici velikansko mojsterako delo. Ne da bi hvalil brata, ker je bil moj brat, nastopivio v noveji dobi a vso tvojo elementarno silo. Sooijalno vprašanj« trka na naia vrata in alepec je oni, ki meni, da se je že od-križal tega vprašanja, ako je jednostavno zasukal ključ v ključavnici. Tak slepec utegne doiiveti danes ali jutri, da mu sila tega vpra-žanja, zlomivži vse zapahe in ključavnice, udere in polomi vrata. To naj si zapomnijo naH driavniki in j naži parlamentarci. Ideja socijalnih reform se je že tako globoko ukoreninila v žirie mase, da more le politišk mazač, ali pa sam va-se zaljubljen nasilnik zaničljivo prezirati pojave te ideje. Jeden glavnih pojavov sooijalnega gibanja sedanjega je zahteva po volilni preosnovi, oziroma po uvedenju občega volilnega prava. In ali je to zahtevanje ros tako drzno in pogibeljno, kakor bi hoteli trditi poznani beati possidentes — privilegovane stranke P Ne, gotovo ne t Hvalimo Boga, da se delavci zbirajo pred vratmi parlamenta, zahtevajoč, da se tudi njim odpro vrata. Hvalimo Boga, pravimo, kajti hrepenenje delavcov, da se tudi njim dovoli vstop v politiško in parlamentarno a>eno, je in mora biti le v veliko tolažbo vsakemu pravemu prijatelju miru in javnega reda: trkanje delavcov na vrata parlamenta staatrati moramo kot dokaz, da se velika večina delavskega stanu hoče postavnim potem boriti sa svojo koristi ter da te večine še niso okužili g'ozni in gnusni nauki anarhizma, to jo onega ivrodka, ki bi hotel „preosnovati* človeško družbo s bodalom v roki in prelivanjem krvi. Reka sooijalnega gibanja se dano* vijo še v zlravi struji, glejte le, da uravnate to strujo na korist splošne človeške družbe! Danos jo ie v oblasti naših državnikov, da morejo dati srioijalnemu gibanju tako smćr, kakoršno si le moramo Želeti, in Bog ao daj, da bi zamudili to priliko. Odprite torej vrata onim milijonom, ki niso uživali dosedaj nikakih političnih pravio, dasi morajo doprinažati tudi oni velikanske žrtve v prid vsej človeški družbi in v korist države 1 Ako jih dobro* hotnim in pravičnim postopanjem priklenete na ostalo človeško družbo, ostanejo n a i i, ako pa jih odženeto od sebe v neopravičeni domižljavosti, prezirajoči znamenja in potrebe sedanje dobe, potem napravito ii njih neizprosne sovražuike. Ako vzamete delat oa v svojo sredo, trudil ae bodo a v t,mi vsporedno za obči blagor; ako pa mu nepremišljenim postopanjem ucopite in utrdite misel, da pri Vas zastonj iiće — pravio?, tedaj ne mure priti drugače, nego da padu v naročje oni pošasti, kateri pravimo anarhizem, a pred to pošastjo bi moral trepetati ves svet, ako so jej pridružijo legije delavcov. rečem vam le toliko: Bil je veščak v glasbi, glasbeni mojster prve vrste ; zlasti na orgijo je izvrstno igral... Tacega glasbenika smo torej imeli inod nami in v to dobroto zahvaliti se imuno Grabrijatiu V zapuščini Tonetovi, katerega jo štol spisatelj med prve svoje prijatelje, našle se je mimo mnogo muzikalij, nukaj že znanih, nokaj še neznanih in večinom po tisku še ne priobčenih, tudi lepa kopica prijateljskih listov. Izmed slednjih bi tu neku-tere onih priobčili, ki kažejo ozko zvezo med Grabrijanom in Hribarjem in so ob jednom dokaz vspešne delavnosti oboh na umetniškom polji ter so omotu na razmero vipavskih in goriških Slovencov murnikake zanimivosti. \ Vipava, 4. svečana 1865. Vase vabilu, da pristopimo .pevski zvezi", jo gospoda dekana in mone zelo razveselilo. Naznanili pa nam niste podloge, na kateri miblite zidati „zvezo". Mimo tega veste, da pevec malokje v obilnosti plava in velikokrat Dalavec-parlamentarec ne poslane nikdar nevaren, delavec-bujik^č iiven parlamenta pa — anarhist. Zlasti ae varajo oni, ki menijo, da je sooijalno gibanje nevarno avtoriteti Cerkve in verskomu čustvovanju. Ravno narobe je res I Pošteno socijalno gibanje — polteno 1 pravimo — je povsem sorodno demokrati-Akemu duhu naie Cerkve. V cerkvi in pred Bogom smo vsi jednaki, zakaj ne bi bili tudi v javnem življenju P1 Za to svojo trditev si pač ne moremo želeti boljega dokaza, nego so najnovejši dogodki v Belgiji. Tam so po dolgotrajnih bojih raziirili volilno pravico po pluralnom zidtemu. In kaj smo vidnli P Videli smo, da je katoliška stranka izišla iz volilnega boja kot sijajna zmagovalka, da so se okrepili tudi socijalisti; one liberalne doktrinarje pa, ki so za las podobni naiim židovskim liberalcem, je nevolja naroda kar pomela raz poioriiče: liberalizem v Belgiji je zadobil smrtni udarec 1 To jo grozen momonto tudi našim liberalcem in kdo bi jim zameril, ako s« bodo v bodočo vpirali a podvojeno silo vsakemu izdatnemu razširjenju volilnega prava P! Upirali se bodo, ker jim gre za ekzistenoijo. Ali do druzih strank se obračamo danes z resnim vprašanjem: ali hočnjo resna kant dodirnu nomškomu liberslizmu na ljubo obtožiti Bvojo vest so strašno zamudo, da jim bodo očitali naši zunamoi: glejte jih slepce, ki niso razumeli znamenja čana in duha svoje dobe ! Dajte, rešite poreče vprašanje volilno proosnovo; no zatezajto tega vprašanja s praznimi izgovori, kajti bolje za vas, da odprete sami vrata delavcem, nego da ai ista odpro danes ali jutri proti vaši volji. Tolpo delavcev jo pač mogoče zavračati na poti do državnozbornko palače, ali i d e j a s o c i j a I-ne reformo in z isto spojene volilne reforme, je nepremagljiva, kakor jo sploh nepremagljiva vsaka vzvišena in plemenita ideja. Tolpa razgretih delavcev izvestno no odpre vrat do našega parlamenta, a odpro jih gotovo danes ali jutri — ideja. Politiške vesti. Posvetovanj« o volilni reformi so se v imenu koaliranih strank udeležili poslanci dr. R u s s, vitez Z a I e s k i, grof H o-h e n w a r t in grvf Fr. C o r o n i n i. Posvetovanje so ju vršilo v predsodništvu minister* skoga sveta in je trajalo nad 3 uri. „N. Fr. Presse* opaža malodušno, da jej sicer ni ničesar pozitivnega znano o vspehu posvetovanja, čula pa ju vendar govorico, da bode trebalo Ao marsikutorga dolgo ga ne more, kar bi sicer rad. Blagovolit« toraj naznaniti, kako mislite to „vez* snovati. Praktičnih svotov vam ne dajemo, ker ne poznamo vaših razmer, danes pa vendar svetujemo mesto poslovenjenega „t&ugcrbund* ilrugo ime, n. pr. „Slavec", „Škorjuiičok*, kakor drugej „Trighv*, „Sokol*. V imenu vipavskih pevcev: Anton Hribar*. To besede so postalo meso leta 1874. in ustanovilo se jo društvo „Slavec*, kate-romu du£a je bil Hribar in koncoit v goriškem gledišči, nastop tega društva v Komnu in Na-breiini, to so bili živi dokazi, koliko je mogoče storiti pod vodstvom veščega, energičnega in požrtvovalnega moža. •X Iz Vipavo, 10. oktobra 1868. Dragi Hribar! Dramatično društvo v LjuMjani uii žuga, naj mu razupito šaloigre poslati no kratim. Temu zalitevanju nisem proti, kakor sami veste, posebno pa, ker imam priložnost nepremišljene razglase popraviti. Do sedaj vun- posvetovanja, predno se ii razgovora o „temeljnih načelih* iicimi konkreten za-konsk načrt. — Zmisel tega zavijanja besedij v glavnem glasilu koalicije je pač le ta: utegoete še dolgo čakati na to svojo volilno preosnovo 1 Sicer pa nas ta nemško-liberalni orakol ni osupnil prav Čisto nič, kajti povedal je, kar smo videli Se davno: da hočejo gospoda koaliranci zategniti vao zadevo — dolgimi posvetovanji. Poslanec Peitler, ki je bil nedavno izvoljen na Koroškem s pripomočjo slovenskih glasov, je pristopil Hohenwarto-v o m u klubu. Č*mo videti, koliko zsslombo najdejo pri tem gospodu slovenski koaliranci glede na nafto narodne zahtevo 1 Važne vesti iz poljskega kluba. V seji poljskega klub« z dne 18. t. m., izročil je posl. Kopy6inski predsedniku pisan predlog, s katerim pozivlj« predsedništvo polj-skn. a kluba, povprašati pri klubu nomško levico, da-li je rea, da hoče ista glasovati proti slovensko-nemškomu gimnaziju v Celju. Ako je res tako, stopi naj predsedništvo poljbkega kluba v dogovora IIo-henv. in č e s k i m klubom, da zagotovi tako večino *n celjski gimnazij. — Konečno je predlagal iati poslanec, da so izročo zahvala ministroma Madejskemti in Ploncrju na tem, da sta postavila v proračun svoto za gimnazijo v Celju. Srbskemu kralju Aleksandra jo podelil nemški cesar rud črnega orla. Bolezen ruskega carja. Izginila jo menda zadnja iskrica nado; bolezen so jo obrnila tako na zlo, da boluega carja niti no odpuljejo voč na olok Krf. Vos politiški Hvet je kakor omamljen pod vtisom te grozno vesti. Božja Providnost jo naklonila ruskomu narodu hud udaroc, dal Bog, da ga pronose brez škodu za svojo bodočnost in za splošni evropski mir. V tolažbo pa mora biti ruskemu narodu v teh trenotkih, da so vos svot klanja pred plemenitostjo mišljenja njegovega velikega umirajočega carja t Vojna med Kitajem in Japonsko. Danes nimamo zabeložiti nikakih važnejših poročil. Hogočo, da se amagonosni Japonci pripravljajo na velike Čine. Različne vesti. Izredni občni zbor društva .Edinost* bodo juti ob 10. uri prodpoludne v telovadnici „Tržaškega Sokola* na voglu vin Far-neto in via Amalia). Na dnevnem redu so resolucije in predlogi, ki ao bili predtožoni že občnemu zboru. Poživljamo torej še onkrat vse mestno in okoličanske rodoljubo, da se udoleže tega shoda. Triaiko rodoljubo, ki se aanimajo za slovensko ljudflko šolstvo v našem mostu, dar še ne vera, če vam jo volja vašo dotično pevsko delo priložiti. Vaš zadnji dopis mi o tem nič ne omenja ; samo nekaj novolje sto kazali, da vam razglaionjo mojoga imuna očitam. Da, naravnost niste krivi t Tudi Kocijančič Vas izgovarja. V denašnjih časih pa ju čudno ali^ati, da jodon dekan nima dru- zega dola, nego „komedije" pisariti..... 1. Grabrijan*. "i, Vipava, 7. fobruvarja 1870. Čestiti Hribar 1 .... „Za Mozarta Vas ne bom imol in povzdignil in veljavo Vaših izdelkov proso-jevati nisem dovolj zmožen; toliko Iu povem, da sem bral, koliko zaničovalcev jo Mozart imul v HVojem življenji in Mozart je vendar zdaj Mozart iti 6u dolgo ostane. Da bi so Vi pri Vaši strogi puvoskladui gramatiki ali *>yii" taxi na tekočo okuse glasbo boljo ozirali, znalo bi še bolj ustreženo biti .... I. Grabrijan", (Daljo prih.) Vel. cesar je pobil sklenil deželni gleJć ribarenju ▼ ▼■Ma m pagtvor m i«e«j ob t. vi sveJer v prostora „Slovan- tke čitalnica*- M a t k o Mandič. Imenovan)« v trlaikom itolnom kapitlu. .Wienor Ztg." a dnć 18. t. m. javlja: Oe-nonicuH senior ttoln< g« kapitla tržaškega, nngr. Sinjih, menovan je stolni« dekanov, '/upnik pri tupni corkvi M-trija Pomagaj (pri av. Antonu starem), msgr. Mirtelini pa je imenovan kanonikom omenjenega kapitla. Nova katollika družba. Pod imenom „Circolo San Gusto' osnovala se je v Trata nove katoliika družba, čije pravila je c. kr, nsmestništvo Se potrdilo. Odlikovanja. SvojeJobno amo bili poročali, kak6 ae je naš rojak in rodoljub, g'»p. Ivan Špik. pokaial junake ob nesreči, ki se je bila dogodila pri kopanja vodnjaka v Puljrtknm arionalu. Sedaj pa dosnajomo, da je gosp. Špik dobil aa svoje junaštvo srebrni kriitc aa saaluge. Na tem sailu-ienem odlikovanja čestitamo £ >ap. Špiku naj-pritrčneje. Mestni svit tfiaikt b>de imel svojo XXIV. j* vno sejo v ponedeljek, dni 22» t. m. Na dnevnem reda ju 14 toček, med katerimi je predlog mestne delegacijo gled6 uprave kmetskih okrajev Bazovica in Prosek. — Druga annimiva točka dnevnega redi je pred-loienjo načrta inženirja Ducatija ta nape-ljunjn vodovoda iz Bistrice in Reko v Trat. — Načrtov in proučevanja bilo je le mnogo, a vode 1» Se ni t Potrjen zakon. Nje«. trdil zakon, katerega je sbor goriško- gradiičansk i notranjih vodah. Naftli so sa — bratje! Pod tem gluvjoio pifto „Naša Sloga' : Ž dovako-liberalnl listi vzdignili so poklensk hrup proti poznani naredbi ministerstva pravoaodja, da se imajo namro* nn sodišdnih uradih, pečatih itd. po-staviti polog italijanako-nemških tudi hrvatski oziroma slovenski napiti. Tem židovakim kričačom »e ne čudimo, ni malo, kajti fti> dovnki liberalci ne poznajo pravico in prava, kadar gro za druge. Oni ao liberalni le ta-ae, nasproti drugim, zlaati nasproti Slovanom, ao pa najkrutejši nasilniki in tlačitelji. No, ako so ne Čudimo tem poalednjim, kako p» ne bi ae budili baje kntolilkemu lislu „II Po-|jo|o*, kojega piScjo sami pravični in pravico ljubeči voločastni, a ga navdihuje lisičji prijatelj natega naroda — jeden tukajšnjih Monaignnrov P Veločastni ,11 P o p o I o" adrulil se je z čidnvako-libornlnimi glaaili proti omenjeni naredbi, obsodivši jo kot neumeatno ter xa-groiivši ae, da bi ta naredba mogla provzro-Čiti žalostne posledice. Vprulamo torej a tem voličastno gospOdo, ki so zbira okolo „Popola' : ali je neumeatno vso ono, a čemer ae odpravljajo krivice našemu narodu v Primorju P Kako da te je bati ialottnih poaledic, a'0 128 70 9810 389 75 124 90 989 60 95 45-40 daaat 99 — 99- -120-80 98-— 360 75 124*95 990 80*97 ■/-45 35 Vsem onim mnogobrojnim vrlim Slo-venkam in Slovencem Sirom naSe domo* vine, ki so blagovolili tako prgazno spomniti so petdesetletnice moje ter so mi ali osebno, ali pismeno, ali brzojavno podali toliko blagodejnih izrazov in dokazov svojega somišljenja in sofiutstvo-vanja, izrekam tem potem z ginjenim srcem najtoplejšo zahvalo. Bog živi vse moje prijatelje! Bog živi naS narod! Bog Čuvaj domovino! Na Gradišči 17. oktobra 1894. Simon GrefforMč, Gostilna „Stoka", ime« Bolladonna", poleg kavarne „Fabri*", priporoča se Slovencem v mestu in na dešeli. Točijo te Itborna vin* iitotako je kuhinja iavrstna. Prodaja tndl vino 1.« debolo, tako meičanom, kakor aa dešttlo. Gl. Mlekarna Frana Griine U. na Notranjtkem (Via Campanill« v hi i i Jakoba Brunnerja it. 5 (Piana Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opresno mloko po 12 kr. liter as-doireduo ii Št. Petra, tvsša (rrišna) smetana. Na sahtavanje, poiilja ae tudi na dom. Giovanai št. 1. trgovino 1 mnogovrstnim letonim, žolomim in lončenim kuhiqjtkim orodjem, pletenino itd. 01. Martin Krže, rolo' -----------in ,Tadasoo' v ulioi Caiierma, glavni shajališči trlalkih Slo-vonoev vsoh stanov. N4 razpolago so časopisi v raznih slovanskih jeiikih. Dobra postrešba. — Za obilon obisk se priporoča Anton dorll, Cl. kavarnar. Gostilna Josipa Katalana v Bojanu, „Pri dvanojatlh murvah'*, priporoča se slavnomu slovanskemu občinstvu ta obilen obisk. — Točila se bodo same da-mate Uvratnsi vina. 104 is II vpisana »druga s oraajtnim poroštvo na v Kojann pri Trsta priporoča sluvuomu obiiiiitvu svojo bogato pro* scrbljeno ip^odnjalnic© j^vJn (v ulici Bolvedere it. 3) priHlopno zadružnikom in nezadruinikom, koji prvi so deležni letnoga čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mosta, z obširnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer se točijo itborna domaća vina, teran, pivo v ataklanloah itd. Točna postroŠba a gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo v Rojanu (poprej Pertotova) kjer se prodaja govejo in telečje m«io, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča te slavnemu ob' činstvu in udom. Novi člani ho &« vodim g|iri Tiokarua Dolenc v Tratu.