Za poduk in kratek čas. Čitalnica mariborska. (Govor g. profesorja Majcigerja ob 201etnici čitalničnej.) rEt itteunnissc juvabit**. tTudi spominj bo koristil). I. Navada obče znana je, da se človek rad važnih in pomenljivib trenutkov iz svojega življeuja spominja in jib praznuje. 0 takih prilikah se zbirajo okoli njega otroci in vnuki, brati in sestre, prijatelji in znanci in mu izrekajo vioče sočutje, veselje, hvaležnost in razna voščila za njegovo srečo in nadaljšnjo blagostanje, spomiDJajoči se dobrot, ktere so iz njegovih rok sprejeli in raznih zaslug, ktere si je rja ninogovrstne strani pridobil. Tudi mi smo se danes tukaj zbrali v prav mnogobrojnem stevilu, da slavimo praznik in se ga veselimo, da praznnjemo dvajsetletnico Mari- borske čitavnice. Poglejmo toraj na kratko v njeno preteklost in ozrimo se po njenem dvajsetletnem delovanji in po njenih zaslugah za pospeh omike slovenskega naroda v obče in Slovencev na spodnjem Stajer8kem posebej. Pred dnevom 17. junija leta 1861. Mariborski Slovenci niso imeli dusevnega in društvenega središča. Bili so razkropljene ovčiee brez paatirja in vodje, bili so brez domačega ognjišča. Rodoljubi, kterih število že takrat v Mariboru ni bilo premajbno, hodili so nemi, brez pozdrava drug menio drugega, ker se niso poznali med seboj. Število slovenskib časnikov je bilo v tisti dobi še zelo majbuo. rNoviceu, nDanicau v Ljubljani, nGlasnik*', nPrijatelj" v Celovci, to je bilo vse, kar je takrat t. j. konca šeste in začetka sedme desetorke tekočega stoletja slovenskib časnikov izhajalo. Izmed teh so jedine nNovice" dobajale v jedno taki atnih Mariborskih kavaren; [v g. Pichsovo, ki je bila ondi, kder 80 sedaj v kazini pri teatru spodnji jedilnici. Ured.] pa ne mislite, slavna gospoda, da so za kavainarjev denar naročene bile, tega ne! ampak požiti-ovalnost iskrenega domoljuba takrat v Mariboru bivajočega sedajnega žup nika pri sv. Barbari v Halozab jih je za kavarno naročevala in sicer več let zaporedom. In veste, slavna gospoda, kaj se je tem nedolžnim Novicam večkrat pripetilo? Izginile so iz kavarne in našle so se na prostoru. kterega ime se v dobri družbi ne imenuje, češ, to je po mislih nekega izobraženega gospoda mesto za slovenski časnik. To se je zgodilo po večkrat. Slavna gospoda, ime onega izobraženega človeka mi je zuano, pa ga rajši zamolčira, ker ni vredno, da se v poštenem društvu imenuje [in so uže zdavna v krtovej deželi njegove prste črvi zgrizli. Ured.J Dogodek pa menim, zasluži, da se tukaj v spomin vzaine, da bodo naši zanamci zvedeli, 8 kakšniini nasprotniki so se imeli njihovi predniki boriti. S podobnimi primerljeji bi mogel v še večjem številu postreči, vendar naj ta zadostuje v pojasnjenje takratnib razmer. (Dalje prih.) Slovstvo. 1. Glasbena matica v Ljubljani je izdala krasno izdelano, izvrstno sestavljeno zbirko napevov najlepsim pesmam slovenskim iu hrvatskim. Zbirki je ime nLavorika." Pred seboj imamo uže II. del moških četverospevov in zborov. Obseg je bogat, zunanja oblika priročna. Ves II. del stane 2 gl. Pesmi so: Večernica, Na gomili, San, Danes tukaj, jutri tam, Prosnja, Ukazi, Labko noč, Sporočilo, Samo, Za Hrvate, Moja Ijubav, V naravi, Mornarska, Nagrobnica, Pod oknom, Jadransko morje, Gorska cvetica, Zagorski zvonovi, Vse raine, Sredi vasi, Mojemu narodu, Zvezdi, Ilirija oživljena, Kranjska, Brambovska, Ljubezen do doma, Zvečer, U boj, Šabljenka, Tam, gdje stoji, Živila Hrvatska, Naprej, Cesarska. Zvezki za I. in II. tenor in za I. in II. bas so vsak posebej. Glasbena matica na dalje izdala je IX. z?ezek dela: rZbirka slovenskih napevov", ter obsega 15 napevov: Ukazi, Na gomili, Nagrobnica, Moja ljubav, San, Večernica, Za Hrvate, Gorska cvetica, Planinar, Kranjska dežela, Žežulinka, Brambovska, U boj, Mojemu narodu, Ljubezen do doma. V tej zbirki niso posamezni glasi posebej, ampak zloženi. Naposled še omenimo lepega dela, koje je slavno znani skladatelj g. Danilo Fajgelj zložil. Izdala je Matica glasbena ia se glasi: Transkripcija narodne pesni nLuna sije" za glasovir zložil in visokorodnej gospici Mariji Winklerjevi udano poklonil D. F. Cena 60 kr. 2. Pomoč dušam v vicab ali premišljevanja in molitve za naše ljube ranjke. Poslovenil po Dorenbachu S. J. P. Hrisogon. Izdala in založila katoliška diužba za Kranjsko. Dobivajo se knjige pri katoliškej družbi v Ljubljani, stari trg st. 13 kr. Veljajo mehko vezane 50 kr., v platnu 65 kr,, z usnjatim hrbtom 70 kr., vsc v usnji 75 kr., z zlato obrezo 1 gl. 10 kr. Smešnica 39. ,,O6e, prosim Vas! dajte mi Vašo hčer za ženo" reče Smrekarjev Tonekstaremu Kolarjevemu očetu, ^ne bodete se kesali, videli bodete, živela bova kakor v paradiži: ,,Da, kakor v paradiži, to ti uže verjamem, ker si skoraj ne bodeš imel več kaj obleči", odvrne stari Kolarjev oča. lv. Dub.