st. 34 (1013) Leto XX NOVO MESTO, četrtek. A A 21. avgusta W M 1969 Metlika: tik pred gasilskim slavjem kar dva požara Tik pred gasilskim slavjem, potem ko metliški gasilci več kot dve leti niso nikjer posredovali, je dvakrat izbruhnil požar v Met-Hki. Prvič se je 13. avgiista popoldne vžgalo veliko gospodarsko poslopje ob Sušici, last mestnega župnega urada, v katerem so poleg drug^ trije gospodarji imeli shranjeno seno. To je večinoma zgorelo in prav tako ostrešje, medtem ko so hlevi v pritličju ostali rešeni po zaslugi gasilcev iz tovarne BETI, gasilcev iz Metlike in Božakovega. Pohvaliti je treba zlasti zadnje, ki so s konjsko vprego motorko v diru pripeljali na kraj požara in takoj posegli v boj proti ognju. 15. avgusta ob pol dveh ponoči pa je sirena spet klicala gasilce na pomoč. Tokrat je za. Sv, Rokom gorel manjši senik Nika Petkoviča. Kljub nagli intervenciji gasilcev iz Metlike, BETI in Rosalnic niso dosti rešili — sprva so črpali vodo iz dveh vodnjakov — ubranili pa so, da se ni vžgalo sosednje veliko Trampuševo gosF>odarsko poslopje. Ljudje siuniuo, da je bil obakrat ogenj podtaknjen. Simpatični pionir Ivica Sentivani iz Srbije je v nedeljo zasluženo ^osvojil prvo mesto na državnem ribiškem tekmovanju v Kostanjevici s 6075 točkami. Svoje nasprotnike je premagal z lahkoto. Za pionirja je pokazal veliko mero znanja in spretnosti, imel pa je tudi nekaj ribiške sreče, brez katere ribičem ne gre (Foto: P. Miklič > OD 21. DO 31. AVG. Od 21. do 28. avgusta nestalno s pogostimi padavinami, nato daljše razdobje lei>ega vre^ mena. Dr. V. M. Na tribuni so se zbraU predstavniki družbeno političnih organizacij in oblasti ter gostje iz Avstrije, ki so se udeležili slavnostnega gasilskega zborovanja v IVIetliki. Franc Prugel, načelnik pokrajinske zveze za avstrijsko štajersko, je metliško gasilsko društvo odlikoval z zlato medaljo prvega reda (na sliki). Metliške gasilce so odlikovali tudi predsednik republike, gasilska zveza Jugoslavije, gasilska zveza Slovenije, svoje dolgoletne in prizadevne člane pa tudi metliško gasilsko društvo. (Foto; Marjan Moškon) Bitka za pošto v Šmarjeti v šmarješki akolaci je te cUii povzročila mnogo hude krvi nameravana preselitev pošte iz šmarjete v šmarješke Toplice v novi lokal na Prinovcu, kjer sta šolski center za gostinstvo iz Novega mesta in Podjetje za P^ promet iz Novega mesta vlagala denar v novogradnjo in opremo že od januarja 1968. Pošta bi se morala preseliti 11. avgusta 1960. Po posredovanju podpredsednika občiiiske skupščine in predsednika obc^ske konference SZDL je dedavski svet PTT podjetja sklenil začasno odložiti preselitev pošte ha l.s^tembeo* 1969. Da bi naše bralce vsaj delno seznanili z zadevo, ki prav zaradi slabe obveščenosti prerašča v resen nespora2Jum, posredujemo danes nekaj dejstev, kot jih utemeljujejo predstavniki ene in druge strani. Povprašali smo predsednika krajevne skupnosti v Šmarjeti, Franceta Medleta, kateri so glavni razlogi proti preselitvi pošte v šmarješke Toplice; »šmarješke Toplice niso 'kmečki center, saj so ljudje oddaljeni od Prinovca tudi po 2 uri hodš, in bodo še teže prišli do poštnih uslug, koe-stro »proizvodnjo« omejD le na pridelovanje ali pitanje goved in pridelovanje krme ali kaj drugega. Izračunal pa je, da bi se mu pri taki specializaciji zmanjšal dohodes za polovico. Imeti pa bi moral večje posestvo. Dohodes je namreč moči ustvarjati le TRAGIČNA BILANCA SOVRAŠTVA — Osamljeni britanski vojak na Percy Streetu z delom in ne s samim last- v katoliški četrti Belfasta ^*ed prevrnjenim in zažganim avtobusom, ki so ga uporabili za barikado. S prihodom britanske vojske na Severno Irsko je vsaj lačasno zavladalo zatišje po krvavih spopadih in požigih zadnjih dni. Telefoto: UPI ništvom zemljišč. ■ Naši kmetijski in gospodarski strokovnjaki sicer do-kaztijejo, da so desethektar-ska posestva premajhna za sodobno pridelovanje s stroji. Toda kaj storiti, ko pa je velika večina kmečkih posestev še veliko manjših? Profesor dr. Ivan Smal-cel j, ki je proučeval te stvari v ptujski in nekaj tudi v mariborski občini, se je s svojimi ocenami bolj približal mnenju kmetov. V oceni je zapisal, da so naše kmeti- kmečke proizvodnje pa bo treba nekoliko spremeniti sedanjo kmetijsko politiko. Načelno smo sicer že marsikaj ugotovili, storjenega pa je bilo zelo malo. Še vedno so razlike med kmetijskimi organizacijami in kmeti pri nakupu kmetijskih strojev. Kooperacija se ni nič Izboljšala. Kmetje pa še vedno ne morejo ustanavljati lastnih je bolj specializirane, kot je združenih organizacij, jugoslovansko povprečje, Ta JOŽE PETEK specializacija pa temelji na popolni zaposlitvi vseh za delo sposobnih ljudi, ki živijo na kmetiji. Za prodajo želijo pridelati kolikor je največ možno. V sedanjih razmerah, ko imamo še veliko malih kme tov, za katere ni zaposlitve v naši državi, je torej treba oc^evati specializacijo kmetij nekoliko drugače, kot jo bomo lahko takrat, ko bo kmečkega prebivalstva za polovico manj. ■ Graditi je treban tem, ■ kar imamo, ne na tiston ■ kar želimo. S pretirava- ■ njem ali idealiziranjem B stvari bomo Se poslab- ■ šali življenje mnogim lju- ■ dem, Id so odtisni od ■ kmetijstva. Za ustrezno specializacijo vah. IZVOZ LADIJ Jugoslovanske ladjedelnice bodo po doslej sklenjenih pogodbah izdelale do konca 1971 kar 76 la^ v skupni vrednosti 407 milijonov dolarjev. Letos bodo izročili tujim kupcem 28 ladij, vrednih skoraj 140 milijonov dolarjev, od tega 8 Sovjetski zvezi, 6 Indiji in 6 Panami. Ladjedelnice »3. maj« na Reki, »Uljanik« v Puli in »Split« bodo razen tega letos prodale 3 ladje Veliki Britaniji, 2 Norveški, 2 Turčiji in eno Finski. Žalostna pri tako razveseljivih podatkih je le to, da skoraj nihče ne izdeluje ladij za domače potrebe; naša pomorska prevozna podjetja morajo ladje kupovati v tujih drža- tedetiski notranjepolitični.pregled - tedenski notrdtijepolitični pregled ZIS o LIKVIDNOSTI IN GRADNJI CEST — Zvezni izvršni svet je na seji, ki je bila v minulem tednu, obravna^^ likvidnost v gospodarstvu ter predlog IS Slovenije o ponovni proučitvi sklepa v zvezi s predloženim programom gradnje cest. Glede likvidnosti so dali vrsto predlogov, ki se nanašajo na to, kako obdržati obseg gospodarske dejavnosti v realnih okvirih, posebno še z vidika plačilne bilance. Glede gradnje cest pa je ZIS sklenil, da ni osnov za spremembo njegovih sklepov z dne 17. julija letos. S temi sklepi pa se nikakor ne odraca cesti Šentilj —Nova Gorica, ki so jo že lani predlagali za sofinanciranje mednarodne banke. Vendar je zvezni vladi jasno, da v 3. in 4. tranši ni dovolj denarja za gradnjo vseh cest. Gre samo za spremembe v dinamiki financiranja, ki pa naj bd bila takšna, da ne bo prizadet zakon skupščine SR Slovenije o modernizaciji ceste Šentilj—Nova Gorica. IZ SPOROČILA SEKRETARIATA REPUBLIŠKEGA IS: Za odsek Hoče—Levec in Postojna—Razdrto Je izdelana dokumentacija, s čimer so izpolnjeni pogoji za uveljavitev zahtevka za naslednje posojilo pri mednarodni banki za obnovo in razvoj, ki bo lahko zaključeno do konca prihodnjega leta pod pogojem, da bo naša dokumentacija ustrezala zahtevam mednarodne banke in če bo banka pripravljena tak dogovor o kreditu sprejeti, će mednarodna banka tak dogovor prejme, bi bilo možno začeti gradbena dela na omenjenih odse^ v letu 1971 in Jih končati v treh letih, kar je v skladu z r^ubliškim zakonom. DONAVO SO UKROTILI — Romunski graditelja vodne el^trar-ne DJerdap so 13. avgusta z nasipom pregradili Donavo. Boj za Že prej sprejeti program o gradnji cest ostane nasip, dolg 276 metrov, je trajal 23 dni. Ta teden naj bd postavili Se en nasip, na vmesnem prostoru med obema pa bodo potem postavili temelje bodočega jezu. Prvo elektriko naj bi začela dajate elektrarna že prihodnje leto, povsem dograjena pa naj bi bila sredi leta 1971, 6 mesecev pred rokom. Plovba po Donavi, ki so jo zaprli 5. avgusta, je spet odprta. VIŠJE CENE V GOSTINSTVU — Cene v slovenskem gostinstvu so bile v prvih sedmih mesecih letos povprečno za 8,1 odstotka višje kot lani. Podražila so se predvsem jedila in pijače, pri nočninah pa je cek) opaziti za 0.2 odstoka nižje cene. PRIPRAVE ZA SPREMEMBO ZAKONA — Republiški odbor sin-, dikata storitvenih dejavnosti pripravlja osnutek predloga novega zakona o zaposlovanju pri zaseb-nkih, kar velja predvsem za gostinstvo in obrt. Osnutek bodo poslali vsem zainteresiranim in i^le po temeljiti javni razpravi sestavili dokončni predlog ter ga predložili republiški skupščini. PROGRAM RAZVOJA KOPRSKE LUKE — Posebna skupina luških strokovnjakov Je pripravila skrbno izdelan program razvoja luke do leta 1975. Po tem programu naj bi leta 1975 pretovorili v Kopru 5.400.000 ton različnega blaga ali 490 odstotkov več kot lani. Letos bo imela luka okoli 1.600.000 ton prometa, prihodnje leto pa naj bi znašal najmanj 2 milijona ton. OBETA SE NAM DOBER PRIDELEK KORUZE — Pričakujejo, da bomo letos pridelali v Jugoslaviji 7,5 milijona ton koruze, oziroma 10 odstotkov več kot lani. Povprečni donos na hektar naj bi znašal 31,3 stota. Letina bo večja v vseh republikah, razen v Makedoniji, kjer si zaradi suše obetajo manjši donos kot lani. tedenski zunanjepolitiaii pregled Prtd jenim letom je Sovjetska zveza ob podpori štirih drugih članic varšavskega pakta okupirala češkoslovaško. Ta datum — 21. avgust 1968 — je ostal vsem v spominu. Kljub temu je potrebno, da se ga ob obletnici spet spomnimo. 2^aj okupacija ČSSR je pokazala, da »bratska« pomoč Sovjetske zveze ni bila bratska — kar je bilo očitno že takoj prvi dan — neučinkovita. NI bila učinkovita, ker u rešila po« ložaja, ampak ga je samo poslabšala. Učinkovita je bila le toliko, da je zatrla napredne sile v ČSSR, ki so hotele odločno prekiniti z žalostnimi zablodami in krivicami )»dobe Novotnega«. 21. avgusta se moramo spominjati tudi zato, ker se je tist^;a dne rodila tako imenovana doktrina Brežnjeva o omejeni suverenosti. V Moskvi so celo hudi, če kdo uporablja ta izraz. Ne gre za omejeno suverenost — trdijo tam — gre le za sveto dolžnost vseh socialističnih držav, da »priskočijo na pomoč drugi socialistični državi, če je v njej ogrožen socializem«. In kdo je tisti, id razsodi, ali je socializcm v neki državi res ogrožen? Tisti, ki »priskoči na pomoč«. Srbski narod ima zelo dober pregovor za to: Sodnik te toži, sodnik H sodi. Nikomur seveda ne pride na misel, da bi podvomil, ali ni morda v Sovjetski zvezi tudi ogrožen socializem zaradi neo-stalinizma in politike omejene suverenosti. Okupacija ni prizadejala samo velikanske politične in moralne škode češkoslovaškemu ljudstvu, ampak tudi komunističnemu gibanju v svetu. Nič manjša ni gospodarska škoda. Ljudje so apatični, prestrašeni in zbegani. Partija in vlada, Id bi morala priti pred ljudstvo s programom političnih in gospodarskih reform, nikoli ne vesta, kdaj se bosta zamerila Moskvi. Ne samo zunanja, ampak tudi notranja politika C:SSR se zdaj kuha v Moskvi. Francoski neodvisni dnevnik »Le Monde« Je zapisal, da je CSSR edina evropska razvita država, ki leze nazaj v zaostalost In nerazvitost. Pri vsem tem je CSSR ostala žarišče negotovosti in nestabilnosti v socialističnem taboru. Ljudstvo se ni sprijaznilo z okupacijo, vodstvo je odreesano od Iju^tva, prihodnost je mračna in zame-glena. ^n vendar je idjub brezupnosti položaja tudi v tem primeru mogoče trditi, da ljudstva, ki noče biti zasužnjeno, ni mogoče trajno zasužnjiti. Moskva si je z okupacijo ČSSR nakopala dosti več novih težav, Iiakor so bile tiste, ki jih je mislila odpraviti. Najnovejši obmejni spopad med Rusi in Kitajci 13. avgusta na meji .med sovjetskim Kazahstanom in kitajsko pokrajino Sinkiang, ki je terjal več smrtnih žrtev, je močno zaostril odnose med supersilama. Položaj je ttm hujil, ker je tudi kraj. kjer 21. avgust se je zgodil incident, občutljivejši in nevarnejši. Nevarnejši od incidentov na reki Ussuri na Daljnem vzhodu. V severnem Kazahstanu je glavno sovjetsko izstrelišče raket za raziskovanje vesolja — rakete se lahko uporabljajo tudi v vojaške namene — v pokrajini Sinkiang pa so glavne atomske naprave z raketami vred. Sinkiang je največja kitajska pokrajina, ki leži med ZSSR in Zunanjo Mongolijo in meri 1,700.000 kvadratnih kilomeirov. Pokrajina velja za atomski arzenal Kitajske in skriva v sebi ogromna naravna bogastva: premog, železovo rudo, baker, kositer, redke kovine In nafto. Pomembno je tudi to, da je SInIiiang najbogatejša uranova zakladnica urana svetu. V Slnklangu — kakih tisoč kilometrov v dosegu sovjetskih raket — so tovarpe za predelavo plutonija na območju Lobnora v puščavi Taklama-kan. V Sinkiangu živi kakih se^ dem milijonov prebivalcev, predvsem Turkov, Id so muslimani. To prebivalstvo, ki povzroča precej preglavic Pekingu, Je postalo predmet igre med ZSSR in Kitajsko. Položaj je zares vnetljiv. Nekateri zahodni komentatorji ne izključujejo možnosti, da bi ZSSR tvegala »preventivni vojni napad« oziroma velik sunek v Sinkiang, da bi uničila Kitajcem atomske naprave. Toda tl se baje že .pripravljajo na tako možnost. Marsikatero atomsko napravo so že preselili drugam. DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIM vsak četrteki60.000 izvodov ! / Tovornjak v Globočicah že pol leta naprodaj Avto prevoznik Vukčevič se boji, da bo ostal brez pokojnine, ker s svojim težkim tovornjakom ne sme več na cesto Ob mlinu v Globočicah pri Kostanjevici čaka na kupca desettonski tovor-jak znamke OM. Lastnik ga ponuja na vse strani. Tudi z oglasom je že poskusil, vendar kupca ni našel. Ko se mi je predstavil, je pol za šalo pol zares povedal, da je bil do sedaj Emil Vukčevič, odslej pa da bo Nemaaiič. Hitro je obrazložil zakaj. Dejal je, da je jezen na zakon, ki mu ne pvisti, da bi še naprej delal kot avto prevoznik. S tovornjakom bi sam lahko vozil, vendar si ne upa sesti za volan, ker ima že šest- deset let. Drugega vosaii-ka pa s tako težkim avtom ne sme pustiti na cesto. »Imate že dolgo to obrt?« me je zanimalo. »Avto prevoznik sem postal leta 1938. Takrat sem si z velesejma pripeljal prvi tovornjak. Prej sem osem let vozil vaJjair pri cestnem podjetju.« »S kakšnimi prevozi ste si predvsem služili kruh?« »Večinoma sem prevažal les z Gorjancev za GG Karlovac in Brežice, % Celulozo Krško, No-voles Novo mesto itd.« »Pri hiSi imate še en tovornjak, kdo ga vozi?« »Hčerka Marinka. Prav zdaj bo sedla za volan.« Pokazal je na mlado dekle, ki ji na pogled ne bi prisodila tako moškega poklica. Stara je sedemnajst let in je gotovo oajmlajša avto prevozni-ca daleč naokoli. Njen mercedes je sedemtonski, torej tudi težji, kot ga dovoljuje zakon za zasebnike, »Ali imate za mlin že naslednika?« »Ne vem še, če se bo katera od drugih dveh hčerk odločba za ženino obrt. Mlini počasi umirajo, toda kljub vsemu upam, da bo dajal kruh vsaj še e^emu rodu.« NA VZORNEM POSESTVU V DOBROVI PRI KOSTANJEVICI Tudi kmet mora včasih tvegati Pri Abramovih prodajo od 2000 do 4000 litrov mleka na mesec S knietl pridem pogosto v stik, toda srečanje z gospodinjo na Abramovim v Dobrovi pri Kostanjevici je bilo čisto nekaj drugega. V njenih besedah ni bilo čutiti običajne zaskrbljenosti in negotovosti za prihodnost, ki je sicer značilna za večino kmečkih ljudi. Abramova kmetija ni klasična. Že pred leti sta z možem ubrala čisto svojo pot. »Nekdo mora prebiti led,« je dejala gosipodinja Anica. Abramovi so bili v tej dolini resnično prvi, ki so začeli uporabljati umetna gnojila, Prednosti sodobnega gospodarjenja so se hitro poznale. »Koliko hektarjev zemlje imate?« »Dvajset, od tega štiri do pet hektarov obd^ovalnlh po-vršdn. Drugo so paSniki.« »Za kaj ste se specializirali?« »Najprej smo pitali teleta, potem smo prešli na moJz-nice.« , »Zakaj ste opustili pitanje telet?« »Zato, ker to ni bilo donosno. Pri Agrokombinatu smo potem kupili krave molaaiice. Letos jih imazno enajst, prihodnje leto bosta že dve več.« »Koliko mleka prodate na mesec?« »Trenutno okrog dva tisoč, konec septembra in oktobra, ko bomo odstavili teličke, pa ga bo še enkrat liko.« »Ga dobro plačujejo?« »Po osemdeset do devetdeset par, odvisno od tolšče. V primerjavi s krmili je to še vedno prepoceni.« »Vam za živino zadostuje- jo domači pašniki?« »Paše in krme imamo zadosti, ker smo zatravili precej njiv in še dva in pol hektara pašnikov smo vzeli v najem. Na srečo imamo pašo blizu doma.« »Kdo pase živino?« »Imamo električnega pastirja, ki nam nadomesti kar tri ljudi.« »Ali vam Agrokombinat kaj pomaga?« Anica Abramova se navdušuje za napredno gospodarjenje na kmetiji. (Foto: J. Teppey) Začenja se bitka za pošto v Šmarjeti (Nadaljevanje s 1. str.) DL: »Ka^ i>a, če bi pošta zagotovila, da bi lahko dostavljač prevzemal telegrame, denarne nakaznice, pakete in podobno?« Medle: »Naš okoliš Ima slabe izkušnje že s kmetijsko zadrugo. Obljubili so nam to in ono in tretje, danes pa od vsega tega ni nič. —- Obetajo nam dostavo, že zdaj p>a vidimo, da je dostava slaba. Če že nekdo iz Strmce, ki ima poštni pndal v dolini, pričakuje pismo, mora toliko časa hoditi gledat v predal, dokler pismo končno le pride ...« DL- »Kako to, da se niste o vsem tem pogovorili s predstavniki pošte?« Medle: »Imeli smo en zbor občanov, toda s pošte ni nihče prišel. Mislili smo tudi. da bodo upoštevali izjavo na šega odbornika in izjave predsednika krajevne skupnosti na prvem sestanku januarja 1968, da so ljudje proti preselitvi pošte. Do ponovne ga sestanka ni prišlo, lokal pa so gradili kar naprej Trdili so tudi, da ne gre za iikinltev pošte, ampi^ satno za preselitev. Toda že pr va poteza Je izdala njihov na men: poštni žig 2e nosi ime ŠMARJEŠKE TOPLICE, če Osnovna šola Adam Bohorič, Brestanica razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA za tehnični pouk - fiziko Pogoj: predmetni uči- telj ali profesor. Samsko stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. prav bi pn preselitvi moral ostati napis SMARJETA!« DL: »Ali mislite, da je možen kakšen sporazum med občani in pošto?« Medle: »Od vsega začetka smo za telefonsko centralo, in ljudje pravijo, naj kar bo tam, kjer je, le pošto naj nam pustijo, ker je zdaj še prezgodaj, da bi jo prenašali od našega centra stran, če pa hoče turistični center imeti svojo pošto, naj jo sam vzdržuje. Kako pa bodo tudi pogledali turisti, če bo kmet z volmi in gnojnim košem ter v delovni obleki prišel na pošto v Šmarješke Top lice?! Zastopal bom občane, ker so me zato izvolili. Njihov interes je, da ostane pošta v šmarjeti. O tem smo se pogovarjali na sestanku vseh množičnih organizacij, krajev ne skupnosti, krajevne Socialistične zveze in Zveze komunistov. Ce pa seveda naših pripomb ne bo nihče upošteval, kratko malo pustimo vso dejavnost, pa naj imajo vse skupaj...« De postaja zadeva vse boilj resna, je pokazal tudi torkov ogled novih poštnih prostorov na Prlnovcu ▼ šmarjeških Toplicah. Udeležili so se ga predstavniki novomeške občinske skupščine, predsednik SZDL Franci Beg, funkcionarji turističnih organizacij, direktor Dolenjske banke in hranilnice ter vodstvo novomeškega poštnega podjetja. Iz ogleda se je razvila razprava za in proti preselitvi pošte, ki jo v najvažnejših izjavah povzemamo. Dragica Rome, direktorica PTT podjetja Novo mesto: »šmarješke Toplice so edini turistični kraj pri nas, ki Se nimajo avtomatske relefonske centrale, že zdaj pa odpade več kot dve tretjini telefonskega prometa v šmarjeti na zdravilišče in manj kot ena tretjina na naročnike iz Smarjete. Ker pa je več kot tretjina zaposlitve upravnice v šmarjeti posredovanje telefonskih pogovorov, kar bi po otvoritvi avtomatske telefonske centrale odpadlo, bi bila ta moč premalo zaposlena in ji seveda tudi ne bi mogli zagotoviti polnih osebnih dohodkov Ker v šmarjeti n: potrebe po uvajanju novih dejavnosti (menjalnica, prodaja časnikov, revij, spominkov, srečk, kemičnih svinčnikov, razglednic in podobnega), smo se odločili, da prenesemo pošto v šmarješke Toplice, kjer bomo uslužbenko lahko dopolnilno zaposlili. Pošta v Šmarjeti že zdaj posluje z izgubo. Lani je bi- lo na mesec sprejetih povprečno le 7 paketov, po dve poštni nakaznici na dan, vsak drugi dan je bila vplačana in izplačana ena hranilna vloga, izvr.šenih po tekočih račimih 7 vplačil ali izplačil na dan in sprejetih komaj 18 brzojavk na mesec. V vse te številke pa Je vključen tudi promet hotela v šmarjeških Toplicah. S prestavitvijo pošte bi zmanjšali njene poslovne stroške, razširili obseg poslovanja, občani pa zaradi tega ne bodo bistveno prikrajšani za poštne usluge.«/ Vato je podrobno obrazložila potek gradnje novih poštnih prostorov na Prinov-cu .in seznanila navzoče z dejstvom, da po prvem sestanku 1968 ni nihče več povabil predstavnikov pošte na kakšen zbor občanov ali javno razpravo, kjer bi jim lahko ekonomsko dokazali potrebo po preselitvi pošte. Avgust Avbar, podpredsednik občinske skupščine v Novem mestu: »Prepričan sem, da Smarječane prav nič ne zanima, kaj turizem in ostalo gospodarsko življenje potegneta od nove avtomatske centrale. Saj gledajo zadevo samo skozi ukinitev pošte In delovnega mesta uslužbenke, ki je zdaj v šmarjeti, ker mislijo, da bodo izgubili še več časa, kot so ga doslej z opravki na pošti. Mislim, da bi bilo treba najti kompromisno rešitev. Po predlogu PIT podjetja bi bila namreč krajevna skupnost Smarjeta edina v občini, ki ne bi imela v svojem kraju tudi sedeža pošte. Pošta naj bi vsaj začasno ostala v šmarjeti, čeprav bi poslovala z manjšo izgubo, kar pa za PTT podjetje ne bi bilo usodno. Predlagam, da o zadevi razpravljajo še ov pa tak razgovor ni mogel prinesti. Zato so vsi podprli predlog, naj o zadevi razpravljata zbora'občanov 6. in 7. septembra v Zburah in v šmarjeti, uprava odbor E*TT podjetja pa naj s preselitvijo pošte počaka do prvega jesenskega zasedanja občinske skupščine, ki bo v prvi polovici septembra. V vseh teh javnih razpravah pa naj bi sodelovalo tudi PTT podjetje. M. MOSKON »Da, Predvsem s strokovnimi nasveti, ker smo njego- vi kooperanti.« »Imate kaj mehanizacije?« »Traktor s priključki in kosilnico Figaro, ki smo jo kupili letos.« »Ali vam travniki dosti dajejo?« »Veliko, ker dobro gnojimo. Na enem travniku smo na primer letos že trikrat popasla travo, jo .enkrat pokosili ki zdaj se živina spet pase.« »Ali sejete tudi pšenico?« »Doslej smo jo, vendar jo bomo oiptistili in njive spremenili v travnike. Sadili bomo le še nekaj koruze in krompirja zase.« »Kakšne načrte Imate šena vaši kmetiji?« »Preureditev hlevov in nakup molznega stroja.« »Bo kateri od otrok ostal doona?« »Bo. Najstarejši sin Janez, ki je končal drugi letnik zimske kmetijske šole na Grmu, ostfdi trije si bodo poiskali kruh v drugih po-kUcib.« J.TBPPEY Vse več članov AMD Po zadnjih podatkih je na območju 9 občin Dolenjske, Spod. Posavja in Kočevske 2652 članov avto-moto društev ali 852 več kot pred dvema letoma. Največ članov ima občina Novo mesto 754 (pred dvema letoma 513), Kočevje 340 (225), Brežice 302 (101), Krško 299 (307), Treb-ne 298 (181), Sevnica 285 (134), Črnomelj 241 (193), Ribnica 133 (146). Pri ocenjevanju aktivnosti društev in števij^ članstva bi bilo potrebno upoštevati še število lastnikov motornih vozil ter odstotek onih, ki so se včlanili v društva, ki dajejo svojim članom precejšnje ugodnosti. Temeljito do opekarne Lani so t«neljlto popravili cesto od Straže do Sel, letos pa nameravarjo razširiti in gramozirati cesto od S^ do opekarne v Zalogu. Vaščanom Sel, ki bodo kmalu začeli obnavljati cesto, bo z denarjem pomagala straška krajevna skupnost. Odlikovanja za metliške gasilce Na slavnostni seji metliškega gasilskega društva so v soboto prejeli zaslužni metliški gasilci odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik republike. Metliško gasilsko društvo, najstarejše na Slovenskem, je dobUo odlikovanje Red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Red dela z zlatim vencem je dobil Ivan Drobnič, Red zasilne za narod s srebrno zvezdo pa Anton Okorn, Anton Simo^ in Ignacij Stupar. Red dela s srebrnim vencem so dobili Martin čmugelj, Božidar Flajž-man, Anton Pezdirc, Franc Plut, Jože Simonič in Anton Vraničar. Nova karta AMZS Avbomoto zveza Slovenije Je pred kratkim izdala že sedmič svojo »Turistično avtokarto Slovenije z Istro in Slovenskim Primorjem« v merilu 1:300.000. Letošnja karta je bistveno izboljšana glede vsebine in formata ter dopolnjena z naj novejšimi spremembami na terenu. Vlepljen« je v plastificiran ovitek in naprodaj po 12 din (člani AMZS imaoo 10 odst. popusta). Upamo, da bodo motorizirani in dnigi turisti tudi novo izdajo te priljubljene karte lahko koristno uporabljali pri potovanju po Sloveniji. ^ • »vv Sejmišča Novo mesto: dražji prašiči Na novomeškem sejmišču je bilo 18. avgusta naprodaj 668 prašičev, prodali pa so jih 455. Cene so bile nekoliko višje kot na zadnjem sejmu. Do 12 tednov «?tari prašički so bili po 140 do 200 din, do pol leta stari, ki jih je bilo naprodaj 69, pa po 320 din. Kupci so bili spet iz novomeške in trebanjske ob« čine. Brežice: spet precej kupčij 16. avgusta so na brežl-šk^n sejmišču prodali 364 prašičkov: do 3 mesece stare po 10 din za kg žive te* že, starejše pa po 6 din za kg. Naprodaj je bilo 486 živali. Kupčij je bilo t9rej spet precej. Kmetijski nasveti Mešanice trav in detelj Brez poceni krme ni donosne živinoreje. Najcenejša krma je in bo ostala zelena voluminozna krma s polj in travnikov, posebno Se če jo znamo prav pridelovati. Izredno važna je dokazana ugotovitev, da je možno na travnatem svetu ob enakih pogojih pridelati prav toliko hranilnih snovi kot na njivi. Marsikatero slabo njivo kaže zalediniti že iz tega ozira. Setev travno-deteljne mešanice, ki nikakor ni lahko opravilo, bo dala ob manjših stroških in nmogo manjši porabi delovnega časa prav toliko ali Se celo več kot njiva. I Pri izbiri semenja je treba upoStevati, kakšen travnik želimo imeti in kakSne so talne ter klimatske nuonere. Načelno je dobro vedeti, naj sestavljajo na stalnem travniku detelje 10 do 20 odstotkov rastlin, na mMijalnem travniku pa 25 do 30 odst. ali še celo več. Zmes različnih trav in detelj je tedno boljša od setve ene same vrste, pa čeprav gre za najboljšo. V različnih travniških priročnikih so objavljene tabele mešanic trav in detelj, primerne za posamezne razmere. Za enoletno rabo na primer priporočajo setev 25 kg črne detelje ter 5 do 6 kg laške ljulke ali mačjega repa ali travniške bilnice, kar je odvisno od zemlje. B Važne so zlasti mešanice za trajno zasejane travnike in pašnike. Za travnike primerne trave so: visoka pahovka, pasja trava, travniška bilnica, mačji rep, rdeča bilnica, travniška latovka, bela-in črna detelja, za pašnike pa predvsem: bela detelja, nokota, trpežna ljulka, travniška latovka in rdeča bilnica. Pravo zmes semenja lahko sestavi le dober poznavalec, ki upošteva tudi talne in klimatske razmere. * Da se bo setev posrečila, je treba enakomerno sejati, dobro pobranati njivo, da se seme ne bo dušilo v vodi, varovati posevek pred plevelom in tudi drugače skrbeti zanj. Inž. M. L. NA NAJBOLJE OBISKANI PRIREDITVI DOLENJSKEGA POLETJA 1969 • Pri Miklavževem domu na Gorjancih je bila 10. avgusta ena najbolj obiskanih prireditev Dolenjskega poletja 69 - »Kresna noč Janeza Trdine med gorjanskimi oglarji«. Že dopoldne se je na prostrani košenici zbralo nekaj sto obiskovalcev, popoldne pa je bila že kar gneča: skoraj 1500 ljudi in več kot 200 osebnih avtomobilov. Za Gorjance je to rekord. • Kulturno prireditev na prostem -pri oglarski kopi - so dočakali postreženi z odojkom, čevapčiči, jagnjetino, pijačami in plesom. • Kako je minila prva taka prireditev pri Miklavžu, pa preberite v naslednjih vrsticah! Najprej prepis prvih vtisov iz beležke: »Naposled tu. Prostrana, deloma pokošena košenica ae doli izgublja v gozd. 2e visoko sonce. Soparica puhti iz razgrete zemlje. Nejasni glasovi pri domu. Ostanki hiše ob njem so kot piškav sob Sicer pa nekqm nedomača arhitektura najbolj podobna primorski. Za domom se od Miklavževe cerkve tndi le zvonik. Oglar hodi okoli črne kope, iz katere se kadi. Dim je kot natanko nasmukana vaita. Prozoren in bel. Rahel veter ga nosi sem in tja. Kazalci na uri so poravnani na deset. Za prireditev, ki se prične šele popoldne, ko bo tu že hladno, prezgodaj. Zdaj je najbolje v hladu. Dobro je^ da so posekali bukev. Na panju se kar udobno sedi. Od tu natanko vidim plakat na vratih doma: KRESNA NOČ JANEZA TRDINE MED GORJANSKIMI OGLARJI. Duh po bencinu se pomeša s soparico, za avtomobili se tu, kjer najbrž nikoli ne bo asfalta, prah precej visoko dvigne. Navkreber gredo že po travi, zato prah ne moti. Obiskovalcev čedalje več. Vidim tudi avtomobile, ki jih niso regisrirali pri nas. Države: A, I, F, NL. Največ jih je seveda na YU (Se bodo prireditelji lahko pohvalili, da so imeli mednarodno občinstvo!) ^ Oglar gre spet okoli kope. Z bokalnico ji žoka v podnožje, da bodo dobila dovolj zraka, predvsem pa zato, da se bo oglje bolje skuhalo. Napis »KRESNA NOČ« (itd.) se lepo vidi. Dva moška prineseta na kol nataknjenega prašička (seveda zaklanega in lepo očiščenega) in ga postavita ob zid poleg plakata...« Za začetek: odojki s plesom Avgustovska nedelje (10. avgusta) se je že pretegnila popoldne z nekoliko poobla čenim nebom, ko so začeli s kraja, kjer je prejšnji večer gorel kres, nositi lepo zapečene, z mastjo oblite in na kol nataknjene odojke. Od doma pa je zadišalo po čevapčičih in sveži čebuli. Polne steklenice so vabljivo žvenketale. Lačna in žejna množica, raztresena med redkim drevjem in avtomobili, parkiranimi brez pravega reda, po vsej košenici, je z£ditevala »jedače in pijače, saj je bilo objavljeno, da bo za to pri Miklavžu poskrbljeno. čevapčiči, ražnjiči, odojki, jagnjevina, sveža surova čebula, poper, kruh, zobotrebci, vino, pivo, ora, ko^ kta — vse je šlo v promet in neprestano ponavljanje: iz rok v usta, iz rok v usta, iz ... Ansambel Kuharjevih bratov iz Kostanjevice je udaril nekaj poskočnih za ples in s plesišča je kmalu zadišalo po znoju. Velika prireditev pri Miklavžu, prva take vrste tam gori (gotovo pa ne zadnja), je že zajadrala v valovje (takega ali drugačnega) ra?;-položenja obiskovalcev. Nekdo si je vzel čas in ocenjeval, koliko nas je bilo malo pred šestnajsto uro: »Med 1200 in 1500, osebnih avtomobilov pa najmanj 200. Nisem se zmotil!« Trdina pod zvonikom Cas do pričetka kulturnega dela prireditve je večina porabila za prebavo čevapčičev, ražnjičev in odojkov, nekatere pa so zanimale še Ena glavnih in najtd^ih kuharskih operacij — natika- ^^^ge reči. nje prašičkov na kol je bila opravljena že v dopol- Sel sem s skupino mladih danskih urah, ker so popoldne že zahtevali fantov v zvonik Miklavževe odojka cerkve, odkoder — sem sli- šal — se lepo vidi na šent-jemejsko polje. Seveda sem hotel najprej pogledat v cer- kev. v notranjost sem' mogel videti le skozi luknjo v vratih, na kateri je z okor no pisavo popisan list vabil »preljube« obiskovalce, naj tukaj optistijo navado iz stranišč in naj se raje pod-kracajo na tisti list kot na steno. Prebral sem nekaj imen »kulturnih« obča^ nov na steni in videl, kako se je Trdini na vzidanem reliefu žalostno razpotegnil obraz. »Peicki, ne pa omikani ljudje so moji Krajnci,« mu je ostalo neizgovorjeno na ustih ob pogledu na križem kražem počečkano notranjščino pred vstopom v cerkev. Potem sem zlezel skozi ozke line do zvonov, ki so jih tisti fantje prav takrat zamajali. Močno brnenje kovine me je kmalu pognalo po stopnicah navzdol. Ne bo se podrla, kar gor! Okrog kope, iz katere se je umirjeno kadilo, je stalo kakšnih deset ljudi. Oglar Alojz Iljaš iz Pangerčgrma jim je kar naprej odgovarjal na vprašanja. »Povejte no, stric, koliko drv ste pa spravili tja noter!« 35 kubikov!« »In koliko časa mora goreti?« »Drva tu ne gorijo, če bi gorela, ne bi bilo (^Ija. Drva se kuhajo. Takole, kakšnih petnajst dni bo pa že treba, da bo les zoglenel.« »Pa bo veliko oglja?« »»•Približno 3000 kg.« »Ste že kdaj delali tako veliko kopo?« »Tale sploh ni velika. Tako majhnih sem naredil ze- lo malo. V velike, tiste prave, sem zložil po 100 kubikov in še veC.« »Ste že dolgo oglar?« »Od leta IMS. Zdaj sem v penziji.« »Veste kaj, zanima me, ali I bi se tale reč podrla, če bi šel gor s svojimi 80 kg.« »še teižjega bi prenesla in še več takih, kot ste vi. Kar poskusite!« Od kod ime Gorjanci v senci košatega drevesa je domačin izp>od Gorjancev razlagal zvedavim obiskovalcem, kako so Gorjanci dobili ime. »»Takole je bilo. V starih časih je bila tu gori vas. Vsi vaščani so se pisali Gorjanec. Ljudi so pregnale mravlje v dolino, tu pa sp pustili ime Gorjanci. Da je bila tu rps vas in da so tukaj res živeli naseljeni ljudje, je omenjal že Trdina v svojih knjigah. Da so bile na teh košenicah njive, pa je še danes vidno, še dobro se poznajo kraji in razbor j i.« »Dobro, zakaj pa ima Krvavi kamen tako ime?« »»Eni trdijo tako, drugi drugače. ESni povezujejo ta kamen s turškimi vpadi — tu naj bi bili po ljudskem izročilu obglavili Turke, drugi pa trdijo, da sta na njem sama vzela življenje fant in dekle, ker ju niso pustili, da bi se vzela.« Trojno srečanje folkloristov Fanfare ob 16. uri so naznanile začetek kulturnega sporeda. Ljudje so se nagnetli okrog odra pri oglarski kopi, kjer so bile že pripravljene za nastop folklorne skupine iz Metlike, Prekope in Lazine — Karlovca. Občinstvo je pozdravil v imenu kulturno prosvetne skupnosti iz Karlovca Adi. Gruden, karlovški Slovenec: »»Danes je tu prvo srečanje folklornih skupin iz sosednjih pokrajin oziroma republik, želim pa, da bi se na naših Gorjancih še večkrat srečali.« Nato so se druga za drugo zvrstile in po nekajkrat nastopile vse skupine v pristnih narodnih nošah s programom pesmi in plesov, ki je gledalce navdušil. Program v odejah Ko se je pričel drugi del sporeda, se je že mračilo, pa tudi hladno je postajalo. Ljudje so začeli počasi odhajati. Tisti„ ki so ostali, so gledali program zaviti v odeje ali pa kar iz avtomobilov. Igralci DPD I>ušan Jereb iz Novega mesta so pripravili izbor recitacij iz Trdinovih bajk in povesti o Gorjancih, pesmi, ki govore o preteklosti naših ljudi, o življenju v času turških vpadov in podobne, pevc; pes^. mi z narodnimi motivi ini motivi iz časov, ko so se morali ljudje boriti za staro pravdo, glasbeniki pa so zaigrali nekaj melodij, ki so se lepo zlile s petjem in recitacijami. Prireditev je naštudiral Riko Urh iz Novega mesta. Prva velika prireditev pri Miklavžu na Trdinovih Gorjancih je mimo, in kot napovedujejo, bo prihodnje leto druga, leto kasneje tretja itd. Srečanje pri Miklavžu bo torej tradicionalno, Gorjanci pa prijateljsko stičišče ljudi z obeh strani Kolpe. In tako je prav, ker bodo ta srečanja privabila vse več novih prijateljev, vse več nepogrešljivih obiskovalcev Gorjancev. Ta zapis pa hoče biti v drobcih prikazano vzdušje, kakršno je bilo 10. avgusta na prostrani košenici pod Miklavževim domom. In še en namen ima: opozoriti tiste, ki se tokrat niso mogli odločiti, da bi Sli na Gorjance, naj le začno verjeti v Miklavža! TE2CST IN POTO: IVAN ZORAN **^^dn^kr?t**prcirlmn^ Lazina Se Množica je posedla na travo, pričetek kulturne prireditve pa je naznanila novomeška godba z igranjem zaanjiKrat preizkusili svoje plesne sposobnosti skladb iz novega re^rtoarja pred. piluL lsoiiiaj:*jev -vajmje biban ! 0. I I jd Posebno prav vam bo prišel na TABORJENJU, y IZLETIH v naravo, pri RIBOLOVU ... BIBAN razpršite po nepokritih delih telesa in več ur ^ ste varni pred ubodi komarjev, brencljev, čebel itd. a s s a [£] s s [£l s s s [i] 1=1 s s II a lil [>] a [šl a a a a a a a [51 TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO VABI K SODELOVANJU MOŠKE za nov obrat specializirane konfekcije n int>lsvodjetja. Samska stamovanja so zagotovljena v samskih domovih podjetja. Razjpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe socialna služba pri OP Obnova Ljubljana, Titove 39. KAKO JE S KREDITI ZA STANOVANJA BIVŠIH BORCEV? Stanovanjska vprašanja borcev NOV Za ureditev odprtih stanovanjskih vprašanj borcev NOV bo dobila novomeška občina pribl. 300 milijonov Sdin - Do 1975 upajo rešiti vse odprte primere - Spisek vseh, ki so dobili ali bodo dobili posojila za obnovo stanovanj, bo objavljen v Dolenjskem listu sprejema kadrovsko PoročaJi smo že, da je občinski odbor ZZB v No-’ veim mestu dobil iz republiš-škega denarja za ureditev stanovanjskih zadev borcev samo 2,48 odstotkov oz. približno 300 milijonov starih dinarjev. To je že seveda pre. cej manj od potreb, ki so jih lani zbrale krajevne organizacije ZZB v občini za 963 svojih članov. Takrat je bilo ugotovljeno, da bi za popolno ureditev stanovaanj-skjih vprašanj bivših borcev potrebovali v občini milijar-do in 869 milijonov starSi dmarjev kredita. Potrebe so torej znane, popisane in ugotovljene. 2e lani so, kakor je rečeno, vse kraje>vne organizacije ZZB sodelovale pri posebnem popisu, s katerim je občinski 2dbor 2SZB ugotovil stanje in potrebe posameaiih prosilcev. Temeljit popis, pri katerem so skušali kar najbolj iKJšteno ugotoviti vse potrebe, je dal dobro podlago za reševanje odprt9i in perečih vprašanj. Letos v juniju in juliju je še posebej sodelovalo neikaj več kot 300 ljudi v vseh krajevnih odborih ZZB, da so še posebej ugotovili stanovanjske pcrtrebe kmetov — borcev. (Občinski odbor ZZB zdaj torej resnično ix)zna vse potrebe, s pomočjo krajevnih organizacij i>a je marsikje prej prijavljene potrebe dopolnil in posamezne prošnje za kredit c^o povečal, v nekaterih f>rimerih pa celo Obljub niso držali! Tri leta je že, odkar je Elektro Novo mesto obljubilo, da bo zgradilo nov transformator na Prekopi, vendar obljube še danes ni izpolnilo. Električna napetost pa. de celo na 100 V, kar škoduje gospodinjskim in drugim strojem. Potrošniki ne morejo uporabljati strojev, ki so prirejeni za napetost 220 V. Nemalokdaj začnejo gospodinje kuhati na električnem štedilniku, končajo pa na štedilniku na drva. Ravno tako so težave s hladilniki in z elektromotorji pri vodovodnih črpalkah. Televizor, ji prav tako ostajajo nemi, saj tudi stabilizatorji ne pomagajo. Zakaj plačujemo elektriko? Kaj tega res ne bodo uredili? OD ELEKTRA ZAHTEVAMO JAVNO POJASNILO. Franc Cvelbar, Prekopa 28 Predstavnik Elektra Novo mesto nam je povedal, da bodo pričeli gra^o novega transformatorja takoj, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje od občkiske skupščine Krško. Dela bodo končana v enem meseoii znižal. Razveseljivo je, da so ob zadnjem popisu ugotovili, kako so si številni člani organizacije s pridnim delom v zadmjih letih sami pomagali pri obnovi stanovanjskih hiš. Zlasti na vasi so si številni kmetje — borci z dosedanjim skromnim kreditom precej pomagali in sami dodali predvsem les in svoje delo za obnovo hiš. Občinski odbor ZZB bo z novim republiškim kreditom zdaj najprej pomagal tistim, ki iščejo družibena stanovanja. V Novem mestu in bližnji okolici letos za te namene pripravljenih 25 novih stanovanj. Občinski odbor ZZB se je skupaj z društvom upokojencev odločil za enotno akcijo: upokojenci so iz svojih namet> skih skladov prispevali 185 milijod-jetje DOM-INVEST v Novem mestu, ki bo z vsemi temi stanovanji iipraviljailo. štiri stanovanja bo na račim zameno av prispeval v te namene tudi stanovanjski sklad občinske skupščine. Preostalih 180 milijonov Sdin je odbor ZZB določil za adaptacije, za popravila in novogradnje stanovanjskih hiš oz. stanovanj posameznih prosilcev. S tem pa aikcija seveda ni končana. Prihodnje leto bo denar, ki ga bodo dobili upokojenci namensko za gradnjo stanovanj, v celoti namenjen samo za nova stanovanja na podeželju. Računajo, da ga bo kaikih 130 mi-lijocov sdin. 'I\jdi tu bodo borci — upokojenci prišli do novih stanovanj. Vse do 1975 pa se bo akcija nadaljevala ker bodo posamezniki vrača li posojila, ta denar pa bo do zbirali v posebnem na mensk^ skladu pri občin dci skupščini v Novem me stu. 1. julija je začel velja ti odlok,, da bodo obroki iz sedanjih stanovanjskih poso jil borcem NOV ostali v ob čini. (Konec prihodnjič) Razpisna komisija pri upravi DOLENJSKEGA LISTA v Novem mestu razpihuje eno delovno mesto za PRIPRAVNIKA ali PRIPRAVNICO s srednjo šolsko izobrazbo Pogoj: dokončana srednja ekonomska šola, vendar vsaj 4ober uspeh v knjigovodstvu; prednost bodo - imeli kandidati oz. kandidatke z odlično ali p^v dobro oceno iz knjigovodstva. Pismene ponudbe sprejema uprava DOLENJSKEGA ' LISTA, Novo mesto, p.p. 33, do 10. s^tembra 1969. Razpisna komisija TRGOVSKO PODJETJE HMELJNIK NOVO MESTO ra!\zpisuje prosta-delovna mesta 1. Skladiščnika za skladišče trg. blaga v Krškem 2. Vinogradniškega delavca Pogoji za sprejem: Pod 1.: trgovskega pomočnika ali delavca z daljšo prakso vodenja skladiščne službe. Pod 2.: z nižjo kmetijsko šolo, ali vinc^jadniški delavec, vajen samostojnega dela. Zaželen je delavec z družino. Damo stanovanje v vinogradniški hiši. Pismene vloge sprejema razpisna komisij^ do zasedbe delovnega mesta. Pisano morje gasilskih praporov (Nadaljevanje s 1. str.) vprašanje kar se da razumno m zadovoljivo. Zbrane gasilce in gledalce . sta pozdravila tudi Metod Rotar predsednik gasilske zveze Slovenije in Boro čav-Sev, predsednik gasilske zveze Jugoslavije. Tople pozdrave sta prinesla vsem slovenskim gasilcem, metliškemu gasilskemu drvištvu pa iskrene čestitke, tudi Franz Prugel, načelnik pokrajinske zveze avstrijske štajerske in Maks Maroin-ten, predsednik gasilke zveze Koroške. Avstrijski gost- je so odlikovali metliško gasilsko društvo ob 100-letnici ustanovitve z zlato medaljo prvega reda. Po končanem zborovanju so bili na. vrsti skupinski nastopi gasilcev, pionirjev in žena gasilk, ki so s svojo spretnostjo dokazali, da se vestno pripravljajo na človečansko. nalogo: vedno in povsod pomiigati bližnjemu! Velikega gasilskega slavja so bili prav gotovo najbolj veseli metliški gasilci, nasledniki prvih gasilskih prostovoljcev na Slovenskem. V soboto zjutraj je bila nam- reč slovesna otvoritev slovenskega gasilskega muzeja v metliškem gradu, popoldne pa je bil odprt nov gasilski dom, za katerega so metliški občani in delovne organizacije prispevali skoraj 400.000 din. V novi dvorani •gasilskega doma so imeli v, soboto zvečer metliški gasilci slovesno sejo, na kateri jim je Boro Cavšev, pred-sednik gasilske zveze Jugoslavije, podelil odlikovanje Red zasluge za narod s srebrnimi žarki, s katerim jdi Je odlikoval predsednik republike M. PAiDOVAN OB LETOŠNJEM PRAZNIKU METALNE 25. AVGUSTU ERHEU in -HEIAUU- SU ENO Vrednost proizvodnje se je letošnje polletje znova povečala za 18 odstotkov — Povprečni zaslužki 1.180 dinarjev — 360 zaposlenih Tako kot pravijo v Lever-kusenu pri Kolnu, kjer velike farmacevtske tovarne - Bayer širijo močan smrad po mestu, (»Dokler smrdi, je za nas dobro«) i lahko poreko tudi v Krmelju; »Dokler pojejo težka kladiva in sikajo varilni aparati, se nam ni treba bati pomanjkanja kruha«. Malokje je razvoj kraja in okolice tako odvisen od razvoja podjetja in tako povezan z njegovo usodo! Pred sedmimi in več leti je kazalo že na najhuje. Rudnik, iz katerega so rudarji vse teže spravljali (iz mokrih rovov) rjavi premog na dan, je bil vse manj donosen. Bil je eden prvih, ki se je v tekmi moral umakniti in dati prostor cenejši in primernejši energiji, ki je začela spodrivati premog. V Krmelju so zdaj lahko zadovoljni, da je najtežje že mimo. Na rudnik spominjajo le še opuščeni rovi, del starih rudniških naprav in seveda — spomini rudarjev, ki so si globoko pod zemljo služili vsakdanji kruh. Pred sedmimi leti so povprečno zaslužili le 19.600 Sdin, vse manjši poslovni uspeh pa je obetal, da bodo prejemki v prihodnje še slabši. Rudarji so postali kovinarji Z velikim trudom domačinov, članov kolektiva rudnika, ki so se zavedali, da jim preti nezaposlenost, ter s pomočjo vodstva občine in posojila iz rezervnega sklada je bil zgrajen obrat kovinske industrije, ki spada v mariborsko METALNO, renomirano podjetje za izdelavo težke investicijske opreme. r iHM V industriji je premalo prostora, veliko konstrukcij zvarijo kar na prostem. Potrebno bo graditi nove proizvodne prostore — (zgoraj) V METALNI se uči kovinske stroke 52 mladincev, skoraj pol zaposlenih je mlajših od 25 let — (desno) 0 METALNA modernizira transport po tovarniškem dvorišču — (spodaj) m MKTALNA Krmeljska METALNA bo letos izdelala že 4000 ton kovinskih konstrukcij, kar je v primerjavi s 600 tonami prvo leto obratovanja izreden napredek. E)anes ima obrat že petino celotne tovrstne proizvodnje vsega podjetja in daje delo 360 ljudem iz Krmelja in okolice, ki ta čas povprečno zaslužijo že 1180 Ndin na mesec. Rudarjev pa ni bilo tako lahko preusmeriti na nova delovna mesta. Obrat je porabil 1,8 milijona Ndin lastnega denarja za te namene in s tem opravil nadvse koristno delo. Dela, ki so podjetju v ponos Krmeljska METALNA se upravičeno lahko pohvali z nekaterimi velikimi dosežki, ki jih je njen kolektiv opravil v minulih letih. Za tovarno v Rakovici so krmeljski kovinarji v treh mesecih izdelali 1000 ton težko jekleno konstrukcijo, za velenjsko železniško progo so zgradili mostove čez Pako, v Jelovici postavljajo proizvodno dvorano, ki ima razpon 30 metrov brez srednjih opornikov. Pri nas in v svetu so znani različni žerjavi, ki nosijo napis — METALNA. če bi imel obrat več proizvodnih prostorov, bi lahko na- Ta prostor smo odstopili METALNI Iz Krmelja. redil še več. Poleti, spomladi in jeseni je mogoče delati na prostem, pozimi pa se morajo delavci stiskati v dvorani, ki je sicer prostorna in velika, še vedno pa pretesna za tolikšno število ljudi. METALNA ima tudi vse večje težave zaradi prevoza. Mnogi odjemalci se raje odločajo za prevoz po cesti, mostovi, ki peljejo čez Mirno, so 'prešibki za tolikšno težo. Dve tretjini vseh delavcev obrata je kvalificiranih, samo za operativo ima obrat na voljo 8 tehnikov in 2 inženirja, konstrukcije pa tako in tako načrtujejo na sedežu matičnega podjetja v Mariboru. V Krmelju je zaposlenih kar 150 ljudi, ki so mlajši od 25 let. Ta čas imajo v uku 52 vajencev, tako da se bo kvalifikacijska struktura zaposlenih v prihodnje še izboljševala. Prostovoljno delo in odrekanje zaslužku Vodstvo podjetja stalno skrbi za modernizacijo delovnih naprav. Zadnja lieta je bilo kupljeno avto dvigalo ter vpeljana moderna kontrola varjenja ter še nekatere druge naprave, ki omogočajo izdelavo težkih in natančno zvarjenih konstrukcij. Modernejše proizvodne naprave plačuje obrat s svojim denarjem. Delavci METALNE ne pomišljajo, kadar Je treba narediti tudi kaj s prostovoljnim delom, ali če se je potrebno odreči delu zaslužka. Tako so zrasli pomožni prostori za glavno proizvodno dvorano, tako je bila urejena jedilnica ter sodobna kuhinja. S pomočjo referenduma so se zaposleni lani odločili, da bodo za vse to prispevali 2 odstotka svojih osebnih dohodkov. Vodstvo podjetja po svojih močeh skrbi tudi za splošen standard delavcev, čeprav nima na voljo celotnega, v obratu ustvarjenega dohodka, daje vsako leto 20.000 Ndin za gradnjo stanovanj delavcev. Obrestna mera in doba vračanja sta za zaposlene zelo primerni. Na morju, v Pacuku, so preuredili tudi štiri hišice, ki jih člani kolektiva uporabljajo za letovanje. Vse več zaposlenih se odloča za dopuste v tem kraju in so bile letošnje poletje hišice stalno zasedene. Metalna podpira vse akcije Eno je gotovo: malokje ima katera izmed delovnih organizacij toliko razumevanja za splošne potrebe kraja, kot je to prav v Krmelju. Tako rekoč vse javno življenje je odvisno od kolektiva METALNE. Gasilsko društvo je s pomočjo METALNE dobilo nove prostore in nov gasilski avtomobil, za krmelj-ske rokometaše je bilo po zaslugi izdatne podpore obrata zgrajeno asfaltno igrišče, če le more, METALNA ne odreče pomoči, kadar je treba narediti kaj za splošno korist kraja. Praznik kovinarjev 25. avgust je zato praznik Krmelja in sosednjih krajev. Za 18 odstotkov večja vrednost proizvodnje, za 15 odstotkov večja količina izdelkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem, za petino večja proizvodnja, kot je bila predvidena s planom, vse to so proizvodni uspehi, ki zagotavljajo, da METALNA Se nadalje napreduje in da postaja njena gospodarska moč vse večja. kultura in izobra- ževanje Mole razstavlja freske v Kopru Prihodnji torek popoldne bodo v koprskem pokrajinskem muzeju (v galeriji nad Ložo) odprli svojevrstno razstavo: akademski slikar Izidor Mole bo tam do 23. sep. tembra razstavljal 28 fresk, kopij pod skupnim nazivom »Slovenske Marije« in 22 originalnih fresk z različnimi posvetnimi motivi. Slikar Mole, ki je v letih 1951-1954 učil risanje na nooldne pa od 15. do 19. ure; za skupinske oglede je možen ogled ob vsakem času Dolenjski atleti so se dobro odrezali v Straubingu; premagali so dve zahodnonem-ški ekipi. Na sliki: atleti, ki so kljub slabim tekmovalnim pogojem dosegli dobre rezultate (Foto: S. Dokl) Troboj za Novomeščane Novomeščani prepričljivo premagali Zahodne Nemce - Kljub slabemu vremenu in neprimernim atletskim napravam doseženi dobri rezultati Pretekli teden je mlada novomeška atletska ekipa, okrepljena z nekaterimi dolenjskimi atleti, ki tekmujejo za druge klube, gostovala v zahodnonemškem mestu Straubing pri tamkajšnji ekipi. Dolenjci so vrnili obisk Bavarcnn, kjer so se srečali v troboju z domačo ekipo TSV Straubing 1861 in TV Passau 1862. NovomeSčani so kot v prvem dvoboju, zlasti v moški konkurenci prepričljivo premagali obe nemški ekipi, ionske pa so bile za las boljše o^ na-^rotnic. V dolenjski ^pi so se zlasti odlikovali; Janez Pene« in Meta Zai^orc s po dvema zmagama ter Kovačič, Slak, .^pilar, Jakše, Pučko, Sega in Slajkovec. Tudi vsi drugi so se močno potrudili in kljub slabim tekmoval nim pripravam in slabemu vremenu (deževalo je) dosegli dobre u^)ehe. v moški konkurenci je vrstni red nasledi^ji: 1. Novo mesto 90 točk, 2 TSV Straubing 1861 75 in 3. TV Passau 1862 54. Dekleta: Novo mesto 43 točk. reprezentanca Južne Bavarske pa 42 točk. Rezultati: ženske — 100 m; 1. Jakše (Nm) 13.1, 2. Gazvoda (Nm> 13.3, 3. Kaseder (Str) 13.4, 4 Plaul (Str) 13.5; 800 m — 1 ErdI (Str) 2:37.6, 2. Ka.seder ‘ (Str) 2:38.2, 3. Perše (Nm) 2:41.3, 3. Bajc (Nm) 3:06.6; 4x100 m: 1. Straubing (Kaseder, Plaul, Bieder in Burghardt) 54.5, 2. Novo mesto (Jakše, Kalinovič, Saje, Gazvoda) 56.7; daljina — 1. Lippl (Str) 4.7.5, 2. Erdl (Str) 4.45, 3. Saje (Nm) 4.37, 4. Bajc (Nm) 4.35; k^la: 1. Zagorc (Nm) 10.39, 2. Lippl (Str) 10.0, 3. Zagorjan (Nm) 9.77, 4. Karsch (Str) 9.50, 5. Grabrijan (Nm) 8.47, 6. Bašelj (Nm) 8.18; disk — 1. Karsch (Str) 31.65, 2. Lippl (Str) 29.53, 3. Zagorc (Nm) 25.46, 4. Jurečič (Nm) 22.08, 5. Grabrijan (Nm) 19.42; k(^Je — 1. Zagorc (Nm) 33.94, 2. Saje (Nm) 30.52, 3. Uppl (Str) 28.56, 4. Plaul (Str) 23.25, 5. Grabrijan (Nm) 22.65; višina 1. Pučko (Nm) 1.35, 2. Lužar (Nm) 1.35, 3. Karsch (Str) 1.30, 4. Schrejrcr (Str) 1.30. Moški: 100 m —1.—2. Penca in Slajkovec (oba Nm) 11.3; 400 m — 1. Penca (Nm) 52.7, 2. Beer (Str) 53.4, 5. Hribernik (Nm'' 55.8; 8(X) m — 1. f^hiessl (Str) 1:59.8, 4. Cvelbar (Nm) 2:10.1, 5. ^^imunič 2:17.3; 1500 m — 1. Kovačič (Nm) 4:08.7, 2 Hofmann (Pass) 4:13.6, 3. Košir (Nm) 4:25.2; višina — 1. W6hl (Str' 1.85, 2. Slak (Nm) 1.80, 3. Kri-stan (Nm) 1.80; daljina — 1. Slak (Nm) 6.48, 2. Slajkovec (Nm) 6.32, 4. Suhy (Nm) 5.88. 8. Kristan (Nm) 5.37; disk —’ 1. šega (Nm) 41.60, 2 Klinger (Pass) 41.47, 4. Virant' (Nm) 38.95; 3000 metrov — 1. Hoffmann (Pass) 9:24.3, 2. Žužek (Nm) 9:30.3, 4. Bučar (Nm) 9:36.5; kopje — 1. špilar (Nm) 60.94, 2. Suhy (Nm) 49.70, 5. Simčič "tNm) 45.60; krogla — 1. Klinger (Pass) 14.46, 3. Sega (Nm) 12.67, 4. Virant (Nm) 12.19; 4x100 m — 1. Novo mesto (šlajkovec, Slak, Pekol, Penca) 45.1, 2. TSV Straubing 45.4. 3. TV Passau 48.7; 3x1000 m — 1. Novo mesto (Kuzma Simunič, Kovačič) 8:39.8, 2. TSV Straubing 8:44.0. SLAVKO DOKL NAŠ RAZGOVOR Bodo drugi sledili zgledu? Pri Pionirju imajo eno redkih sindikalnih športnih društev na Dolenjskem, ki organizirano dela - Športnike sprejmejo z obema rokama Med najbolj prizadevna in organizirana sin^kalna športna društva na Dolenjskem nedvomno sodi tudi BSD Pionir v Novem mestu. Kmalu bodo slavili deseto obletnico plodnega dela, ki je kronano s številnimi prizadevanji, ki so jih dosegle Pionirjeve ekipe kot posamezniki. Z^-nja leta je lutjveč slišati za kegljišče, strelce, balinarje, od-bojkarje in druge. Najvažnejše pa Je, da se z uspehi laiiko i^tav-Ija ves športni kolektiv, ki šteje danes nekaj več kot 100 organiziranih športnikov. Več o delu društva Je te dni povedal predsednik Marko Svetina. — Kakšna je organizacijska sestava športnega društva? »Klub vodi upravni odbor, ki vključuje predstavnike tudi iz Ljubljane in Krškega. Člani plačujejo članarino in imajo posebne izkaznice. Finančno nas podpira podjetje, ki vsako leto nameni 20.000 in več dinarjev. Posebej dobimo še pomoč za udeležbo na športnih igrah gradbenikov Slo. veni je.« — Kakšen je namen sindikalne, ga športnega društva? »V glavnem je zastopan rekre-ativni značaj, vendar se ne branimo tudi pomembnejših športnih dos^kov. Dobro se zavedamo, da smotrno 4;>ortru> udejstvovanje človeka fizično in psihično krepi. Ne nazadnje pa športno udejstvovanje naših delavcev vzbuja tudi pripadnost delovni organizaciji.« — Imam občutek, da je Pionir T športnem pogledu včasih več pomenil; kaj menite, zakaj sedaj nazadovanje? »To drži. Vendar moram omeniti nekatere činitelje, ki vplivajo na to: menjava generacij, napredek v ostalih delovnih kolek-. tivih (Krka, Novoteks itd.), raz-podjetja, fluktuacija — Ste zadovoljni s petim mestom na XIX. letnih športnih igrah gradbenikov, ki 60 bile pred kratkim v Mariboru? »Peto mesto ni neuspeh, če realno ocenimo nastop 1.300 Iportnikov in kvaliteto posameznih ekip.« — Ali pri vas radi zaposlite 'športnike? »To ni bilo nikoli vprašanje; vsakega delavca, ki se bavi s katerikoli športom z veseljem prejmemo.« — Slišali smo, da bi prevzeli patronat nad žensko odbojkarsko ekipo v Novem mestu? »V kolikor bo pokazana Uidi z druge strani resnost, menim da bi se lahko pogovorili. Posebno še, ker imamo v našem ko. lektivu precej deklet, ki bi lahko koristno sodelovale.« S. DOKL športnikov, priliv delovne aile Iz manj razvitih področij itd.; vse to vpliva na to. da res nekoliko ■"nostajamo.« Republiški sekretariat za notranje zadeve Uprava javne varnosti NOVO MESTO razpisuje LICITACIJO za prodajo VEČ MOTORNIH KOLES JAWA Licitacija bo 25. avgusta 1969 ob 8. uri na sedežu Uprave javne varnosti v Novem mestu. Jerebova 1. Interesenti morajo položiti kavcijo 10% izklicne cene. Uprava javne varnosti Novo mesto Od tu in tam ■ NOVO MESTO — V prijateljski nogometni tekmi je domači Elan premagal Celulozarja iz Krškega s 5:3. Srečanje je bilo zanimivo, saj je padlo kar 8 lepih zadetkov. (N. N.) ■ SENOVO — PrijateOjsko nogometno srečanje med Rudarjem in oslabljenim moštvom Celulozarja se je končalo z zasluženo zmago domačih z reaultatovedal; »Vsak, ki želi jahati, ga naj- ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ DRŽAVNO RIBIŠKO PRVENSTVO Zmagala sta dva Nikoliča Kostanjevičani so dobro pripravili državno ribiško prvenstvo - Največ uspeha so imeli srbski ribiči - Uspela beneška noč na Krki 15. državno prvenstvo v lovu rib s plovcem, ki je bilo v nedeljo in pon«ieljek v Kostanjevici pod pokroviteljstvom tovarne zdravil KRKE iz Novega mesta in v organizaciji dolenjskih športnih ribiških delavcev, je bilo u:g>ešno. Ribiči so se izkazali z odličnimi dosežki, prav tako tudi organizatorji ter številni prebivalci Kosta-. njevice, ki so s polnim razumevanjem priskočili na pomoč organizatorjem. Rezultati; člani — 48 tekmovalcev: 1. DžorUže Nikolič (Srbija) Tema ni treba namensko varčevati - hišo že imata! Toda ljudje ne nosijo hiš na hrbtu - in če si jo boste hoteli postaviti. začnite namensko varčevati pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI v Novem mestu ali pri njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem! Hranilno knjižico DBH lahko dobite tudi pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje! DBH v Novem mestu obrestuje hranilne vloge: Ekipa za evropsko prvenstvo Na osnovi državnega prvenstva in še dveh tekmovanj v ponedeljek dopoldne in popoldne v Kostanjevici, je bila določena di-žavna ribiška reprezentanca, ki bo pod vodstvom dr. Iva Podercaj-sa potovala v Kiel. Reprezentanco sestavljajo; Radisav Nikolič (Niš), l)rai;oslav Jovanovič (Niš), Džor. džc Nikolič (Sremska Mitroviča), Jordan Kuvazov (Titov Veles) in Jožp Vlsnieg — Vojvodina. Re*er-va je Jovan Kostič iz Niša. 10.815 točk, 2. Nikolič (Srbija) 9.085, 3. Kava/ov (Mak) 8.645, 4. VlHniee (Srb) 7.873, 5. Todorovič (Srb) 6.455, 12. dr. Podericajs (Sl), 34. Grebcilstein (ZRN) — svetovni prvak. Med eUpami je osvojila prvo mesto Srbija — sledijo; Makrdoni. ja, Cma Kora. Slovenija, Bih in llrvaiska. Pri mladincih (1) je bil prvi Jovan Damjanovič iz Cme gore s 3.855 točkami — sledijo: RjOevič (Srb) 3.510, Tutič (Hrv) 3,030, 4. Cuk (Sl) 3.010, 6. Kržišnik (Sl) itd. Ekipno: 1. črna gora, 2. Slovenija, 3. .Srbija, 4. Hr\atska, 5. BiH. Med 15 pionirji je bil zmagovalec Ivica • Sentivani (Srbija) 6.075 točk; 2. Starčevič (Hrv) 3.240, 3. Babojič (Cma gora) 2.805, 11. Be-šcvič (Sl) 720 itd. Ekipno; 1. Hr\'a(ska, 2. Srbija, 3. Črna Kora, 4. BiH in 5. Slovenija. Tekmovalci so skupno nalovili okoli 150 kg rib, od tega jih je sam državni prvak ulovil 8 kg. V ponedeljek dopoldne in popoldne je bilo v Kostanjevici še izbirno tekmovanje za sestavo držaje reprezentance, ki bo pod vodstvom dr. Podergajsa odšla na evropsko prvenstvo v Kiel. Drugi dan tekmovanja ribiči niso bili tako uspešni, morali so se zadovoljiti z manjšim ulovom rib. Ribiški praznik je v Kostanjevici potekal tako, kot 30 vsi pričakovali. (3ost-je so zadovoljni zapuščali prijazno dolenjsko mestece. M. L. in S. I). 10.000 ščuk več v Krki Te dni so v Krko od Srebrnič do Otočca vložili 10.000 mladih ščuk v velikosti nekaj več kot 20 centimetrov. Vsako vlaganje v Krko je pozdraviti, vendar imajo nekateri ribiči pripombo, da je v reki že preveĆ roparic, češ da takšno vlaganje ni načrtno. Predlagajo, da se vloži več belih rib. Morda bi o tem predlogu raamislil upravni odbor RD Novo mesto. prej »testiramo« v ,manežu. če je gost začetnik, se mu bolj posvetimo in kmalu zvemo, kdaj mu lahko zaupamo konja. Seveda imamo po- sebne mojstre, vešče ježe. Vsak dan dopoldne in popoldne si privoščijo po dve uri jahanja- Zdaj delamo neprekinjeno, vsem smo na Simpatični turistki (na sliki) je treba pomagati na lipicanca. Preden konj oiapravi prve korake, ga Mladen poboža in umiri, da ima gostja lepo ježo (Foto: S. Dokl) Želve tudi v Ribnici Pobegnile so nekemu Makedoncu, ki jih je imel v ogradi na Ljubljanskem barju Ko sem se on dan sprehajal po Ribnici, sem videl skupino otrok, ki so si nekaj skrivnostno šepetali na to pa izginili na bližnje dvorišče. Stopil sem za njimi in jih našel, ko so se :»ra’i z — želvo. »Odkod pa želva v liibnici? Saj je želva v Sloveniji prava redkost,« me Je zanimalo. »Pripeljala md jo je sestrična,« mi je začel pojasnjevati Ložarjev Matjaž. »Našla Jo je na cesti pri Ljublj'inslcem barju. Tam je imel nekdo iz Makedonije p>olno žel/, ki jih je hotel izvoziti. Preden pa je zbral vse potrebne istine, mu je večina želv ušla, ostale pa je ia jeze še sam spustil«. »Je to edina želva v Ribnici?« sem vrtal dalje. Novomeških medvedkov in čebelic ni strah neviht v četrti izmeni tabora v šentjanah nad Portorožem je zelo živahno. Več kot 50 najmlajših novomeških i tabornikov, preizkuša svoje sposobnosti pri opravljanju raznih nujnih del iz vsakdanjega življenija. Z njimi uspešno sodeluje tudi 5 tabornikov iz Šentjerneja. Taborniki so razdeljeni v 5 vodov. Pri izvajanju taborniškega programa vodi tekmujejo med seboj. Pouk na šoli za zdravstvene delavce Novo mesto se bo začel 5. septembra ob 8. uri RavnateljKlvo - navadne po - vezane do 6% 7,5% ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Mladi taborniki so te od prvega dne razvrš^ni tako, da so po trije v šotoru. 2e prvo noč pa Jih je doletela huda preizkušnja. Nad taborom so se zvrstile kar tri nevihte. NaJhuJSe Je bilo proti jutru, ko Jo pritisnila burja, in nc kateri stari šotori niso zdržali pred nalivom. Premočeni medvedki so se ^utraj hitro posušili. Na sreCo se ni nihče prehladil, čebelice, ki 90 razmeščene po novil) šotorih, 30 burno noč presiiale na suhem. Taborniki se dobro počutijo. Bolničarka Je doslej posredov^a le pri običajnih poškodbah. Vsi 80 zadovoljni, tudi hrana Jim Je všeč, čeprav nekoliko pogrešajo •adje. V veliko tolažbo Jim Je upanje, da bodo morda še pred koncem taborjenja dosx>rele smokve, ki so uSle pomladanski po-tebi. Pred kratkim so taborniki obiskali Škocjanske Jame. Po enourni hoji skozi mogočne dvorane, ki Jih je v dolgih tisočletjih iz dolbla voda, so si naJmlajSl oddahnili, ko so zagledali sonce. Njihovi resni obrazi so se mladostno razživeli. Vsi mladi labomiki in njihovi vodje pooidravljajo starše in znance. Upajo, da bodo do konca taborjenja doživeli Se marsikaj zanimivega. V ponedeljek, 25. avgusta, pa se bodo, tako' ai želijo, adravi rmill domov. S. J. KMETIJSKA SREDNJA SOLA GRM v NOVEM MESTU razpisuje VPIS v prvi razred srednje kmetijske šole togo j za vpis je končana osnovna šola. Prijavi, kolkovani s kolkom za 1 din, priložite Se sprečevalo o končani osnovni šoli, rojstni list in zdravniško potrdilo. Pouk se bo začel 8. septembra. »Kakor vedm, edina,« je od-odgovoril Matjaž. »Na Mlaki pa ima še eno. Plevel čkov Dušan, vendar je tista Se V'isto majhna. Jaz sem imel prej že dve želvi. Prvo setn dal Boštjanu, drugo pa Stanku, sta jima ušli. Tudi lale je že hotela pobegniti, pa jo )e stara mama našla,« je razlagal dalje Matjaž in dvignil želvo, da mu je ležala na hrbtu na roki. Takrat pa je iz želve nekaj pricurljalo Matjažu na roko, on pa je vzdihnil: »Oh, polupala me je!« fn razgovora je bilo konec. J02E PRIMC uslugo. Jeseni oziroma prihodnje feto bomo ustanovili tudi posebno ekipo, ki bo nastopni na zahtevnejših turnirjil, računamo pa tudi na dve prireditvi v Mokricah. Kviliteta naših konj je zelo d(>l‘ra, saj imamo 7 lipicancev, i angleške — visoko-krvne 1'Onje ter malega po-nyja. '^‘Hko zanimanje je zlasti najmlajšega ljubljenca, Mto mu bomo poskrbeli še druščino dveh pritlikavcev« s. DOKL Okradeni turisti Italiij^'Ski turist Arsenio Oldini j® parkiral osebni avtomobil na dvorišču hotela KAND^E v Novem mestu. 16. avS'ista je ugotovil, da so mu ponoči ukradli z avtomobila šotor, mizico in stole, vredno okoli 2.000 din. Ar€lež_ David E. Pratt pa je inil^ikom povedal, da so nW *^®Qianci iz zaklenjenega s^oniobila odnesli kovček s Snemalno kamero in obleke ter ga oškodovali za 6.000 Včeraj se je začelo v Trebnjem drugo delovno srečanje — tabor slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev in kiparjev, ki bo trajal do konca avgusta. Dela z lanskega in letošnjega srečanja bodo 4. septembra razstavljena v avli nove šole na Mirni. Za letošnji tabor se je prijavilo 17 udeležencev. Na sliki zadnja razstava v Trebnjem: akademski kipar Vladimir štoviček se je seveda zaustavil pri skulpturah (Foto: Legan) OBISK PRI PRILJUBLJENI BABICI Prva lisičja smrt pod avtomobilom Lisice so sicer znane po tem, da so zvite in previdne, toda prejšnji teden so te dobre lastnosti pri eai zatajile. Z velikim divjim zajcem v gobcu jo je zviio-repa mahnila čez cesto v Malem Slatniku, zaverovana v plen pa se ni prepričala, če je cesta tudi prosta. Po gladki asfaltni cesti je pridrvel neki fičko in ,o ?a-del tako močno, da je kakš nm 30 metrov vstran, kamor se je zavlekla z zadn);mi močmi, tragično premini’a. Za seboj je pustila dobro vidno krvavo sled in spomin na enkraten dogodek, saj pravijo ljudje, da se kaj takega na Dolenjskem do zdaj še ni pripetilo. Očividci so povedali, da zvitorepa tudi po trčenju ni izpustila zajca iz gobca. Oijiasujte w Dol. listu! iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHMiiii Z oboroženim spremstvom na prvi porod 400 o^i'okom je pomagala na svet, pa ji nobena poj;odnica ni umrla -Včasih so ženske rodile pod dežnikom, danes pa v porodnišnici - Poleti na deželi ni porodov, ker imajo ljudje jeseni preveč dela Prebivam daleč med gorami in sem zaide malo kdo, k nam pride le Dolenjski list in reporter vaš, naš CvetO^Križ. Tako ihed drugim v svo- na 6 Italijanov. Pokazati sem ji pesi® »Dolenjski list« napisala ^-letna babica Zlatka Marolt 2 Roba pri Velikih Laščah. o poznajo — kot je dejala ljudje in divjad od Blok ^ Krima. Po je Dobrepoljka. Tam ^ 'ialala prva štiri leta. n»W Pa Se je 1947 preselila na^b, kjer se je poročila. if So ji ljudje zelo všeč. j* ostala tam do danes. Dela območju od Lužarjev "loke) do Skrilj pri Igu. tlolgo okoli 24 km. Na svoUh obiskih pri porodnicah pogosto naleti na divjad na medvede, ki tu nif® t^obena redkost, saj pridejo* Pogosto prav do Roba. '^Pomnite, kak«t je bilo. ® sle prvemu otroku polagali na svet? — me je _ Tflfe ne bom nikoli pozabila- ‘"''^č sem šla lovit v eačetK« marca 1943 v Dobre-poijaH' onie je prišla skupi- v.:- Ložarjev Matjaž iz Ribnice razU»^^® ^^'Uateljema Nuški In Boštjanu svojo želvo (Foto: Primc) jim morala izkazilo, potem pa so me »bajonet auf« gna li skozi središče Vidma na svojo postajo. To me je bilo sram! Porod je potekel kar v redu. Med vojno sem morala pii svojem delu večkrat skozi dva ognja, ko so z ene stra- dno odnesla celo kožo. V življenju sem imela srečo: prevračali so me z motorji, bila sem na vlaku, ki je trčil, srečujem medvede, sploh sem bila večkrat v težavah, pa se mi ni nikoli primerilo kaj hujšega. Kakšna je razlika med vašim delom danes in pred 20 in več leti? — V začetku je bilo težko in plača slaba. Ponoči sem lovila, podnevi pa delala, da sem se nekako preživela. Vse vila otroke. Ni bilo elektrike, vodovoda, telefona. V ro-barski fari sem bila pri blizu 400 porodih, ki so bili sko-raj VSI ponoči. Pogosto sem morala uporabiti vse svoje znanje in opravljati celo manjše operacije, da sem o-hranila matere. Nobena porodnica mi ni umrla. Danes je laže in bolje v vseh ozirih. Ženske hodijo ro-dit v porodnišnico. Ko pridejo domov, jih obiskujem Jia domu po 5 do 6-krat, če je treba, pa tudi pogosteje. Prav pred kratkim sem imela primer, da je neka mati rodila s carskim rezom 6 kg ni streljali Italizani, z druge vasi so bile požgane in sem pa partizani. Vendar sem ve- | včasih kar pod dežnikom lo- Most ki ga več ni... Dolenjevaški most se je naveličal čakanja na odločitev, kdo in kdaj ga bo popravil, pa se je preprbsto sesedel! Se lani in vsa prejšnja leta je bilo mnogo napisanega o znamenitem mostu smrti v Goriči vasi pri Ribnici, ki je, trohnoba nemarna, kljuboval vsem vremenskim ujmam, predpisom in naraščajočemu prometu. Vzporedno z njim pa so večkrat pisali tudi o njegovem bolehnem bratu v Dolenji vasi, ki je, betežen in še bolj gniloben, pozabljen od vsega sveta napenjal zadnje sile in se krivil že pod težo pešcev. Most snirti v Goriči vasi je sodil v republiško pristojnost, dolenj©vaškemu mostu smrti (zaradi večkratnah prometnih nesreč vsekakor zasluži to ime!) pa so se republiške cestne inštance z novo ce&to za Dolenjo vasjo prep'rosto ognile in ga prepustile občinskim skrbstvenim organom. Pred šestimi- leti, ko je kočevska cesta naredila ovinek okrog Dolenje vasi, je most, do kraja izčrpan, postal občinsko dete. Kmalu je dobU novo opremo — na obeh straneh znak o prepovedi voža^je po njem. Zob časa ga je vseeno grizel, marsikdo pa se je skrivaj tudi popeljal po njem.-Ob njem se je spletla tudi naslednja anekdota: Kolesarja ustavi miličnik, češ da ^ ne sme peljati čez most.' Nazadnje se pogodita tako, da gre kolesar peš ob kolesu, le peljati se ne sme. Pa se je nadloga lesena v !(Oboto pred tisto nedeljo,'-ko so gasilci v Dolenji vasi z veselico naredili dež, preprosto sesedla. Tovornjak, pod katerim je most počepnil, je komad še ušel — nesreči in roki postave. Ni ga več. Dolenja vas in Prigorica sta povsem odrezani, in namesto nekaj korakov imajo Prigoričani sedaj do trgovine, mesnice in odkupoval-nlce mleka najmanj kilometer po ovinkih. Kdo, kdaj in kako bo dal Dolenjevaščtinom nov most? Ljudje že dolgo zahtevajo odgovor, vendar ga ne dobe. Iz neuradnih virov smo zvedeli, da je Kovinsko podjetje predlagalo, de bi zgradili konstrukcijski most za enosmerni promet, ponudba pa menda ni bila sprejeta. Seveda, pravijo Dolenjeviiščar ni, table o prepovedi prometa prek mostu ,so cenejše, pa še na nepravem kraju so bile postavloene. Tako ali drugače — most je pod težo let počepnil, žrtev čisto nazadnje ni zahteval, je pa dovolj jasna podkrepitev želje prebivalcev teh krajev po novem, trdnem mostu, ki jim bo tudi občutno ^skrajševal sedaj precej dolge poti do trgovine, mesnice, na ^ avtobus. F. G. Zalki Marolt, babici z Roba, ki Jo poznajo ljudje in medved od Blok do Krima, je najbolj dolg čas po svojih nekdanjih sošolkah težkega otroka, kar je bil rekord porodnišnice. Zdra\-niki so ga zato tudi slikali. Mati t^o težkega otroka ni mogla sama kopati. Povedala mi je še marsikaj zanimivega: da poleti na njenem območju skora.i ni rojstev. da še ie morala včasih na prijazen način pri porodih otepati z raznimi vraževerski-mi navadami itd. Ob zaključku razgovora mi Je zaupala to. da ji je lUkibol.) dolgčas po nekdanjih sošolkah, pred-\-sem po tistih, ki delajo ali pa so delale v Beli krajini, In sicer Frančiški Svetič, Pepci Šetinc in MetW Staudohar. Z njimi bi se zelo rada spet srečala, oziroma zvedela kaj več o njihovem delu in življenju. J02E PRIMC m POLN ZADETEK - te vaš nakup pri trgovskem podjetju »LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE ROŽE Pravijo, da sem ponižen človek. Morda ponižen ni prava beseda, le bolj tih, miren in vase zaprt sem. življenje mi ni nikoli pomenilo nekaj razburljivega, močnega. Veliko bolj se mi zdi podobno mirnemu čakanju na konec kot pa pisanemu prazniku. V vseh letih, ki sem jih preživel, me noben dogodek ni posebno prizadel. Vojna je šla mimo mene kot obvezno zlo, nemiri po svetu so bili le debelo tiskani naslovi v časopisih, navdušenje in razočaranja množic pa le plima in oseka. Na ramena si nalagam že peti križ in počasi se pripravljam na svoj odhod, vendar brez strahu in obžalovanja, saj ne bom zapustil praznika, temveč le tisto obvezno bivanje, ki mi je bilo po rojstvu dano. In verjemite, to ni nič žalostnega. Samo enkrat se mi je zgodilo, da sem pomislil, kakšen praznik je življenje. Bilo je to pred nekaj leti, ko je, kot pač vsako leto, nastopila pomlad, ko je zemlja posrkala sneg in je pričelo drevje zeleneti. Tisto pomlad je v našo pisarno prišla nova uslužbenka. Prijatelj, s katerim delava skupaj in je precej mlajši od mene, je dejal, da je »prima ženska«, a meni se je zdela bolj podobna otroku kot ženski. Nekaj tako očarljivo otroškega je bilo v njenih očeh in nasmehu, v vseh njenih kretnjah je bilo nekaj takega, kar lahko vidiš le pri otrocih, ki so srečno zasanjani v svoje podobe sveta. Zdela se mi je kot sveže, zgodnje svitanje jutra. Kadar sem dvignil pogled od listov na mizi in se kradoma zazrl v njen obraz, mi je bilo čudno lepo pri srcu, toliko nežnosti in toplote sem občutil. In če me je slučajno pogledala in se mi nasmehnila s tistim nedolžnim otroškim nasmehom, sem zardel in sklonil glavo. Lahko bi rekel, da sem se zaljubil vanjo, ko bi ta beseda mogla pomeniti tisto mimo, trajno in tiho zamaknjenje. Nekega jutra sem položil šopek rož na njeno mizo. In patem vsak dan nov šopek. Bilo mi je v veselje gledati, kako ga je dvignila k obrazu, kako so ji oči zasijale in se je z njimi toplo zahvalila. Morda niti ni vedela komu, le prebegnila je prostor s pogledom in zdi se mi celo, da se je počutila malce v zadregi. Bila je presenetljivo podobna mladi srnici. Te dneve se mi je odprlo nebo; prvič sem videl, kako globoko in modro je, prvič sem slišal zveneti sonce, prvič sem videl omamno zelenilo trav, toplo domačnost hiš, prijaznost napol odprtih oken. Bilo mi je, kot da prvič resnično živim. In živel sem nekaj tednov, živel z rožami na njeni mizi, vsak dan z novim šopkom rož, ki sem jih vsako jutro kupil v cvetličarni na poti v službo. Prodajalka me je že dobro poznala in vedno mi je pomežiknila. Vse je bilo očarljivo toplo, kot bi se vsi ljudje z menoj vred zbudili, Stopili iz svojih lupin in se veselili. Potem sem nekega dne pozabil v pisarni ključe od stanovanja. Vrnil sem se nazaj. Ko sem stopil do vrat, sem zasUšal zvonek smeh in glasove. Obstal sem, čeprav nisem hotel prisluškovati, kajti vsaka beseda je bila kot led, vsaka je odrezala kos mojega življenja, da sem nazadnje ostal gol in prazen mrlič pred vrati, l^d bi pobegnil, pa nisem mogel. In tako sem slišal vse. Njen smeh, ščegetljiv in grd, raskavo smejanje mojega prijatelja, šale, ki sta si jih privoščila na moj račun. Zvedel sem, da sem jaz tisti, nagnusni, slinasti starec, ki jo mori vsako jutro z bedastimi rožami, da jo je vsak dan znova sram. Potem sem odprl vrata in jo videl na kolenih svojega prijatelja. Mimo sem vzel ključe iz predala in odšel. Kot raztrgana cunja sem se odvlekel domov. Ničesar ji nisem zameril, tudi prijatelju ne, saj sem bil kriv jaz sam.- Drugo jutro sem vstal kot ponavadi, odpravil sem se v pisamo, mimogrede kupil šopek rož (prodajalka mi je hudobno pomežiknila), čeprav nisem več vedel zakaj in za koga, ter položil šopek spet na njenč mizo. Vse kot ponavadi. Ona se je nasmehnila, ko jih je videla, dvignila jih je k obrazu, oči so ji zasijale. Bila je podobna^ladi smi-ci. Ravno take prijazne, otroško-nedolžne oči je imela. In vse njene kretnje so bile kot mehke kretnje otrok. Nekega dne sem, na poti v službo, pozabil kupiti rože. Pač pozabil sem. In nikoli več jih nisem kupil. = (Honorar 100 din) B e 1 k o n j a S lilllllllllUllllllllillllUllllillllllllllHItlllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllHIllillllllUllinillllllllllllllMIillMIIIIIII ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ — Naredimo se, kot da se ne poznamo — moj mož prihaja ... ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■B OPEKARNA BREŽICE TUDI LETOS ZAPOSLUJE SEZONCE SVET KS O KOMUNALNIH DELIH „šele maja so opekarji zakurili peč" {Od kod denar za cesto? Tovarna, ki je odvisna od vremena, ne more izkoristiti svojih zmogljivosti - Na modernizacijo računajo po letu 1970 Gradbena sezona je letos izredno živahna. Hiše, stanovanjski bloki in druga poslopja rastejo kakor gobe po dežju. Iz brežiške opekarne odpeljejo zasebniki in podjetja vsako opeko sproti. Prodali bi je dvakrat toliko, če bi jo lahko napravili. Zamujeno bodo težko nadoknadili, ker so šele maja eakurili peč. Pozna pomlad je precej zavrta proizvodnjo. Trinajstega in štirinajstega aprila je bil šz sneg, mraz pa je trajaj vse do dvajsetega. Takrat je opekarjem v Brežicah zanrznila vsa prva surova proizvodnja. Izgubo zaradi neugodnega vremena bi radi čimprej nadomestili, zato delajo vsako nedeljo. Upajo, da bodo dosegli plan in z njim vred tudi plače, če bo avgust lep in- če jih september ne bo razočaral. K;ikor hitro se vreme za teden dni oslab-ša, se zatrpajo sušilnice in normalni delovni potek se zaustavi. Letos se opekarji pohvalijo s kvaliteto. Od maja dalje je bilo vreme lepo in opeka se je dobro sušila. Tudi kupci so izredno zadovoljni s kakovostjo, škoda le, da so zaloge opeke premajhne za tolikšno povpraševanje. Opekama Brežice zalaga z opeko ves predel od Sevnice do Novega mesta do Bistrice ob Sotli in celo hrvaško Zagorje. V podjetju si tudi letos pomagajo s sezonskimi ctelavci, ki vsako pomdad prihajajo iz Srbije. Z njimi so zadovoljni, ker so zelo pridni in ker so pripravljeni delati več kot osem ur na dan. Sem prihajajo z namenom, da v sezoni čim več zasltižijo in če ni dela v opekami, gredo ob popoldnevih in nedeljah na delo drugam. Stanovanje jim Od letošnjega avgusta naprej dela na občinski konferenci SZDL v Brežicah nov profesionalni sekretar Ivan Kastner, dosedanji predmetni učitelj. Prejšnji sekretar Aleksander Dominko se je odselil v Ljubljano. (Foto: S.'Dokl) 8000 jajc na dan Perutninarski obrat AGRA-RIE v Cerkljah goji kokoš: nesnice. V dveh hlevih je trenutno 11.965 kokoši, ki znesejo približno 8.000 jajc na dan. Vsa jajca prodajo EMONI v Ljubljano, s katero ima jo podpisano pogodbo. Od EMONE dobijo jarkice, hra no p>a kupujejo od Agrokom binata v Zagrebu. Kokoši redijo v cerkljanskih hlevih 12 mesecev. Prej so imeli v njih živino, ko pa je nastopila kriza za prodajo, so se preusmerili. Zgraditi nameravajo še dva hleva in tako povečati število nesnic za 100 odstotkov V sedmih mesecih - 21.490 nočitev v zdravilišču čateške Toplice so v letošnjih sedmih mesecih imeli 21.490 nočitev. V glavnem so prevladovali domači gostje, saj so imeli tujci samo 3.700 prenočitev. Od lani so povečali število nočitev za 20 odstotkov Finančni načrt za šest mesecev so presegli za 6 odstotkov, znašal je 2,838.106 dinarjev. Poravnalni svet dokai usoešen Poravnalni svet v krajevni skupnosti Pišece je imel lani 27 obravnav, 19 jih je rešil uspešno. Letos so imeli 20 zadev, vendar se sprte stranke niso pobotale v 5 primerih. Ljudje se v glavnem pravdajo zaradi obrekovanja, manjših tatvin in odškodninskih zahtevkov- Zadnje čase opažajo, da se je število razprav pred po ravnalnim svetom povečalo, zaradi povečanih sodnih taks. Ljudje; ki delajo v poravnalnem svStu, niso navdušeni za to delo, ker ga še vedno opravljajo brezplačno. Služba za pravno pomoč Od aprila dalje imajo občan; brezplačno pravno po moč, ki sta jo organizirala ObSS in občinska skupščina Brežice. Svetovalec prihaja tja vsako sredo od 13. do 18. ure. Do sedaj so zabeležili okoli 100 obiskovalcev. Večina ljudi prihaja zaradi težav v zvezi s pokojninskim za varovanjem. S področja delovnih razmerij je veliko manj sporov kot so jih pričakovali.' daje podjetje zastonj, kuharico pa si plačajo sami. V opekarni se zavedajo, da se bodo izkopali iz težav šele tedaj, ko bodo zgradili umetne sušilnice in se tudi sicer mehanizirali. Zdaj, ko je tovarna odvisna od vremena, žal ne more izkoristiti konjunkture na tržišču. Na modernizacijo računajo po 1970. letu, ko bodo odplačali stare kredite. J.T. 80.000 prospektov gre po svetu v zdravilišču Cateške Toplice so že sprejeli nove cene za prihodnjo turi^jtično sezono. Te se niso povečale, ampak so se samo izenačilc-(za domače in tuje goste). Ko bodo v zdravilišču z no vo gradnjo pridobili 212 po stelj, bodo v Avstrijo, Zahodno Nemčijo in Italijo po-, slali 80.000 prospektov, s katerimi bodo propagirali zdravstveni in rekreativni turizem v teh, za nas zflo zanimivih deželah. »SAP« jih je potegnil za nos Avtobusno prevozno podjetje SAP iz Ljubljane je letos pozimi podražilo avtobusne karte na avtobusni progi Brežice—Pišece za 50 odsotkov, sedaj stane karta 2,80 din. Podražitev so opravičevali s slabo cesto, vendar so obljubili, da bodo s podražitvijo zbrani denar porabili za popravilo ceste. OD TEGA NJ NIČ, OBČANI SE ŠE VEDNO VOZIJO PO ZELO SLABI MAKADAMSKI CESTI. 150 postelj je premalo v čateških Toplicah imajo zdaj samo 150 postelj in so do konca septembra zasedene. Zasedli so jih socialni zavarovanci, invalidi, člani delovnih organizacij in samoplačniki. Zdravilišče ima s 25 slovenskimi delovnimi organizacijami pogodbo o zdravljenju njihovih Članov^ Upajo, da boda do jesenskega zagrebškega velesejma pridobili v novem počitniškem naselju še 212 postelj. Ljudi je vedno manj v lO-letih je v krajevni skupnosti Pišece precej manj ljudi, cenijo, da se je šte vilo zmanjšalo za okoli 300 oseb. Rojstev je bilo pred vojno od 100 do 120 na leto, zdaj pa jih je približno 50. Občinsko gospodar- _________________________________________________ stvo v obravnavi ^ v Peta redna seja občinske NOVO V BREŽICAH ravnavala gospodarski razvoj v občini. Razprava' bo na osnovi celotne obdelave stanja v vseh delovnih organizacijah. ■ CANKAKJKVA IN VODNIKOVA ULICIA bosta dobiU asfalt. U-reditev obeh bo tinancirala občinska skupiClna Iz prispevka prebivalstva za uporabo mostnega zemljišča. Asfaltiranje bo veljalo okoli 130.000 dinarjev. Za vsa pripravljalna dela bo poskrbela občinska skuoičina, da bo s tem zmanJSala stJ^o^ke a NA HMELJIŠČIH BRK2IŠKE A(.KARIE so se v ponedeljek zjutraj zbrali zbiralci hmelja. Za ma-rico obranega hmelja dobi vsak delavec 1,80 din. Obiralci so pri&li iz domače občine in Iz HrvaSkeca Zagorja. Delavce iz Sobenje vasi, Cerkelj in Velike Doline prevažajo z avtobusi. Kdor želi, lahko Cuje na posestvu v Tmju. AGRA-RIA je organizirala aa hmeljarje tudi prehrano. Zanjo morajo vsak dan »odriniti« po tri merice hmelja. ■ ZA SREIM), Sl. AVGUSTA, je napovedan sestanek predsedstva občinske konference Zveze mladine s predstavniki kluba posavskih Študentov. Razpravljali bodo o napovedani podražitvi oskrbe v ljubljanskih Študentskih domovih in Izrekli mnenje o tem ukrepu. Mesečna podražitev je predvidena za 60 din. Stali&ča bodo mladi sporočili republiški konferenci Zveze mladine. ■ IX)VSKA URU2INA ARTICK je v nedeljo popoldne slavnostno odprla lovski dom v Arnovih selih. Poslopje so preurejali več let. Po otvoritvi so se udeleženci poveselili na družabni prireditvi. ■ ZA VPIS V SEMINARJE IN TE(:AJE, ki jih je razpisala delavska univerza, je flas do konca septembra. Letos bo delavska univerza organizirala večerno osnovno Solo tudi na Bizeljskem, če bo le dovolj prijavljencev. Kandidati se lahko vplSeJo v peti, Sesti, sedmi in osmi razred. Konferenca SZDL že oktobra Vodstvo občinske konferen ce SZDL v Brežicah je sklenilo, da bo izvedlo letne konference Socialistične zveze v vseh 18 krajevnih kon ferencah že oktobra. Na konferencah bodo člani SZDL obravnavali socialno in pokojninsko zavarovanje kme tov, programska izhodiSča SZDL v okviru občine in kna-jevne probleme v krajevnih skupnostih. V torek, 12.avgus'ta, se je ponovno sestal na redni seji svet krajevne skupnosti Krško. Razpravljal je o poteku komunalnih del na prostoru od poslopja banke proti pošti. Odobril je izvajanje dodatnih del, ploščadi pred novimi stolpiči ter ploščadi za poštnim poslopjem. Ravno tako je ugotovil, da je treba urediti ulico od železniške postaje do priključka na cesti 4. julija. Svet je sklenil pospešiti dela na cesti 4. julija, tako da bi lahko še v avgustu pričeli asfaltirati cesto od Griča proti Leskovcu. Člani so bili mnenja, da financiranja ne bo zmogla sama KS, tem- Pozor pred potujočimi Cigani M,otorizirani hrvaški Cigani, ki navadno kupujejo cunje, so v zadnjem e dnu v krški občini dobro izrabili odsotnost nekaterih stanovalcev. Na lahek način so prišli do denarja in zlatnine. Nepridipravi so na poti s kombijem zagrebške ali osiješke registracije. Vozilo je rdeče barve in ima belo streho. V dveh dneh so okradli 5 stanovalcev v okolici Krškega. Vrata so spretno odprli z odpiračem. Zelo spretne so nekatere ženske, ki se tatinsko prikradejo v hiše. Ljudje naj tudi ne bi nasedali pripovedovanju o težkih Pogorelcih, pop-Ijavljencih in revežih. več bo treba zbrati sredstva tudi še kje drugje. Na tej seji so bili člani seznanjeni tudi z idejnim projektom o bodoči ureditvi krškega pokopališča in zgradi, tvijo nove mrliške veže. Urbanistični razvoj mesta namreč zahteva, da se mora sedanje pokopališče razširiti. Najbolj ugodna možnost je, da se razširi v smeri proti jugu, medtem ko naj bi bili na p>ovršini zahodno od po-kop^išča parkirni prostori. Seveda bo treba nekoliko spremeniti urbanistični načrt, ki predvideva na zgornji strani ceste Krško — Kostanjevica zazidavo s stanovanjskimi bloki. Po predpisih mora biti naselje oddaljeno od pokopališča vsaj 500 metrov. Sindikalni obisk v Krškem Predsednik republiškega sindikata storitvenih dejavnosti Jože Vidic in član predsedstva tega odbora Franci Novak sta v četrtek dopoldne obiskala občinski sindikalni svet v Krškem. Govorili so o delu sindikalnih organizacij, o ustanovitvi strokovnega odbora tega sindikata pri občinskem sindikalnem svetu in drugih sindikalnih vprašanjih. Pogovor je bil tudi o vsebinskih in organizacijskih pripravah ter pomoči pri sestavljanju samoupravnih aktov in osnovnih določil 13. in 15. ustavnega amandmaja. 300 Celuiozarjevih pro* izvajalcev na morju Lani je v počitniškem do u v Poreču letovalo 125 Ge lulozarjevih proizvajalcev, le tos pa jih bo odšlo na morje okoli 300. Prihodnji mesec delavske športne igre v Krškem Tudi keramične ploščice v trgovini ELEKTROTEHNA v Krškem prodajajo tudi keramične ploščice za oblogo sten in podov. Dobite lahko domače ali uvožene. V prodajalni imajo še ne kaj posode EMO po ugodni ceni. Posebno poceni prodajajo 1,51 in 21 lonce. Na zalogi imajo komplete loncev DEJKOR, posodo IDEAL, kozice ABC, 5 in 71 lonce ECONOM in drugo. Ves material za vodne instalacije, kopalne kadi,^ boj-lerje in druge potrebščine, ki jih' potrebujete v stano^ vanju lahko kupite v ELEKTROTEHNI. Poklibite ELEKTROTEHNO po telefonu: 71-101. (PO-E) RADIO BREŽICE PETEK. ?2. AVGLSTA: 20.00 do 20.10 — Napoved programa in poročila. 20.10—25.25 — Nove ploSče BTB, obvestila in reklame. 20.2? do 21.15 — Glasbena oddaja: Iz brali ste sami. NEDELJA, 24. AVGUSTA: 11.00 — Domače zanimivosti — O delu komisije za prošnje in pritožbe — Vzgojno predavanje: Mala šola lepega vedenja — Za naše kmetovalce: inž. Lojze Pirc — O \’zro-kih hitrega odmiranja breskev — Zabava vas ansambel Zadovoljni Kranjci — Nedeljska reportaža z domačih iimeljišč — Pozor, nimaS prednosti! — Obvestila, reklame in filmski pregled. 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 26. AVGUSTA: 18.00— 18.50 -- Novo v knjižnici — Jugo-ton vam predstavlja — Iz našo glasbene Sole — Vzgojno predavanje — Obvestila, reklame in pregled filmov. 18.50—19.30 — Slovenske narodne poje moški pevski zbor France Prešeren iz Kranja. Občinski sindikalni svet v Krškem je te dni razpisal občinske sindikalne športne igre, ki so postale že tradicionalne. Lani so imeli 300 udeležencev iz 13 delovnih organizacij. Letos želijo, da bi bila udeležba še večja, saj je to res edina oblika, kjer se proizvajalci srečajo na športnem področju. Komisija za šport, ki jo vodi Mirko Avsenak in so njeni člani še; Jože Koštomaj, Marjan Tuma, Branko Bajc, Miro Horvat, Jože Reberšak, Stanko Iskra, Stanko Bergant. Stevo Grilc in Ivan Va-nič, pričakuje, da bo letos še boljša udeležba, zlasti ker so zimske igre tako uspele. Proizvajalci bodo tekmovali v plavanju (moški — ženske), odbojki (moški in ženske), balinanju (moški), atle- tiki (moški in ženske), rokometu (moški), malem noM-metu (moški)* krosu (moški in ženske), streljanju (moški in ženske), šahu (moški), namiznem tenisu (moški in ženske) in kegljanju (moški). Igre se bodo pričele 9. septembra, končane pa bodo 13. novembra oziroma do dneva republike. S. D. Dve novi trgovini AGROKOMBINATA AGROKOMBINAT Iz Krškega bo še letošnjo jesen uredil novo trgovino z velikim skladiščem za reprodukcijski material na Raki. Sredi drugega leta bodo podobno trgovino odprli na Velikem trnu. Načrti za ti^ovino so že naročeni. KRŠKE NOVICE ŠTIPENDIJE BODO POVEĆAU — Tovarna Celuloze in papirja bo z novim šolskim letom povečala štipendije zaradi porasta življenjskih stroškov. Stipendije bodo povečali za toliko, da bodo dosegli slovensko povprečje. LE 10 GASILCEV — Proslave ob 100-letnici gasilstva na Slovenskem, ki je bila preteklo nedeljo v Metliki, se je udeležilo iz Krškega' in Vidma samo 10 gasilcev. Udeležba je bila slaba zaradi ppmanjkaixja denarja. Delovne or-ganizaclje so pozabile, da tudi gasilci včasih kličejo na pomoč, vendar so tokrat ostali brez uspeha. PREK 6000 IZGU^UENIll DNI — Delavci v tovarni papirja so v letošnjem prvem polletju izostali z dela zaradi bole^ 5587 dni, zaradi nesreč pa 581 dni. Za nadomestilo osebnega dohodka v času staleža so jim izplačali 215.860 djn. Podatki se nanašajo na boleznine do 30 dni. URADNO TOLMAČENJE — Občinska skupSčina Krško je pretekli teden izdala uradno tolmačenje k nekaterim, navidezno nejasnim določbam odloka o krajevnem samoprispevku. V nekaterih delovnih orgaiiizacijah so zastavili vprašanje, ali se obveznosti^ plačevanja samoprispevka od 1. 7. 1969 do 31. 12. 1972 nanašajo na ustvarjene ali samo na izplačane osebne dohodke. Odlok tega ros ne določa. Pri tem pa se je treba opreti na nekatere dodatne predpise, ki regulirajo vprašanje prispevkov in davkov ter plačevanje prispevka iz osebnega dohodka Iz delovnega razmerja. Predpisi določajo, da se vsi prisi>evki, ki se plačujejo pri službi družbenega knjigovodstva, obračunajo po času izplačila ne glede na to, kdaj so bili dohodki ustvarjeni. Zato velja enako načelo tudi pri plačevaixju krajevnega samopri-sjjevka. Tako se sredstva za krajevni samoprispevek zaposlenim v delovnih organizacijah odtegujejo ob izplačilu OD v Obdobju, za k^ terega je uveden samoprispevek. Občinska skupSčina je pojasnila, da so plačila oproščeni tisti, ^ imajo mesečne dohodke do COO Ndin. Ko je ObS sprejela W ukrep, je imela pred očmi socialni vidik. VESTI IZ KHŠKE OB(:iNE (šllšlSla )PRESKRBA (ilBSaSBaSSB^ s s a a a a a KRŠKO OBIŠČITE NOVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO NA Odprta jc vsak dan od 5. do 18. ure, bite pa od 5. do 19. ure> 9 Špecerija # gospodinjski pripomočki 9 galanterija 9 V bifeju točimo pristni cviček ii Radove i^l BREŽIŠKE VESTI ' P?- ^ , ^ ’f 'i-■ ■' ' C ' ’ ; ■* ' " ''<'^ Pod spretnimi rokami mojstrov nastaja nov brod na Blanci. (Foto: M. L.) Z DRUŽBENO POMOČJO DO NOVE PRIDOBITVE Spet bo združeval oba bregova Save Na Blanci gradijo nov brod za prevoz ijudi, živine in vozov \ Morda bi kdo oporekal, češ kaj toliko hrupa o manj pomembni stvari> toda če bi živel v vasi Arto, Blanci ali kaki drugi vasi ob Savi brez mostu, bi se kmalu prepričal, kako velikega pomena je gradnja novega broda, ki združuje ljudi z obeh bregov reke. Ni bilo javnega zborovanja v ondotnih krajih, da ne bi ljudje spominjali, kako nujno potrebna je obnova broda za prevoz ljudi, živine in vozov. Dosedanji je doslužil, že dalj časa je bilo silno nevarno, da bi se zgodila nesreča; 15 otrok, ki je moralo vsak dan na drugi breg v šolo, je ostalo nekaj časa celo doma. Kdo ve, kdaj bi začeli graditi nov brod, če se ne bi stvari tako zavzeto lotil rav- Loka: priprave na stoletnico v Loki pri Zidanem mostu že deluje pripravljalni odbor za proslavo stoletnice Čitalnice. Znano je, da so čitalnice pred sto leti imele pomembno vlogo pri prebujanju slovenstva in odporu proti potujčevanju. Odbor, ki ga vodi Leopold Veber, je že pripravil program komunalnih del. Ta vključuje kanalizacijo, asfaltiranje, urejanje pokopališča, postavitev javne razsvetljave in drugo. Za denarno pomoč bodo zaprosili tudi občinsko skupščino. Za praznovanje, ki bo predvidoma 5. julija prihodnje leto in ki bo obsegalo vrsto kulturnih in drugih prireditev že več dni prej, nameravajo izdati brošuro in spominsko značko. natelj osnovne šole na Blanci in predsednik krajevne organizacije Franc Zazdo, ki je vztrajno trkal na vrata podjetij, občine in vsakogar, ki je hotel kaj pomagati. Trkal pa ni zastonj; s pomočjo delovnih organizacij in domačinov te dni nastaja pri Savi novo plovilo, tako da se ljudje že sedaj veselijo nove pridobitve. Veliko sta si pri^za-devala tudi Franc BizjalT in tov. Žnidaršič iz ArtaV V režiji krajevne skupnosti bo gradnja veljala 8.000 dinarjev, če pa ne bi dobili pomoči in če ne bi ljudje isami pomagali, bi stal brod nekajkrat toliko. Očistiti bo potrebno še bregove rek, ki jih je preraslo rastlinje in novi brod bo v kratkem prvič — ------------------------------ V- zapeljal proti desnemu bregu. Prebivalci tamkajšnjih krajev se za pomoč javno zahvaljujejo občinski skupščini v Sevnici in v Krškem, sevnišk: Kopitarni, Trgov- skemu podjetju v Sevnici, sevniškemu obratu GG Brežice, sevniškemu Kmetijskemu kombinatu in občinski konferenci SZDL, ki je spodbujala ljudi k akciji. M. L. Inž. Novak nov direktor KOPITARNE Delavski svet sevniške KOPITARNE je te dni izvolil za novega direktorja inž. Martina Novaka, ki je že doslej delal v tehničnem vodstvu tega podjetja. Dolžnosti bo prevzel po upokojitvi dosedanjega direktorja Maksa Bilca, katerega odstop je delavski svet sprejel letos 19. maja. S SEJE SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI Zakaj še ne gradijo vrtca? Manjka precej denarja, prizadevanja pa še otežkočajo podjetja, ki nimajo pravega odnosa Novo varstveno ustanovo za otroke bi po programu morali v Sevnici začeti graditi že spomladi, zato vsi tisti, ki poznajo razmere in ki potrebujejo otroško varstvo, povprašujejo, zakaj odlagajo čas graditve. SEVNIŠKI PABERKI ■ TEC.4JA IN VI-XERNA SOLA. Delavska univerza zbira prijave za Večerno osnovo šolo ter aa tečaja »»eniSČlne In angleSčine, ki bosta Jrajala po 60 uri. Predvidoma se wsta začela oktobra, pouk bo dva-krat na teden, veljal pa bo 140 din na osebo, če bo vsaj 20 prijavljen-za posamezen tečaj. ■ KAJ JE 'L ODKUPNO PR«-«<)? Rejci krav vzdolž Save povprašujejo, kaj je z obljubljeno pro-KO za odkup mleka. Po njihovem Prepričanju bi se odkup Izplačal, *aj Je mleka dovolj in ga morajo Veliko porabiti manj koristno, kot W Ka sicer lahko. ■ NOV LOKAL. Dosedanja go* Miaska konkurenca v novem delu Sevnice se Je Se povečala. Gostinsko podjetje Je v kolodvorski •^tavraciji minuli teden odprlo v hekdanji kavami Se snack bar in okrepčevalnico. ■ MANJ KOT LANI. Število planov avto moto društva v Sevnici lotos So vedno ni doseglo lanskega "tovila, ker ima vodstvo težavo « Pobiranjem Članarine. Društvo pojva lastnike motornih vozil in naj se pridružijo organizaciji. ki dRje svojim članom vrsto '■(todnosU. SEVNIŠKI VESTNIK So (iOZOARSTVU. Za pone-?k Je bila sklicana razširjena seja izvršnega odbora občinske konference SZDL, na katero so bili vabljeni tudi predsedniki krajevnih organizacij. O razpravi o gozdarstvu, novem delovnem času v trgovinah ter o uveljavljanju zdravstvenega varstva, kar je bilo na dnevnem redu, bomo še poročali. ■ SPKT SOLI. Vsako zabavišče, ki pride v Sevnico, se hoče nastaniti kar najbolj v središču kraja. Tako Je bilo tudi minici teden. Prav bi bilo, da bi pristojni določili primernejši prostor. Posebno v času šolskega pouka je dosedanji neprimeren, ker moti redno delo šole. ■ v SOBOTO PLES. Ansambel Modro zvezdo Je po poletnem premoru v soboto spet igral na plesu v scvniSkcm gasilskem domu. ■ .«iE VKDNO NAVLAKA. Sev-ničanov še ni minila nel^a razvada, da mečejo v strugo Sevniščice in DrožanJ&kega potoka odpadke, ki so pokažejo zlasti, kadar je ma- lo vode vorcr, mestu ni v čast. Naj Je ie kdorkoli odgo-in ljudem to gotovo ■ U)KA: MARUlVl PLANINCI. Precej loške mladino Je včlanjene v PD Radeče, nekaj pa tudi v PD Lisca in pridno obiskuje naše planine. Štirje mladinci zmRguJejo tudi slovensko planinsko transverzalo, kar zahteva veliko truda in Tsianja. Vzroke za zakasnitev je pb* ravnavala tudi skupščina temeljne izobraževalne skupnosti minuli teden. Po daljši razpravi je sklenila, da je treba gradnjo takoj začeti, hkrati pa zagotoviti manjkajoči denar ali vsaj jamstvo zanj, ker so se stroški gradnje povečali za tretjino. Načrt je bil delno spremenjen v skladu z novimi zahtevami za gradnjo, povečale pa so se tudi cene gradbenih in obrtniških storitev ter materiala. Skupščina je na seji obsodila podjetja oziroma obrate, ki so odklonili prispevek za gradnjo, kot je bilo sprva določeno s posebnim razdelilnikom glede na skupne osebne dohodke v lanskem letu. Mednje štejejo: Komunalno obrtno podjetje (Tehnograd-nje), Jugotanin (Konus, Slovenske Konjice) ter ustanove: občinsko sodišče, zdravstveni dom in zavod za zaposlovanje. Vse te delovne oroanizacije so zavrnile prispevek, iz Elektra Celje, Merksa in Kreditne banke Celje, ki imajo v Sevnici obrate, pa po več mesecih še odgovorili niso. Tak odnos še zdaleč ni pravilen,« so menili na seji skupščine TIS. Priporočili so, naj pri odbiri otrok za varstvo upoštevajo odnos podjetij, kjer so starši zaposleni. M. L. PRED LETOŠNJIM OBČINSKIM PRAZNIKOM Dokončen spored prireditev Ob otvoritvi nove šole na Mirni 7. septembra bo govoril Janez Vipotnik, predsednik RK SZDL Pripravljalni odbor za pripravo praznovanja občinske ga praznika, ki bo trajalo od 31. avgusta do 7. septembra, je prejšnji teden dokončno določil razpored prireditev. 31. avgusta bo iz šentru- skih slikarjev ter kiparjev, ob 20. uri pa v Trebnjem koncert Partizanskega inva lidskega pevskega zbora iz Ljubljane. V soboto, 6. septembra, ob 16. uri bo v sejni dvorani od-perta, Čateža, verjetno pa tu- prta spominska razstava Godi s Trebelnega pohod po po- lievih del, ob 17. uri spomin- teh Gubčeve brigade in Do- ska slovesnost in odkritje lenjskega odreda. Ob 13. uri plošče književniku, rojaku bo otvoritev nove lovske ko- Pavlu Golii, ob 19. uri pa bo če na Vrhtrebnjem, ob 14. pa v prosvetnem domu še večer partizanski miting, že dopol- Golieve poezije, dne bo občinsko strelsko te- kmovanie Zadnji dan prireditev, 7. septembra, bo ob 13.30 na 4. septembra ob 16. uri bo Mirni najprej slavnostna se- V novi osnovni šoli na Mirni ja vodstev družbeno politič- razstava del naivnih in ljud- nih organizacij in občinske _______________________________ skupščine, ob 14. uri pa otvo- ritev nove šole na Mirni. Go-.. . voril bo predsednik RK iVlirnSr priJdVitB SZHDL Janez Vipotnik. Zatem , I I bo zabava pod mirenskim OtrOkG: gradom, že dopoldne bodo športna tekmovanja v nogometu in odbojki na Mirni in v Trebnjem. Še o stanovanjih za borce Minuli teden je dila v Trebnjem seja občinske;^a odbora ZZB, na kateri ?o obravnavali tudi stanovanjske težave borcev ter se natančneje seznanili s predviden m financiranjem. Po razdelilniku republiškega adbo;a )0 trebanjska občina dobila .^4 milijona dinarjev, ki'jih >i-do v prihodnjih letih po, >di-li borcem, ki živijo v i ih stanovanjih, po merilih ki so bila sprejeta z občin':vuri odlokom. Opravljen je n tudi popis stanovanjskih '-az-mer v vsej občini, iz l^ateie-ga je razvidno, da so pj're-be večje, kot bo na voljo denarja. Zadnje dni avgusta bo tehnični prevzfem novega šolskega poslopja na Mirni, 7, septembra pa svečana otvoritev, na kateri bo govoril tudi predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik. V izpraznjeni star j šoli bodo začeli urejati prostore za varstvo otrok. Prostori bodo predvidoma odprti ob koncu oktobra ali v začetku novembra. Ker hoče vodstvo šole iz več razlogov že prej ugotoviti, koliko otrok želijo starši dati v vrtec, jih prosi, naj prijavijo svoje otroke, zlasti tiste, ki bodo prihodnje leto obiskovali prvi razred, da bodo zanje organizirali malo šolo. Prenovljeno bo gostišče DANE Mizarska delavnica v Trebnjem, ki sicer dobi razmeroma malo naročil v trebanjski občini, veliko več pa v drugih, je izdelala opremo za restavracijo DANE pri Mirni. Gostišče bodo te dni znotraj temeljito obnovili: strope in stene bodo obložili z lesom, pri mali sobici s televizorjem pa bodo namesto zavese naredili vrata. če bodo izboljšali še postrežbo, nad katero je bilo že veliko pripomb, bo to mirensko gostišče gotovo pritegnilo veliko gostov od blizu in daleč. Prelesje: dovolj rib Ribiči mirenskega pododbora ribiške družine v Sevnici so s prostovoljnim delom zgradili ribnik za opekarno v Prelesju, da bi tako vsaj delno nadomestili izgubo življenjskega prostora za ‘ ribe, ki se je zmanjšal z regulacijo struge Mirne. Doslej se je v ribniku zaredilo precej rib zlasti krapov, tako da trud ribičev ni bil zaman. Dobrnič: zanimanje za tečaje v sodelovanju z delavsko imiverzo nameravajo letošnjo zimsko sezono v Dobrniču prirediti kmetijski in gospodinjski tečaj. Zlasti za gospodinjski pouk je bilo v kraju že od nekdaj veliko zanimanje. Ob zadnjem tečaju, ki ga je vodila Francka Slak, se dekleta skoraj niso mogla zvrstiti. Letos je temeljna izobraževalna skupnost izdatno podprla izobraževanje na vasi. Denar je treba izrabiti, zato pozivajo krajevne organizacije, naj se vsakdo, ki želi obiskovati kak tečaj, prijavi v pisarni krajevnega urada v Dobrniču. Vsak vlagatelj, ki ima v DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI vloženih najmanj 500 novih dinarjev, je zavarovan za primer nezgodne smrti. Razen visokih obresti za hranilne vloge skrbi DBH tudi za vaše nezgodno zavarovanje! OČETJE IN SINOVI (IN ZEMLJA} „Ne smem misliti na to“ Zdaj je pri Skubčevih in še marsikje tako, da se nihče več ne tepe za zemljo Skubčeva domačija na Gorenjem vrhu, med Trebnjem in Dobrničem, kmetija, ki meri 14 ha zemlje, bo ostala brez naslednikov, čeprav je zredila sedmero otrok. Oče mm Jože Novak, 67 — letni gospodar, mož s trezno in premišljeno besedo, ki je že v tretje občinski odbornik, član občinske konference SZDL in že dolga leta povsod tam, kjer se kaj skupnega dela in pripravlja, razume, da se mora s hribov veliko ljudi umakniti. To je si- cer potrebno, da bo prostor še za preostale, vendar pa se Novak vseeno ne more sprijazniti z usodo domače zemlje. »Sploh ne smem misliti na to, sicer nisem več za nobeno delo. Poskusil sem vse, da bi zadržal katerega izmed otrok, kupil sem kosilnico in še kaj, toda ni se mi posrečilo. Nama, ki pešava, otroci kdaj pa kdaj še pridejo pomagat, vendar imajo svoje skrbi, zato prihajajo vse težje,« pravi oče. Novakovi otroci se ne bodo vrnili k zemlji, šli so v šole, eden je postal inženir, drug profesor, tretji učitelj, hčere pa so se poročile. Kot v posmeh pripoveduje ustno izročilo, zakaj se pri njih pravi po domače pri Skubčevih. Nje. ga dni, šest rodov nazaj, je bila. tista zemlja brez gospodarja. Na oklic sta se dva prišleka iz daljnje okolice zanjo pošteno zlasala in »oskubla«, zmagovalcu pa so sosedje rekli Novak, ker je bil nov človek v tem kraju. Tako je bilo takrat, . zdaj pa se nihče več ne tepe za zemljo. M. L. TREBANJSKE IVERI ■ KAJ Z VRTCEM? Se vedno ni odgovora na vprašanje, kaj narediti z montažno stavbo otroSkega vrtca, ki so Jo z veliko volje in žrtvovanja postavili angleški mladinci, pa žal tehnično ne ustreza zahtevam, ki veljajo za otroSke varstvene \istanove pri nas. Za ta teden je najavljen obiSk enega iz-md vodij organizacije The Jouth Club of Warwickshire, ki Je gradila vrtec, da bi poiskali časten izhod iz te zagate. ■ ZASTAVE — KUPITI! Bližajo se dnevi občinskega praznika in organizatorji prireditev se morajo znova ukvarjati s starim problemom, kako primemo okrasiti naselja. Vedno primanjkuje zastav: komunalno podjetje, ki jih obeSa na Javne stavbe in drogove ob cestah, jih premore le manjše število. Pristojni menijo, da morajo lastniki zasebnih hiS sami kupiti zastave in jih izobeSatl ob praznikih. Tako odločata občinski odlok in zakon, tako pa Je treba delati v vsaki drtevi. ■ nnEz O.SKRBNIKA. Na nenadzorovanem novem kopali.šfiu so oblestni' in nevestni kopalci naredili že precej škode. Čeprav je že dalj časa v i^orabi, kopališče še nima oskrbnika. Izvajalec del, Splošna vodna skupnost Dolenjske, bazena še ni predala investitorju. ■ NE DOBI VAJENCEV. Mizarska delavnica v Trebnjem bi vzela v uk še tri vajence, vendar vse kaže, da se mladi fantje mnogo bolj navdušujejo za kovinsko kot za lesno stroko. ■ POKVARJEN AVTOMAT. Avtomat za prodajo žvečilnega gumija pri trgovini Novotehne je tako »muhast«, da samo jemlje, ne daje pa nič. Je tako »poslovanje« v skladu s predpisi, sprašujejo lastnika — podjetje Tob& — tisti, ki jih Je avtomat že ogoljufal. ■ PRENOVUEN LOKAL. Frizer Darko Novak Je lepo preiiredil ctoJ lokal. Delo je bilo končano minuli teden. rKI>:HAN.|SKE NOVICI-; Fara: kaj z zemljo? Poleg mnogih problemov opozarjajo v Fari tudi na naslednjega. Pred leti je kme tijska zadruga ustvarjala komplekse obdelovalne zem Ije. Površine zasebnih kmetov 30 arondirali, v glavnem po zakupnih pogodbah Ka sneje je zadrugo m «em n prevzelo KGP Kočevje. Zdii, ta zemlja za družbeno pro z vodnjo m .eC mteresantna (zanimiv izraz!). Pogodbe i=o potekle ali pa bodo !cma.u. mejnikov med nekdanj’mi parcelami m več. Obdelova. ne površine je v "la .'nem prerasla trava, ki tudi ii' kdove kako koristna. Prifar-ci pravijo: »Družbi se obdelo vanje te zemlje ne izplača več, m: je ne bomo mogli.« Mnogi nekdanji lastniki so se namreč odselili ali pa so ostareli, prestari za kmetovanje. Kaj bo zdaj z zem Ijo, kdo jo bp obdeloval in komu 6B bo še spalčalo Ne nazadnje tudi zaradi nevarnosti, ki preti iz gozdov? vec ■ KOČEVJE — Uprava doma telesne kulture v Kočev^ je pri i^ela graditi dve novi igrišči na zahodni strani doma, med objek tom telovadnice in upravnim po slopjem Zgradili bodo igriSče za odbojko (ugaski) ter asfaltirane Igrišče za košarko, ki bo hkrati tudi kotalkališče. Uprava doma ae ie za to lokacijo omočila iz dveb vzrokov. Prvič, keir so pri igrišču če slačilnice in kop^nice ter kei ao blizu šolski objekti. Drugič, ker bodo ti objekti ustvarili zaokroženo celoto v kočevskem parku. Sedarua igrišča, ki so bolj od-daliena od'doma, pa bodo rabila v rekreativne namene. Ko bo vse delo končano, bodo kočevski ŠDortniki dobili snet dve lepi ign^l-Sči. (A. A.) Kdo naj tu živi: divjad ali človek? Človekov boj za obstanek z divjo zverjo - »Taborni ognji« v jesenskih nočeh na poljih - Njive se umikajo pred divjadjo, kmetje v oddaljenih krajih opuščajo mnoge poljščine - Človeška prebivališča ali gozdni rezervati? Poldrugo desetletje je ie minilo, kar mi je sošolec iz Suhe krajine pripovedoval, kako »veselo« je jeseni pri njih. »Veselo« je bil v bistvu nedopovedljivo težak boj člo-teka z divjo živaljo, boj dveh elementov — človeškega in živalskega — za poljščine ki si jih je na jesen razen človeka lastila tudi divjačina. Mnogo noči, mi je pripovedoval prijatelj, prečujejo ljudje na poljih ob ognjih in s psi ob sebi ter odganjajo vsiljivo divjad od koruze, krompirja in drugih, za človeka potrebnih pridelkov. Gozdna nadloga se je zadnja leta neverjetno namnožila tudi tostran Male gore, na kočevsko — Tibni-škem območju. Ognjev sicer ne kurijo povsod^ marsikje pa na njive priženejo čez noč pse čuvaje, ki naj bi ubranili ljudem čimveč pridelkov pred požrešnimi gozdnimi prebivalci. Prav zanimivo je gledati proti mraku pse po njivah. Posamezno se zde še preplašeni, s sosedom na le- vi in desni pa se čutijo varnejše in divje lajajo v noč, kakor hitro zaslutijo divjad v bližini. Mnogim gospodarjem ali gospodinjam je pod noč obvezen opravek odpeljati psa na njivo, privezati ga čvrsto in mu zabičati: »Bučko, pazi!« In Bučko, ali kakor je že ime psetu, budno pazi. »Bežimo pred divjadjo,« mi je ne-/ koč pripovedoval kmet iz Kota pod Veliko goro pri- Ribnici, »še se spominjam, saj mi tako daleč nazaj, ko smo sejali žito nad vasjo^ pod gozdom, sadili koruzo, krompir, repo za svinje. Danes so njive v bliMii gozdov opuščene, s poljščinami pa se pomikamo vedno dalje, v 'fiolino. Navsezadnje nas bo divjad še pregnala.« žalosten nasmeh, zamah z roko ob besedah: lovec, lovska družina, povračilo škode ... Grčarice gozdovi vedno bolj stiskajo. Vedno manj jih je; kjer so, skušajo ljudje — v glavnem gozdni delavci — posaditi kak krompirček ali kaj podobnega^ pa še to komaj ubranijo pred divjačino ■ Območje Grčaric je pač gozdno območje in verjetno bo vas slej ko prej zarasel gozd. Za divjačinV. Ljudje bodo že kako. Na večini zborov volivcev ljudje razen drobnih lokalnih komunalnih problemov opozarjajo — vedno glasneje, seveda — predvsem na težave z divjačino in škodo po njej. V posebno neugodnem položaju je Kolp-ska dolina z obrobnimi kraji proti Dragi in Loškemu potoku. ' Pravijo, da se v Kolpski dolini poraja čedalje več socialnih problemov tudi zaradi divjačine Divjad napravi po njivah ogromno, neprecenljivo škodo, škodo je sicer lahko nekako oceniti, vendar ne vse. V; mogoče preplačati in pravil- no oceniti škode, ki nastaja zaradi opuščanja mnogih kultur, ni mogoče oceniti trpljenja in nepotrebnega dvakratnega, trikratnega dela na polju, ni mogoče oceniti in plačati izgubljenega veselja do kmetovanja. Jelenjad prihaja prav do hiš, otroci se boje v šolo, saj v Kolpski dolini, pa tudi marsikje drugje, ni redkost srečati večdeset-glavo čredo jelenov ali medveda. V Podstenah v okolici Fare so spomladi npr. sadili krompir trikrat in vedno ga je divjačina sproti uničila! Je to lahko oceniti in poplačati? Žita v teh krajih sploh ne sejejo več in še marsičesa ne. Prav zaradi tega so kraji ob Kolpi zapisani poginu. »Tudi ne gnojimo več toliko,« je povedal star kmet iz okolice Fare. »čim bolj gnojimo, lepši so pridelki in mikavnejši za divjad. Zakaj bi se mučili za živali? To povzroča tudi ' manjšanje staleža živine... Od česa rvaj pa kmet živi?« »Na junijski seji občinske skupščine smo govorili o divjadi,« je po. vedal odbornik France Volf iz Fare. »Stanje divjačine je bilo prikazano le za lovske družine, ne pa za gojitveni lovišči. In prav od tu je največ divjadi! Končno se je treba zmeniti, če so naši kraji lovski rezervat ali namenjeni ljudem. Kdo naj tu živi: ljudje ali živali?« Saj res: kr'- ^ GRIVEC Doma se naučijo, delajo pa tujcu Kovinsko podjetje RIKO. v Ribnici bo imelo letos precejšnjo škodo zaradi odhoda večjega števila kvalificiranih in priučenih delavcev v tujino. V podjetju dajejo precej denarja za strokovno izobraževanje zaposlenih, zato pomeni vsak odhod v tujino nož v hrbet, saj ne morejo uresničiti vseh načrtov, ki jih sprejmejo za gospodarsko leto. Kaže, da bo potrebno nekaj napraviti, vendar nihče ne predlaga, da bi delavcem prepovedali odhod v tujino. Uredili naj bi le interno zakonodajo in sicer tako, da bi motal poslej vsak delavec ali uslužbenec, ki mu je do izobrazbe pomagalo podjetje, ob odhodu v tujino povrniti podjetju vse stroške izobraževanja in tudi morebitno gospodarsko škodo. - r Skaljena »Tri srca« Radenska voda s »tremi sr ci« je v Ortneku zadnje čase precej kalna in slahega okusa Ljudje so prepričani, da so pričeli iz Radencev pošiljati na tržišče drugo vrsto vode. Menijo, da bi morali v Radencih pojasniti, zakaj je na trgu voda tako motna. V. P. Oglašujte v Dol. listu! Za ^redsfrajski vodovod Predgrajčani s samoprispevkom zbirajo denar za vodovod, vendar lastne moči ne bodo dovolj 2e pred letom smo poroča- li o pripravah na gradnjo oziroma razširitev vodovoda v Predgradu, želja po tem pa je v teh krajih veliko starejša. Del Predgrada vodovod namreč -e ima, pretežni del kra ja pa vode še nima. Sicer pa jC tudi že obstoječi del vo dovoda potreben popravila. življenje na vaškem pode želju, posebno če je odmak njeno od večjih krajev m pomembnejših komunika cij, ubira svojstveno pol. Po . sem drugačno je koi v mestu, potrebe in želje so drugačne, pa tudi možnost Le-teh navadno ni veliko Tako so se Poljanci lani od ločili, da bodo del denarja za razširitev vodovodnega omrežja zbrali sami s samo prispevkom. Ne zbirajo e Podgrajčani, pač pa r.ud ljudje iz več vasi v oliolici. saj bi vodovod zajel razen centra doline tudi bližnja naselja. Seveda pa tako ae bodo mogli zbrati veliko,_ nikakor pa ne dovolj denar ja, saj bo investicija precejšnja, možnosti pa so majhne. Ljudje nimajo visokih zaslužkov, skromne kmetije pa komajda zmagujejo sprotna stroške in potrebe gospodar stev. Razen samoprispevka so občani ' pripravljeni sami opraviti zemeljska dela, sjer bo to mogoče (V glavnem je teren kamnit!). Krajevna skupnost tudi hrani večletne dotacije občinske skupščine radi pa bi še, da Vodna skupnost za njihov vodovoci najame 40 do 50.000 dinar jev posojila. Le tako b'>do lahko uresničili svojo dolgoletno željo, ki je že zdavna; prerasla v neodrekljivo po trebo — v del življenjskega standarda. /ec DROBNE IZ KOČEVJA ■ ■ ■ \ ^u(ln,)rni (asu se je zvrstilo na televiziji več reportaž o go.spodarskx?m in družbenem življenju v Kočevju. Pravilno je, da se tudi uspehi in pridobitve mesta Kočevja prikažejo fiirti javnosti Slovenije Domači gledalci so bili z oddajami vfčlnoma zadovoljni že zaradi tega, ker so videli na zaslonu domače kraje Ln ljudi. Na vsebin.^ko stran, nekatere ugotovitve in izjave v oddaji pa je več pripomb ker so zvenele precej drugače, kakor Je dejansko stanje na obravnavanih področjih. Prav bi bilo, da bi se po takih reportažah doma pogovorili v krogu druž benih delavcev. ■ ■ ■.Nekaj osebnih legitimacij, ki so jih Izdali leta 1^, so morali zamenjati. Ovojna masa, v katero je vtisnjen k^onček z o.<;ebnimi podatki in sliko, se lomi in trga ter kemično presnavlja. Kaže, da masa ne prenese tople vlage denarnic, predvsem ne moških ■ ■ ■ Za vouiiilke izpite se Je prijavilo komisiji minuli četrtek kar 42 kandidatov, od tega 9 žensk. Teoretični izpit so morali 'delati v dveh skupinah. 2e pri KOČEVSKE NOVICE teonji jih je padlo 15. Med temi je bilo nekaj res slabih, saj je neki kandidat dosegel celo 72 negativnih točk. Za primerjavo naj navademo, da izpitov ne naredijo vsi oni, ki imajo nad 10 negativnih točk pri reSevanJu vprašalnih pol o prometnih predpisih. Nekateri pridejo torej na izpit bolj na srečo kot z znanjem. Dosledna in stroga komisija take kandidate zavrne za mesec dni. ■ ■ ■ V trgovina!) in gostinskih podjetjih v Kočevju je dalo precej uslužbencev odpoved na delovno razmerje. V večini so ženske, ki so dobile nove službe pri podružnici NA-MA v Kočevju. Potrošniki pričakujejo od novega podjetja bolj strokovno in kulturno postrežbo, kakor so Je bili delež ni do sedaj. Na to bo treba bolj paziti posebno sedaj, ko bo podjetje vpeljalo svoj način po.slo vanj«. ■ ■ ■ Minuli teden je obisitalu Kočevje precej skupin izletnikov. Iz Celja so prišli trije avtobusi s člani kol«dctivov. Veliko Jih Je prišlo ie v potek in soboto iz Italije. Nastanili so se v hotelu Pugled, v katerem so s preskrbo in prenoči .ščcm zelo zadovoljni. ■ ■ ■ Ilotrl Pugled je zamenjal prejšnji mesec v.se pohiStvo in opremo v tujskili sobah. Sobe so vedno zasedene in se kaže vedno večja potreba po novih. Gostje se v novih sobah počutijo aobro in se z bivanjem pohvalijo. Sodražica vabi Odbor Notranjskega odreda, pripravljalni odbor ter ZZB NOV iz Ribnice in Sodražice vabijo vse borce odreda, aktiviste, internirance, svojce padlih in vse prebivalstvo ljubljanskega, notranjskega, dolenjsko-kočevskega m goranskega območja na veliko parti-sansko srečanje, ki bo 30. in 31. avgusta 1969 v partizanski Sodražici. Pridite vsi! V soboto, 30. 8., bodo ob 16. uri dali v promet obnovljeno cesto Sodražica — 21ebič. Ob 17.. uri bo v osnovni šoli v Sodražici odprta razstava, ki jo bo priredil muzej NOB iz Loža. Ob 18. uri bo razgovor z borci odreda, ob 20. uri pa ognjemet ter zabava ob • tabornem ognju. V nedeljo, 31. 8., se bo sfevje začelo ob 8. uri s koncertom godbe na pihala. Ob 9. uri bo zbor odreda in polaganje vencev, ob 10. uri pa bodo podelili domicil Prvi ribniški četi; sledil bo slavnostni in kulturni spored na trgu v Sodražici. Pon^orili bodo tudi letalski napad na Sodražico. Sodelovali bodo: pevski zbori, solisti, godba na pi bala in mladina, na zabavi pa tudi ansambli zabavne glasbe. Poskrbljeno bo za vse, tudi za prenočišča v Sodražici in okolici. Udeleženci srečanja si bodo lahko ogledali tudi izdelovanje suhe robe. — Za prevoz do Sodražice in nazaj uporabljajte redne prometne zveze, organizacije ZZB iz bolj oddaljenih krajev pa naj pripravijo skupinske prevoze. Za lokalni prevoz od 21e biča in nazaj bo pripravljen avtobus. Borci odreda naj se ob prihodu javijo v informacijski pisarni v Sodražici. iSrečanje bo ob vsakem vremenu. zato bodo na voljo tudi potrebni družbeni prostori. PRISRČNO VABLJENI! pravi jalni odbor Kdaj TV pretvornik? Lahko bi rekli; v Kolpski dolini je dolgočasno, posebno za ljudi iz mesta. Ni prave zabave, kraji so daleč od »sveta«. Vendar je v dolini Kolpe sprejem silno slab ali pa skoraj nemogoč ln ljudje niti za televizijo nimajo veselja. Pravijo, da bi bilo pri njih veliko lepše in prijetnejše, če bi pozimi, ko so večeri prav neprijetno dolgi, lahko gledali TV spored. Treba )e le zgraditi TV pretvor nik in tako približati svet preko malih ekranov *^udi ljudem Ob Kolpi. Vendar — kdo bo segel ta ko globoko v žep in ustregel vedno skromnim prebivalcem doline med Osilnico in Paro? Med mladimi ni zanimanja v ribniškem podjetju RIKO ugotavljajo, da ni zanimanja med mladino po končani osnovni šoli za kovinsko stroko. Podjetje bi letos rado sprejelo v uk za kovinarske poklice preko 20 učencev, sprejeli pa so jih komaj 13 ali 15. Za vedno večje potrebe pol-kvalificiranih delavcih je dosedanja šolska delavnica RIKO že premajhna in neudobna, zato so se odločili za gradnjo nove delavnice. Nadzidali so staro delavnico in proizvodno halo, s čimer bo šolska delavnica pridobila 500 kvadratnih metrov koristne površine. V šolski delavnici bodo poslej lahko usposabljali tudi nekvalificirane delavce na priučeva- Tudi v Ortneku ribniki Ne samo pri Ribnici, tudi v Ortneku so c^IUščeni ribniki, in sicer pori »starem malnu« Z nalo trudn in denarja bi jih bilo mogoče obnoviti in prirediti za ribolovni turizem. Ortneški ribniki imajo še to prednost, da so blizu kočevske magistrale in torej zelo lahko dostopni iz ljubljanske in kočevske smeri, V neposredni bližini ribnikov je primeren prostor, na katerem bi se dalo urediti parkirišča V. P nju. Učni in delovni pogoji bodo v novi delavnici mnogo ugodnejši, prostori lepši in toplejši (centralna kurjava). V začetku oktobra bo delavnica že nared, vsak član kolektiva pa mora opraviti dvanajst prostovoljnih delovnih ur pri gradnji. -vec Ribnica: turistov dovoli Zadnje čase obiskuje Ribnico vedno več tujcev, domačih in tujih turistov. Radi si ogledajo ribniSke znamenitosti, slehernega pa zanese pot tudi v trgovino Spomin-karstvo, kjer lahko kupijo dragocene spooninfike iz lesa in gline, značilne za Ribniško dolino. Turistični delavec Franjo Matoh ima čez glavo dela, vendar vedno s ponosom pripoveduje o letošnji dobri turistični »letini«. Precof turistov v Ribnici tudi prespi, v glavnem v privatnih tujskih sobah in mnoge pošljejo v Ribnico iz Kočevja. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI ■ KIHNICA — Keglja&ki šport , ima v ribniški občini bogato tradicijo in Je močno razširicn tudi v manjSih krajih Skoraj ni vasi, kler ne bi Imeli preprostega kcg-Ijifiča, če no dru£jc> pa pri go stiSčih Marsllcje je kegljanje tudi edina zabava. V Ribnici so pred petimi leti začoli graditi moderno kegljiSte nasproti postaje, vendar Je kasneje delo zamrlo. V stavbi, zgrajeni za kegljih, ima sedaj stanovanjsko poletje skladišče. Vneti pristaši ke^lja&kega ftport« iz Ribnice so tako vezai^ na kočevsko kegljišče. Letos je zasebnik v Prigorici odprl kegljišče z avtomatsko in navadno-s tezo. in je tako ustregel pristašem tega Sporta. RuTiširjoni upravni odbor kegljaškega kluba Ribnica je imel U> nedelto j^upaj s predstavniki občiaske zveze za telesno vzgojo m zasfounlkl ObS v Prluorlci sestanek. na katerem so se pogovarjali o razširitvi kegljaškoga ftoortn Poživiti nameravajo delo kluba v vseh večjih krajih ter tistanoviti sekcije •^eotenibrn bodo pripravili tudi občni zbor. sprejeli nov statut kluba, občinska zveza pa bo vsem 'Slanom Izdala športne Izkaznice. 'P. O.) ■ 1’udjctjc DUM, obrat Sodra žica, bo na dan proslave Notranj-.skega odreda, to je 31. avgustva, organiziralo v Sodražici razstavo suho robe. Razstava bo prikazala različne Izdelke hišne domače obrti, ki se izdelujejo v teh krajih. V Sodražiški dolini in okoliških kra-lih imamo Se vedno precej ljudi, ki se bavijo in preživljajo z izdelovanjem sulic robe in drobno le sno galanterijo. Razstava bo zanimiva posebno za obiskovalce iz drugih krajev. ■ Po sc^h v gozdovih Travne gore in drugje, kjer je vihar pred nekaj leti podrl drevje, je letos zelo veliko malin. Maline so sedaj zrele. Zaradi sladkega sadu jih ljudje radi nabirajo. Zaradi obilice pa bo veliko. malin ostalo neobranih. ■ Prebivalci CHubcH, vasice v bližini hriba ]^ncar, so te dolgo gojili željo, dTi bi si zgradili "o-dovod. Sedaj uporabljajo vodr ki ni najbolj primerna za pitje ln uporabo. Tudi kopalnic in pralnih strojev niso mogli uporabljati. Po dolgem času so se vaščani le odločili, da -si^ napeljejo vodovod. Z gradnjo bodo precejšnji stroški. Zajetje In napeljava vodovoda v vas bo stala 70.000 din. Toda to Je Se zmeraj cenejše, kot pa če bi vaščani kupovali drage hidrotaije, kar delajo v sosedni Gori, kjer tudi še nimajo vodovoda. ■ Košnja otave je v polnem teku. Ker se Je prva košnja zakasnila zaradi dolgotrajnega deževja. Je druga košnja slaba kot prejšnja leta. Kljub temu bo krme dovolj. ■ Modernizacija ceste Zapo-tok—Sodražica lepo napreduje Delavci in stroji delajo ves dan. Rok za dograditev ceste Je 2fi. avgust. Asfaltirana cesta bo izrotena svojemu namenu 30. avgusta, to Je na začetku proslave Notranjskega odreda v Sodražici. ■ Cesta IV. reda od Oorenje vasi do zaselka Lepovče je slaba. Prebivalci Lepovč Selijo, da bi »Komunala« cesto čimprej popravila. Na »komunali« so obljubili da bodo omenjeni del ceste popravili. ■ Po desetdnevnem letovanju v Piuju se Je te dni vrnilo domov 125 otroke iz ribniške občine. Otroci so bili v otroškem okrevališču. Imeli so-se dobro. REŠETO N 173 borcev bo dobilo posojilo Prvi prosilci bodo iz sklada za stanovanjsko izgradnjo borcev NOV kmalu dobili posojila - Komisije, ki so pregledovale stanovanja borcev, so končale delo - Posojila bodo dodeljevali po vrstnem redu Nekateri belokranjski borci živijo v težkih razmerah. Razen nizkih pokojnin Jih največkrat muči tudi neurejeno stanovanjsko vprašanje, ki ga ponekod že nekaj let niso reševali. Lani je v Črnomlju posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki ZZB NOV in občinske skupščine, pregledovala stanovanja borcev ter ugotovila, da je treba nekaterim takoj pomagati. Število tistih, ki bi potrebovali boljša in večja stanovanja, se je povečalo kar na 1100. Pred dobrim mesecem so štiri komisije sklada za stanovanjsko izgradnjo borcev NOV občine Črnomelj, ki je bil ustanovljen junija letos, pregledale stanovanja tistih borcev, ki so 2saprosili za posojila za nakup, gradnjo in obnovo stanovanj. Komisija je sestavila poseben vrstni red, po katerem naj bi prišli na vrsto najprej tisti, ki živijo v najslabših razmerah. Pri vrstnem redu je komisija upoštevala določila statuta sklada. Pri dodeljevanju posojil ni upoštevala prošenj tistih borcev, invalidov, po vojni umrlih borcev in njihovih svojcev, katerih stanovanjsko vprašanje je bilo v letih po vojni že rešeno, pa so pozneje po lastni krivdi izgubili ali prenesli stanovanjsko pravico na svoje otroke ali sorodnike. Znesek 2,690.000 din, ki se je doslej nabral v skladu, bodo razdelili med 173 prosilcev. Za posojilo je določena najdaljša odplačilna doba do 20 let, izjemoma tudi 25 let — z 2 odstotno obrestno mero. Drugi prosilci bodo dobili „Rada imam Belo krajino!^ Tako pravi Terezija Cimerman, ki s svojimi spretnimi prsti oblači lutke po belokranjsko Blizu črnomaljske železniške postaje stanuje Terezija Cimerman, 38-letna gospodinja, ki je v zadnjih štirih letih naredila na stotine drobnih lutk. Oblekla jih je v belokran;iske narodne. noše, ki so navdušile marsikaterega domačega ih tujega kupca. »Taka sem, da moram vedno kaj početa« mi je dejala, ko sem jo našla poleg ,velikega kupa najool izdelanih lutk. Najprej je vezla belokranjske prty5ke, za katere se je pred )eti začel zanimati ljubljanski »DOM«, potem pa je začela ižrfelovati lutke. Najprej v gor*^njskih narodnah nošah, pozn«je pa jim je z mnogo večjim veseljem oblačila domače, belokranjske narodne noše V poletnih mesecih ima flela čez glavo, saj pozimi lutk skoraj nihče ne kupuje. Drobna, nekaj centimetrov visoka lutka zahteva precej dela in še več potrpežljivosti Terezija je šivilja in ji zata Cesta na Smuk bo septembra končana že od začetka julija krajevna skupnost Semifi gradi novo, 4 m široko cesto do turistične postojanke Smuki Dela od Tajčbirta proti Smuku dobro napredujejo, domačini si želijo le malo več sodelovanja Gozdnega gospodarstva. Nova cesta bo 4 m široka, sposobna za promet z vsemi motornimi vozili in bo septembra letos dograjena. spretnosti ne manjka. Kljub temu pravi, da je potrebovala veliko časa, da se je delu privadila in tudi dobre oči, da so imele izdelane lutke na sebi vse tisto, kar so nekoč nosile ob praznikih brhke Belokranjice. Terezija Cimerman pravi, da v poletnih mesecih dobro zasluži. Denar pa ji ne pomeni vsega. Ker je Belokra- njica in ima domače kraje in ljudi zelo rada, se tega dela oklepa z velikim veseljem. Domačim in tujim izletnikom, ki prihajajo v Belo krajino hoče predstaviti na poseben način belokranjske ljudi in njihove noše. M. P, ČRNOMALJSKI DROBIR ■ SPREVODNIKI AVTOBUSOV šc vedno pogosto krfiijo dogovor, da pred stavbo obCinske skupSCine v Cmomlju ne sniejo čistiti avtobusov. Opozorila le malo zaležejo, ker nekateri nočejo razumeti, da avtobuAia postaja v srediSču mesta ni primerna za . odlaganje smeti. Morda bi jih primerna kazen nekoliko spametovala in bi potem nekoliko bolje cenili red v mestu. ■ ZADNJO PLAST so položili pred kratkim na asfaltirani Vojin-skl cesti v Cmomlju. Toko so v glavnem zaključili obnovo te ceste, na kateti bo treba urediti Se pločnike in okolico. ■ NAJSLABdI ODSEK CESTE Novo mesto—Vinica Je prav gotovo med črnomaljskim mostom ui Kanižarico, dolg 2 km. To del ceste Je bU prod leti asfaltiran, zaradi velike obremenjenosti po Je zdaj-spet potreben obnove. ■ V BEIiOKRANJSKE NOSE Oblečeni fantje In dekleta so na NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE nedeljski gasilski proslavi v Metliki poželi navduSen aplavz. Belokranj ske noše so nosili tudi CmomalJ čoni, ki so se pomeSali med go renjske in prekmurske narodne no Se. Skoda, da niso organizatorji pritegnili v povorko belokranjskih folklornih slmpin, ki bi prav gotovo močno navdušile gledalce. ■ TOCA IN NEURJE, ki sta v noči od potka na soboto,'(15. in 16. avgusta) močno prizoditla nekatere kraje v Beli krajini, sta tokrat prizanesla vinorodnini krojem na Dobličkl gori, Stražnjem vrhu in semiškem koncu. Razumljivo Je, da se kmetje prestroSeno ozirajo v nebo, kadar se izza goro pripodijo črni oblaki. Ker letoSnJa letina v vinogradih dobro kaže. Je njihov strah upravičen. ■ NOVI PREDSEDNIK občinske konfcrence ZMS Mirko Čadonič bo nastopil svojo sliižbeno dolžnost 1. septembra. Mirko Čadonič Je bil sedaj učitelj v Starem trgu ob Kolpi, zdaj pa bo delal v mladinski organizaciji in v telcsnovzgoj-nem ^nStvu. ■ SOKSKA VRATA se bodo prav kmalu odprla. Zodnje dni avgusta bodo dijaki gimnazije in učenci vlSUh raeredov osnoVne Sole oprav-Daii popravne Izpite. Učitelji se bodo v kratkem začeli pripravljati na novo Jtolsko leto. posojila tako, kot bodo pritekala sredstva v sklad. Pričakujejo, da se bo do konca leta nabralo na skladu še na-daljnih 1000 din. Ta denar bodo upoštevali za dodeljevanje posojil v naslednjem letu. M. P. O gozdovih bo tekla beseda Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konfererce SZDL Omomelj so sklenili, da bodo organizirali več sestankov, na katerih bodo obravnavali nov način gospodarjenja z gozdovi. Gozdno gospodarstvo Novo mesto bo pripravilo izčrpno poročUoo poslovanju in vlaganju v gozdove v zadnjih petih letih. O teh vprašanjih bodo razpravljali: sekcija društva inženirjev in tehnikov, svet lastnikov zasebnih gozdov, svet za gospodarstvo pri občinski skupščini ter s^cija za kmetijstvo pri SZDL. V raz-razpravah bodo v vseh večjih krajevnih središčih sodelovali tudi bbčani. Upokojenci, prijavite se za izlet! Podružnica Društva upokojencev Črnomelj bo 7. septembra 1969 organizirala enodnevni avtobusni izlet v Novo Gorico. Šli bomo skozi Ljubljano — Škofjo Loko — Žiri — Idrijo (po možnosti ogled živosrebmega rudnika) — Cmi vrh — Ajdo\’ščina — Nova Gorica, Vračali se bomo skozi Dornberk —, Štanjel — Podnanos — Razdrto — Postojno in Ljubljano. V Novi Gorici bo skujMio kosilo v restavraciji tamkaj^je podružnice DU. Zaradi dolžine poti, se v Postojni ne bowid Zadrževali. Stroški za prevoz z avtobusom; 40 Ndin. Odhod iz Črnomlja; 7. septembra 1969 ob 5. url. — Rok za prijave in predplačila za vožnjo je določen do 1. septembra 1969. — Pohitite s prijavami! Črnomelj bo dobil dva transformatorja v Cmomlju gradijo transformator za gradom, pripravljajo pa se tudi na gradnjo transformatorja pri gradbenem podjetju, ki bo napajal predvsem severni del mesta. Tako bo v skoraj vsem mestu napetost dovolj visoka tudi v času največje potrošnje, čeprav zahteva uvajanje mehanizacije ter novih gospodinjskih strojev čedalje več električne energije. K. W. Kaj je z vračilom komunalnih taks? To Vprašanje je na zasedanju občinske skupščine zastavil inž. Tomo Plečko. Predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič rau je odgovoril, da bodo takse začeli postopoma vračati občanom, vendar so pri tem težave. Občina je morala takse uvesti na podlagi republiških predpisov, kasneje pa je ustavno sodišč to razveljavilo. Pobrane takse so v prorafiuinu že zdavnaj porabili, zdaj pa ni denarja za vračilo. Davčna uprava zbira dohodke, neupravičeno pobrane komimalne takse pa bodo lahko le postopoma vračali občanom. Letos pri vračilu najbrž ne bodo vsi prišli na vrsto. V soboto dopoldne so v Metliki slovesno odprli slovenski gasilski muzej, v katerem je zbrano dokumentarno gradivo in gasilska oprema številnih gasilskih društev. Bogato muzejsko zbirko si je ogledal tudi Metod Rotar, predsednik slovenske gasilske zveze (na desni), ki je bil še posebno navdušen nad najstarejšimi gasilskimi prapori (Foto: M. Padovan) Metličani so gostili 10.000 ljudi Metliško gasilsko društvo, najstarejše med vsemj slovenskimi gasilskimi društvi, je lepo praznovalo svoj visoki jubilej - Nekajdnevno praznovanje so končali z nedeljskim zborovanjem in tekmovanji Metličani so bili v zadnjem tednu v središču pozornosti. Za veliko proslavo ob 100-letnici gasilstva so se zanimali skoraj vsi Slovenci in gasilci iz sosednjih republik. Gasilsko slavje se je začelo že v četrtek, ko je krenilo po metliških ulicah več kot 100 gasilcev in meščanov z baklami v rokah. Nekateri trdijo, da Metlika še' nikoli ni bila tako lepa, kot v četrtek zvečer, ko so bila vsa okna razsvetljena s svečami in lampijončki. V petek zvečer so si Metličani ogledali na grajskem dvo^rišču kroniko Ivana Drobniča; »Kako so v Metliki ustanavljali požarno brambo?«, ki so jo uigrali domači igralci. V soboto sta bili dve veliki otvoritvi. Dopoldne so v metliškem gradu odprli slovenski gasilski muzej, v katerem so razstavljerd prapori, zastave in najrazličnejši predmeti mnogih slovenskih gasilskih društev. Prvi oddelek je za Metličane še posebej zanimiv, saj si tu lahko ogledajo najrazličnejše dokumentarno gradivo iz bogate zgodovine domačega gasilskega društva. Otvoritve so se udeležili ugledni gostje: Boro ćavšev, predsednik gasilske zveze Jugoslavije, Metod Rotar, predsednik gasilske zveze Slovenije ter predstav- niki gasilskih zvez iz Srbije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine in Makedonije. Popoldansko slovesnost pri novem gasilsikem domu je nekoliko pokvarilo neurje. Franc Vrviščar, predsednik Spominski trak in 60.000 novih dinarjev metliškim gasilcem Metod Rotar, predsednik gasilske zveze Slovenije, je v soboto zvečer, ob zaključku slavnostne seje metliškega gasilskega drtištva ob 100-letnici ustanovitve, pripel v imenu slovenskih gasilcev na metliški gasilski prapor spominski trak in gasilcem predal 60.000 din za nabavo novega gasilskega avtomobila. Manjka skrbnikov za duševno prizadete Služba za socialno varstvo v Metliki ugotavlja, da je vedno manj tistih, ki bi bili pripravljeni prevzeti skrbništvo nad odraslimi, drušev-no prizadetimi ljudmi. Trenutno ima urejeno skrbništvo za 12 starejših, duševno prizadetih ljudi. Skrbniki so prizadevni in za svoje varo- pripravljalnega odbora za gradnjo gasilskega doma, je predal ključ predsedniku gasilskega društva Janku Bračiki, ki je v imenu metliških gasilcev obljubil, da bodo novi dom skrbiro čuvali. V soboto zvečer so imeli metliški gasilci v dvorani novega gasilskega doma slovesno sejo, na kateri so jim podelili odlikovanje Red zasluge za narod s srebrnimi žarki, s katerim jih je odlikoval predsednik republike. Odlikovanja in diplome so podelili tudi najprizadevnej-šim gasilcem in gasilskim veteranom iz vseh gasilskih društev v metliški občini. Osrednja slovesnost je bilo nedeljsko zborovanje, ki se ga je udeležilo približno 8000 ljudi. Veliko gasilsko slavje je lepo uspelo, čeprav so ga spremljale nekatere nepotrebne pomanjkljivosti. šušmarjem bodo stopili na prste v zadnjem času se je število metliških šušmarjev spet povečalo. Ker opravljajo nekatera dela zelo slabo in kradejo zaslužek obrtnikom, je tržna inšpekcija poostrila kontrOlo nad njimi, že pri posameznih investitorjih ugotavljajo, kdo je naredil po- vance dobro skrbijo, čeprav samezna dela, če je treba, pa dobijo za "svoje delo le manjše nagrade. V metliški občini je še več takih odraslih, duševno prizadetih ljudi, ki bi potrebovali skrbnika. SPREHOD PO METLIKI ■ v ČETRTEK, 14. AVGUSTA ob 18. url, je bila ob prisotnosti zastopnikov metliškega ' javnega življenja in mnogih ljubiteljev umetnosti v Belokranjskem muzeju odprta razstava »53 poštnih postaj na cesti Tokaido«, to Je 53 Na sintetiki so nalepke za volno Ob semanjih dneh postavijo nekateri prodajalci konfekcije stojnice tudi na metliškem trgu. Tržna inšpekcija je na zadnjih pregledih ugotovila, da nekateri prodajalci nesramno goljufajo kupce. Na izdelanih oblek£ih iz slntetike ali drugega blaga imajo namreč nemalokrat na- _ na katerih ie označe- barvnih lesorezov, delo starega Ja- lepke, na Kaienn je ponskega slikarja Hlroshige. Raz- stavo je v Metliko posredoval Po-krajinski muzej iz Celja, odprla pa Jo je kustodinja te^ muzeja Malena Moškonova. Razstava, ki je bila že ob otvoritvi deležna velikega zanimanja, bo odprta do sredine septembra, da si Jo bo lahko ogledala tudi Šolska mladina. ■ V PETEK. 14. AVGUSTA ob 20. uri, so v Metliki skoraj za celo uro ugasnile luči cestne razsvetljave, nakar se Je ob pokanju mož-narjev razvila po mestu povorka z baklado. Na čelu sprevoda Je korakala mestna godba, za njo gasilski veterani, nato pa mladi pionirji in njihovi prijatelji, ki so nosili cel gozd plamenic. Ob zaključku povorke so gasilci na bregu nad vinsko kletjo zažgali visok kres. ■ GASILSKI PIONIRJI SO se zadnji teden izkazali tudi pri čiščenju grajskega dvorlSča. kjer so razvozili visoke kupe odpadnega materiala, čeprav na dvoriSču Se niso končana vsa obnovitvena dela. je to že zdaj dobilo prikupno, zračno podobo. zaslišijo izvajalca del, in tako kmalu .ugotovijo, kdo je brez dovoljenja delal in zaslužil. Ker so skoraj vsa dela slabo opravljena, tržna inšpekcija kaznuje šušmarje. no, da je določen izdelek iz čiste volne. Seveda tej prevari marsikdo nasede in kupi obleko za drag denar. Ko ugotovi, da so ga ogoljufali, je ponavadi že prepozno. Tržna inšpekcija je sklenila, da bo predlagala nekatere prodajalce sodniku za prekrške. Hkrati pa inšpektor ii opozarjajo ljudi, naj bodo pri nakupu nekoliko bolj pazljivi. NaSe obveščanje o možnostih za ugoden nakup v naši poslovalnici je včasih prepočasno, ker je blago prej razprodano. — Zato stalno obiskujte našo trgovino, ml pa bomo tudi v bodoče skrbeli, da boste iz nje šli kar najbolje postreženi. ■ OB ŠTEVILNI UDELE2BI METLIČANOV in okoličanov so člani metliške igralske družine v petek 15. avgusta na obnovljenem grajskem dvoriSču uprizorili igro Ivana Drobniča »Kako so Metličani ustanavljali- požarno brambo«. Zanimiv prikaz društvenega življenja pred sto leti sta zrežirala Anica Kure in Toni GaSperič, sceno pa je napravil Zoran Hočevar. ■ LEPO VREME, KI JE DRŽALO skoraj tri tedne. Je 16. avgusta v prvih nočnih urah pretrgal močan naliv, ki pa ni naredil kake škode. Ko so 16. avgusta dopoldne v Metliki odpirali Slovenski gasilski muzej, se Je uvre-menilo, popoldne ob otvoritvi novega gasilskega doma pa je močan naliv spet zmotil svečanost. Deževalo Je tudi ponoči. Nedelja z veliko gasilsko parado, nastopi na poligonu ob Kolpi in tovariškim srečanjem tisočev gasilcev v Metliki pa je potekla v lepem, povečini scHičnem vremenu. MliTLlŠRI Št. 34 (1013) ★ ★ Prve luči na Otočcu ..e dni se bodo m Otočou prižgale prve luči javne razsvetljave, ki jo urejajo s krajevnim samoprispevkoan prebivalstva od gradu proti vasi. Prvi del javne razsvetljave bo urejen do jezu na Krki v smeri proti Novemu me' ■ Ceste krpajo Nedolgo zatem, ko so delavci novomeškega cestnega podjetja popravili lesen most čez Krko v Dobravi, so pričeli krpata tudi luknje na asfaltni cesti proti magistrali Ljubljana—Zagreb. Do zdaj so zakrpali tudi nekaj drugih bolj prometnih asfaltnih cest. Gostinsko podjetje HOTEL METROPOL NOVO MESTO potrebuje dve osebi za čuvanje in čiščenje sanitarij v novi ekspresni restavraciji v Novem mestu. Novi trg 1. Zaposlitev je priložnostna, zato je primerna predvsem za upokojenke oz. (upokojence. Interesenti naj se javijo v upravi podjetja. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici ro^le: Valerija Dra-pui iz Zabrdja — Zvoneta, Jožefa Jerovšek iz Trstenika — Jožeta, Terezija BektaSevič iz Semiča — Marto, Zofija Sknbe iz Žužemberka — Janka, Marija Tomažin iz Zabrdja — Franca, Jožica Fink iz Smolenje vasi — Roberta, Draga Ajdnik iz Građenja — Tomaža, Majda Pekolj iz Sahovca — Alojzija, Zora Peričak iz Metlike — Bojano, Vida Gole iz Rožnega — Vido, Jožica Urbančih z Brega — Jožeta, Alojzija Gregorčii iz To-mažje vasi — Tonu^, Terezija Suklje iz BuSinje vasi — Janeza, Marija Bohte iz Vinje vasi — dečka, Uaxiijeia 2alee z Gorice — dečka, Zdenka 2alec iz Stare Lipe — deklico in Marija Vrček 1* Grmovelj — dečka. — čestitamo! Obrtniki, za vas! Vse samostojne obrtnike, ki so že člani Združenja samostojnih obrtni-k0{v Dolenjske v Novem mestu, prosimo, da nujno predložijo v pisarni združenja dokumentacijo o svoji obrtni dejavnosti in sicer: obrtno dovoljenje (obrtni list) in rojstne podatke (datum in kraj rojstva). Podatke p>o-trebujemo za vpis v člansko kartoteko, ki jo zdaj urejamo. TAJNIŠTVO ZDRUŽENJA Bo z dvorano kaj drugače? Na temeljih, pripravljenih za šolo, hočejo na Drganjih selih graditi družbeno dvorano V petek so šentjernejski upokojenci obiskali mučeniško Drago na Gorenjskem (na sliki), še prej pa so se ustavUi v Šmartnem, na letališču Brnik in v Tržiču, kjer so bili gostje tamošnjih upokojencev. Tudi v Bohinju so se srečali z upokojenimi Bohinjci, potem pa so se odpeljali še na Vogel, odkoder so si ogledali ves bohinjski kot (Foto: P. Miklič) Za časa občine Straža — Dolenjske Toplice so se na Drganjih selih odločili, da bodo imeli svojo šolo. Zbrali so denar, naročili opeko, pesek in apno, nabrali nekaj lesa in pričeli zidati. Ko so že zabetonirali temelje in ploščo, so ugotovili, da ne bodo imeli dovolj denarja, niti materiala, pa tudi otrok ne, da bi šolo napolnili. Gradnjo so ustavili in tako je ostalo do današnjih dni, le da so ljudje raznesli material, kolikor ga je še ostalo. Več kot desetletje je mini- ,,Ni kaj skrivati • tu so računi!“ Za grmsko in bršlinsko šolo so občani in delovne organizacije novomeške krajevne skupnosti zbrali do zdaj 4,349.617 din, za pripravo gradnje obeh šol pa je bilo porabljeno 980.539 din - »Poslovanje je v redu, nečistih računov ni,« pravi Franc Avsec, tajnik KS v novomeški krajevni skupnosti plačujejo delav* g ci, uslužbenci, kmetje, obrtniki, upokojenci in de- | lovne organizacije že tretje leto samoprispevek za | osnovno šolo, ki bo na Grmu. Letos so se odločili, | da bodo plačevali samoprispevek leto dni dalj, da bi | tako omogočili tudi zidavo še ene šole, ki bo v Br-šlinu. Na vprašanje, koliko denarja je že zbranega, koliko je porabljenega, kaj narejenega za pričetek gradnje in nekatera druga vprašanja, ki jih je zadnje dni med občani pogosto slišati, je odgovoril taj- i nik krajevne skupnost’ Franc Avsec Tovariš Avsec, verjetno se je v dveh letih in .pol, kar občani jrtačujejo samoprispevek, nabrala že kar čedna vsota. Bi hoteli povedati, kolikšna je„ koliko je kdo vplačal, pa bolj v generali-jah? miDo sredine avgusta Je ta reč videti takole: v skladu za obe Soli je 4,340.617 din zaposleni občani so plačali 1,666.000, kmetje 18.499, obrtniki 47.897 in upokojenci 61.009 din; razen tega so delovne in druge organizacije ter skupnosti prispevale še 2,555.868 din.« Kaj pa izdatki? Nekaterim občanom se zdi, da se o izdatkih premalo govori. SUša* ti je tudi. da podatke skrivate. Pojasnite, prosim! »Ni kaj skrivati, tu so čisti računi, in kdor jim ne verjame, se lahko vsak dan prepriča — pri meni, pri upravnem odboru sklada ali na banki. Do zdaj je bilo porabljenih iz sklada 980.539 din, pri Dolenjski banki in hranilnici je oročeno 3,340.000 din, drugo pa je na tekočem računu. Porabljen denar je šel za: odkup zemljišč in zgradb za grmsko šolo — 815.468 din, analize in projekte — 143.317 din, drugo pa za stroške izterjave in bančne stroške.« Kdo nadzira poslovanje sklada? »Upravni odbor sklada in svet krajevne skupnosti, ki sproti obravnavata stanje dohodkov in izdatkov. Zaključni račim sklada pa damo vsako leto v obravnavo občanom. Kot vidite, imajo občam možnost razpravljati o denarju, ki ga vplačujejo za šoli.« C^tovo ste tudi vi že slišali komentarje glede prednje šol. Zanima me vaš odgovor tistim, ki trdijo, da bi se gradnja morala že letos pričeti. »Nepoučenim je seveda lahko zahtevati, naj se to in ono že prične, vendar ne gre tako preprosto. Predvsem je potrebno vedeti, da, moramo za obe šoli zbtati da se pričneta obe šoli graditi hkrati.« Kaj je do zdaj pripravljenega za pričetek gradnje? »Za grmsko šolo so odkupljena zemljišča, narejeni idejm projekti, trfinička do-kiunentacija pa bo gotova sredi septembra. Za bršlinsko šolo je naročena lokacijska dokumentacija, UO sklada pa je imenoval komisijo, ki bo izbrala projekt za samo šolo.« . I. Z. lo od takrat, na Drganjih selih pa se spet pogovarjajo, da bi gradili, oziroma dogradili tisto, kar je že toliko časa v temeljih. Ker s šolo ni bilo sreče, hočejo zidati dvorano za družbeno politične organizacije, ki se nimajo kje sestajati. Toda spet imajo resen namen graditi, denarja pa budi to pot ne. Iščejo možnosti, iščejo so-plačnike, pa jim ne gre izpod rok. Seveda so Drganja sela premajhna in tudi pre-siromašen kraj, da bi lahko računali na večje prispevke bivaloev. Zato pričaku- jejo pomoč od drugod, od krajevne in širše družbene skupnosti. S svojimi načrti so predstavniki Drganjih sel seznanili tudi svojega republiškega poslanca, podpredsednika izvršnega sveta Slovenije dr. Franca Hočevarja. I. Z. Orodfarno zidajo Gasilskemu domu v Brusnicah dozidujejo te dni orodjarno za gasilsko orodje in opriemo. Marljivim gasilcem pomaga z denarjem tvidi kra-jeima skupnost. Računajo, da bodo v nekaj tednih končali. Jablane se kar šibijo Bežen pomenek s sadjarjem v sadovnjaku novomeške KZ v Brezovici pri Šentjerneju FRANC AVSEC 14,000.000 din in da se grad-^ nja ne sme pričeti prej, dokler ta denar ne bo zago- tovljen. S prispevki občanov in delovnih organizacij je potrebno zbrati polovico tega denarja, to se pravi 7,000.000 din, za prav toliko pa bi najeli kredite, če bo denar na voljo prihodnje leto, se bo gradnja obeh šol pa^ pričela pirhodnje leto. Znano je, da je NOVOTEKS namenil 1,500.000 din za br-N. šlinsko šolo pod pogojem. »če so agTotehničmi ukrepi pravilni, če škropite drevje pravočasno in večkrat, vsaj na vsakih osem do dvanajst dni, in če je vreme dobro, pridelek ne sme biti manjši od tega v tem našem sadovnjaku v Brezovici. Tako je to, vidite. Seveda lahko desetminutno neurje s točo pokvari ves trud, a kdo si Na morju zadnja skupjna v začetku prihodnjega tedna se bo vrnila z morja, z letovanja v Fazanu in na'Debelem rtiču, zadnja skupina 90 otrok iz novomeSke ofb-čine. Novomešte tonika ■ SE DOBRIH ŠTIRINAJST DNI in Šolska vrata se bodo odlila. Mladin;^ knjiga Jc že preskrbela več vrst Šolskih knjig, ki so Jih starSl in učenci te dni tudi sačeli kupovati. ■ REVIJA FILMOV se je pričela v ponedeljek v kinu KRKA in bo trajala do jutri. Na sporedu je pet filmov jugoslovanske kinoteKc. Več obisko^cev Je kupilo abonmajske vstopnice, ki so za 20 od stotkov ceneJSe. ■ VECJA SKUPINA iz cerkni Sikega podjetja BREST si je minulo soboto ogledala Dolenjski muzej In Jakčervo razstavo v Dolenjski galeriji. Domača podjetja se na skupinski obisk zelo poreko spomnijo, čeprav sta Jim muzej in gn-lerila pred nosom. ■ JAKĆEVA RAZSTAVA v Dolenjski galeriji je odprta med tednom vsak dan od 9. do 15. ure, ob sredah in sobotah tudi od 10. do 19. ure, ob nedeljah pa od 9. do 13. nre. ■ DVA CIRKUSA hkrati — Belli in Altnak — z mednarodnim artističnim sporedom sta do nedelje ssabavala novomeftko občinstvo in Obiskovalce od drugod. Precej obi- skovalcev so imele tudi cirku&ke živali, ki Jih pri nas redki vidimo (velblod, opica, beli medved itd.), zanje pa se Je zlasti navdu^valu mladež. Obe cirkuSki skupini sta delali vse dni bivanja v mestu zelo hrupno reklamo prek hripavih zvočnikov, zidovje in ograje ob cestah in ulicah pa so njuni agenti prelepili z lepaki. ■ OS.\T s^; JE ZARASEL n« delu Znančevih njiv in naselja Maj de Sile tam, kjer čakajo parcele na zazidavo. Ga bo kdo pospravil, ali pa so morda tista zemljišča določena za rezen-ate te »hvaležne« poljščine? ■ NA ZNANČEVIH NJIVAH po speSeno asfaltirajo okolico četrtega novega bloka. Ureditev okolja je namreč pogoj, da bo za blok izdano uporabno dovoljenje. Tehnični prevzem je bil že prej. ■ TR2NA INSPEKCIJA bo začc la preganjati prodajalce sadja na tržnici, ker s^ja nimajo sortiranega po kvaliteti in se sploh ne ravnajo po redu, predpisanem z odlokom o poslovanju na tržnici. ■ NEKAJ NOVIH PARKIRI^^ so uredili nedavno za stavbo uprave za dohodke v Novem trgu. Tudi v Praprečah bi radi vodovod 22. julijta je biQ v Praprečah pri Straži sestanek var ščanov, na katerem so se pogovarjali o napeljavi vodovoda v vas. Pobudnik za sestanek je bil Rudolf Kraševec. Ko je hotel v hiši urediti hidrofomo napravo, je izračunal, da bd ga ta reč vedjala več kot pa vodovod, pa še trajna ne bi bila. On in tudi večina drugih vaščanov so sklenili, da ne bodo varčevali z besedami in koraki, dokler n« bo vodovoda. V Praprečah bo potrebno'vodovod speljati s Potoka oziroma 1,5 km daleč. Tolikšna daljava bo seveda lahko premagana ie, če bodo vsi vaščani složno prispevali. Vodovod je tej vasi potreben, saj studenci in vodnjaki kaj radi presahnejo. Piščanci najprej v ledenem tunelu KZ KRKA povečuje perutninsko klavnico pod Trško goro - Piščanci hitreje k potrošnikom v klavnici perutnine pod Trško goro zakoljejo na dan 600 do 800 spitanih piščancev, še letos pa bodo povečali zakol na 2.500 piščancev. Kmetijska zadrtiga ' KRKA iz Novega mesta prav te dni razširja klavnico in dograju je hladilni timel. V novih hladilnih napravah bodo perutnino prej pripravili za na pot k potrošnikom, pretežno v Novo mesto, kjer pojedo največ piščancev izpod Trške gore. Prihodnje leto namerava zadruga klanje perutnine še izboljšati in posodobiti, celotno pripravo piščancev za trg pa avtomatizirati do 90 odstotkov. Med drugim nameravajo odpraviti tudi do- kaj zamudno ročno čiščenje. S hitrim klanjem in hlajenjem bodo znatno zmanjšali stroške, izboljšali pa kakovost zaklane perutnine. To pa tudi pomeni, da bodo dobili potrošniki vselej samo sveže piščance. tega želi! Se najmanj dober sadjar, tak, ki — kakor pravimo — raste z drevesom in sadjem na njem—« Anton Spilak, kvalificiran sadjar, ki je prišel v Brezovico s štajerskega pred slabim letom, pravi, da je »ra> stel z drevjem, zlasti še od ovetja dalje«. Razkazo’.'al mi je sadovnjak podolgem in počez, težkal upognjene '»eje z g^rozdi zorečih jabolk in govoril imena; »Jonatan, bobovec, krivopecelj, rdeči dilišes, rumeni...« Jablane so polne kot borovnice in se kar lomijo. »Kdaj boste pričeli obirati?« »Zlataparumena že čez kakšnih štirinajst dni, druge sorte, ko bodo zrela. Takrat pridite, ko bo vse zrelo! Se splača, tudi zaradi čudovitih barv!« Pridelek v brezoviškem sadovnjaku merijo s sto tonami. Koliko jih bo letos, je težko predvideti. Sadja bo dovolj. Novomeščani, ki so prejšnja leta pokupili na desetine ton teh jabolk, bodo tudi letos zadovoljni. »Letos je leto sadja!« je pripomnil Anton Spilak. rVAN ZORAN »DOLENJKA* Vas pričakuje v svojih trgovinah na Dolenjsl(em * in v Beli lirajini * X*« 5 « Vj tl u t o ^ ^ ntt ^ 12 S 5 » š ^ » « » « ► Anton Spilak: »Ce* je vse po sreči, takle pridelek ne izostane!« NOVOTEHNINA trgovina BARVE LAKI na Hladnikovi ulici v zadnjih mesecih dobro posluje. Kupci povprašujejo po najrazličnejših barvah, lakih, čistilih, pralnih praških in drugih potrebščinah, ki jih imajo na zalogi. Poslovodja Jože Seničar nam je o poslovanju trgovine takole povedal: — Kolikšen promet ima vaša trgovina mesečno in kateri kupci se največkrat oglašajo pri vas? , »V poletnih mesecih iijiamo polne roke dela. Tople in suhe dni izrabijo vsi, ki prenavljajo ali pleskajo stanovanja, potrebne barve, lake in čistila pa dobijo jpri nas. V zadnjih mesecih smo zabeležili znatno večji promet. Med kupci so najpogostejši pleskarji, precej pa je tudi gospodinj, ki rade kupujejo »juboflor«, s katerim v kratkem času in z veliko manjšim trudom prepleskajo stanovanje.« — Imate na zalogi tudi kaj takega, česar kupci drugje ne dobijo? »Zadnje mesece prodamo tudi uvožene stenske tapete v najrazličnejših vzorcih in po različnih cenah, čeprav smo dvomili, da jih bodo kupovali, moramo priznati, da se je precej Novomeščanpv odločilo za nakup. Mislim, da je čedalje več ljudi, ki si lahko in si hočejo lepo urediti dom.« — Kaj lahko ponudite avtomobilistom? »Najrazličnejše avtomo- bilske lake, sredstvo za impregnacijo spodnjih delov avtomobilov, sredstvo za odstranjevanje rje na kromiranih delih in še kup najrazličnejših novosti.« — Ali kupcem svetujete pri nakupu? »Seveda. To prav radi storimo, zlasti zato, ker prihajajo na trg vsak dan novi proizvodi naših kemičnih in dru^ tovarn. Ti izdelki imajo' različna imena, v bistvu pa se njihove lastnostf ne ločijo dosti. Seveda so tudi cene različne. Ker imamo z izdelki dolgoletne izkušnje, radi pomagamo vsem, ki s sredstvi ne znajo ravnati. Upam, da to kupci cenijo in da se zato radi oglašajo pri nas.« Jože Seničar, poslovodja v trgo\ini Barve-Iaki pravi: »Dolgoletne izkušnje imamo in kupcem radi svetujemo.« Pogled v moderno opremljeno in bogato založeno trgovino NOVOTEHNA, BARVE-LAKI v Novem miistu (Foto: M. Vesel) Pri nas radi svetujemo l(upcem Novotehnina trgovina Barve laki je dobro obiskana - Kupcj dobijo tu lahko tudi dober nasvet a Opravljamo servisne preglede in ga-rancijska popravila na vozilih FIAT-ZASTAVA. RENAULT. TAM in MAN ^ splošna in generalna popravila vozil vseh vrst g zamenjujemo motorje na vozilih ZA- fin STAVA In TAM g opravljamo kleparska, avtoličarska in druga dela NAJNOVEJŠE: Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in 1100 R obveščamo, da odslej opravljamo vsa garancijska in servisna popravila tudi na teh vozilih. OBIŠČITE NAŠ SERVIS! a a s a s \š\ s s s s @ s s s [šl s l^fella iUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|( I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA | = PreleMih 14 dni so darovali kri im novom^i transfuzij- = S 3ki poetaiji: Slavka Brinjevec, članica Beti Mirna peč; Mar- 5 = jeta Jožef, delavka z Vinjega vrha; CSril Kukman in Matjaž E — Mejač, člana IMV Novo mesto; Ivanka dvič, članica Splošne E E t>olnice Novo mesto; Franc Avbar, član Novolesa Straža; E E Franc Les, 61an KZ Krka Novo mesto; Martin Bec, čevljar 5 E iz Regirče vasi. = E Marija Kozoglav, članica gimnazije Novo E E mesto; Ana Klobučar, članica Industrije obutve; Alojz E E Primc, čian Iskre Novo mesto; Polona Kren, študentka iz E E Vavte ❖asi; Darinka Smrke, študentka iz Novega mesta; E E Duško Katarac, Ljubo Vrtovec, Aco Ritonovski. Stjepan = E Markušič, Bogdan Šekovac, Radovan Bošnjakovič, Nenjad = E Bazi, Franjo Balenovič, Ivica Mlinarič, Alija Kartaj, Ivica E E Zaradič, Stjepan Blažinič, Ivica Blagaj, Emil Horan, Rudolf = E Seljak, Ivo Janekovič, Peter Prevec, Ljubo Marinkovič, E E Zvonko Kumar, Jure Bakovič, Miroslav Deanškin, Stojan = E Vičič, Josip Tumpič, Marinko Sušak, Bojan Fabič, Drago- = E slav Colič, Ivan Milev, Anton Pretnar, Branko Grujič, # E E Stefan Dimitrov, Lino Sorgo, Ljubiša Kopinič, Lado Pengov. E E Stane Marolt, Stevo Lalič, Stjepan Vičič, Dragoslav Djor E E djevič, Momir Popovič in Milivoj Govorčin, vojaki yp 1394. = E Novo mesto; Jože Frlan, član EI>E iz Novega mesta. = miiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit NOVOTEHNA NOVO MESTO NOVOTKRKA JO — Oha! Počasi, da se ne zaletim! Ali je morda že spisal kakšno knjigo? Hm, pohvalil bi slike v njej, ko bi le vedel... Joj! Je že res — onega dne je sodnik vprqćal Valvasorja, kako se imenuje njegovo novo delo. Mhm! — »Cital sem njegovo najnovejše delo, »Flos-Phisico-Mathematicus«. Imenitna reč! In njihove slike, gospod Grajžar, so mi Se posebno ugajale. Velik umetnik so, gospod. Čestitam jim!« Grajžar in Vitezovič sta se spogledala — kakor na povelje sta potegnila vsak svoj žepni robec iz sukenj ter se na moč usekovala. —• Kakšna dolgočasna patrona! •— se je jezil pristav in pogumno naskočil: »Ali ostane gospod baron Valvasor še dolgo v Ljubljani?« * Mhm! — si je mislil Grajžar. — Mhm! Tu te čevelj žuli! — se je posmehnil Vitezovič in brž prehitel Grajžarja. »Jutri zjutraj ob prvem dnevnem svitu se vrne na Bogenšperk.« »Oh, škoda! Rad bi mu izrazil svoje občudovanje.« »Nu, obiščejo naj ga ob prilki na njegovem gradu. Obvestim ga o tem; gotovo se jih razveseli.« — Saj veš kako — je Vitezovič poredno dostavil sam pri sebi. »Oh, prav zelo jim bom hvaležen za uslugo. Ali gredo tudi oni na Bogenšperk?« »Mimo, ko se vrnem čez Dolenjsko v Zagreb.« »Ali bi se jim smel takrat pridružiti, gospod vitez?« »Prosim! Njihova družba mi bo jako prijetna. Tudi je varneje, če nas potuje več skupaj, kajti bo-genšperški gozdovi so polni nevarne zverjadi: volko- VAŠTETOVA CZcodovinski roman) vi, medvedje, merjasci — za lovca idealen teren, za miroljubnega popotnika pa — manj. Haha!« Poredno je pomežiknil Grajžarju, češ — poglej ga! Pristav je vidno prebledel. A takoj se je ojunačil. »Nu, saj ne bova sama.« Ločili so se z neštetimi pokloni. To se reče — Grajžar je samo pokimal in komaj dvignil široki klobuk. — Zarobljenec! — ga je sodil pristav. — Ampak oni Hrvat je šarmanten kavalir. S seboj me vzame — ha! Lepotica moja, ne uideš mi! Ej, gospod komornik, kmalu se vidiva! »Bože mili! Kakšen osel!« je zastokal Vitezovič, ko sta z Grajžarjem odhajala po špitalski ulici. »In kako je prebledel, ko sem mu predstavil bogenšper-ške četveronožce! Haha!« »Ne vem, če vam bo gospod baron hvaležen za takšnega gosta,« je čemerno pripomnil Grajžar. »Ali mislite, da ga res vzamem s seboj? Kaj še! 2e sam najde pot na Bogenšperk, ne bojte se! Zaljubil se je v Marijo. Nu, ne bo dolgo, pa bo svatba na Bogenšperku.« »Hm.« — Prokleti gusar! — je Grajžar zaški-tal. »Sicer pa, takšnale šema na različne ljudi različno učinkuje. To se ravna po tem, iz kakšne perspektive gleda kdo na svet. Jaz dosledno iz ptičje — zato me je mož imenitno zabaval; vi, Grajžar, pa gledate na vse iz žabje perspektive — zato vas je mož jezil. . Ali ni res?« »Res,« je skomignil Grajžar, obraz pa se mu ni zjasnil. »Haha! Ampak — da je čital knjigo, ki jo Valvasor komaj piše! In da je občudoval vaše slike, ki jih je stari Trošt komaj začel delati — hahaha! Nota bene: ali ste videli fante, ki so tekmovali?« »Nisem. Ljudje so se pehali pred menoj.« »Jaz pa sem jih. In če eden izmed njih ni bil Marija Tro§tova, potem jaz nisem Pavel Vitezovič.« Grajžar je molčal in tovariša niti poslušal ni več. še vedno ga je trla jeza. Da se pristav zanima za Marijo, je bilo jasno. In pristav ima lepo stalno službo, ima bržkone premoženje, si more napraviti toplo gnezdo za družino... On, Grajžar, pa nima ničesar... Ali naj proST Marijo, da počaka nanj? Pet — deset let? In kako naj prisili usodo, da mu v tem času strese srečo v naročje? Sreča je za bedake in za junake, jaz pa nisem ne eno, ne drugo. Medtem se je Valvasor pehal proti Tranči. Kmalu je bil v taki gneči, da tudi s silo ne bi mogel prodreti. Vdal se je in množica ga je nesla po ozkem Starem trgu. Na koncu, pred vodnjakom, se je razlila po trgu pred gimnazijo. Na vodnjakovih stopnicah pred Herkulovim kipom je stal zmagalec in pred njim tri meščanska dekleta. Srednja mu je pripela na klobuk venec cvetja, druga mu je ogrnila pisan atlasast plašč, tretja pa mu je izročila darilo: mošnjo srebrnih goldinarjev. TRGOVSKO PODJETJE »PETROL« — Ljubljana POSLOVNA ENOTA BREŽICE razglaša pros.ta ctelovna mesta: a) ZA POSLOVODJO bencinskega servisa v Vavti vasi b) VEČ PRODAJALCEV za servis Vavta vas in Novo mesto in vabi k sodelovanju. Pogoji: pod a) vL««kokvalificirani ali KV delavec v trgovini z nekaj prakse, odslužen vojaški rok. pod b) KV delavec v trgovini, odslužen vojaški rok. Poseben pogoj za vsa gornja delovna mesta je poskusno delo, ki traja 6 mesecev. Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti do 30. 8. 1969 pri navedeni poslovni enoti. OBVESTILO NAJEMNIKOM GROBOV NA POKOPALIŠČU V KRŠKEM Vse najemnike grobov na pokopališču v Krškem obveščamo, da se zglasijo do 30. septembra 1969 pri Zavodu za komunalno dejavnost v Krškem, Cesta krških žrtev 11, zaradi ureditve vpisa v matično knjigo iimrlih. Opozarjamo vse najemnike grobov, da smo dolžni po odloku o komunalnih storitvah, členu 34, prekiniti najemnino po preteku 10-letne dobe za grobove, posebno za tiste, ki so zanemarjeni ali ne-vzdrževani. ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega nepozabnega sina, brata, bratranca, svaka in strička LUDVIKA GRAHKA iz Rožanca se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, njegovim sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje na mnogo prerani grob. Hvala vsem za sočustvovanje, tolažbo in izražena sožalja. Posebno se zahvaljujemo kolektivu BEGRADA iz Črnomlja in tov. Štruklju za poslovilne besede ob odprtem grobu, enako sovaščanom in vaščanom iz sosednjih vasi za številno udeležbo na pogrebu. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Božidarju za spremstvo in obred. Hvala pevcem, ki so tako sočutno zapeli v slovo. Iskrena hvala dr. Bienenfeldu za dajanje prve po močd in dežurni ekipi kirurškega oddelka v Novem mestu, ki se je trudila, da bi pokojnemu rešila živlienje. Vsem, prav vsem iskrena hvala! 2alujo5i: mama Ana, brat Polde, sestri Štefka in Angelca z družinami in drugo sorodstvo. ZAHVALA Po težki in mučni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama, hčerka, se$.tra in teta JOŽEFA ŽAGAR roj. GRANDLIČ iz Mirne peči Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraženo sožalje ter za pomoč, ki so nam jo nudili v času njene bolezni in v najtežjih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju kirurgije, dr. Pavloviču in dr. Vilfanovi za mnogoštevilne obiske in njihov trud, sindikalni podružnici Pionir Novo mesto, SVP Novo mesto, ZZB NOV občine Novo mesto pa za podarjene vence. Lepa hvala godbi, pevcem in govornikom ob odprtem grobu ter vsem, ki so ji poklonili toliko vencev in cvetja in jo v tako veli kem številu spremili na njeni zadnji poti. žalujoči: mož Lojze, hčerka Joža z družino, bratje in sestre in drugo sorodstvo. AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA NOVO MESTO - STRAŽA objavlja prosta mesta za VOZNIKOV TOVORNIH AVTOMOBILOV Pogoji: Voznik motornih vozil C in E kategorije z dokončano šolo ali tečajem za poklic voznika motornih vozil Prednost imajo vozniki,. izučeni za poklic avtomehanika. Poskusno delo traja 2 mesicea. I»rijave pošljite na naslov: Avtopromet »GORJANCI« — Novo mesto, p. Straša, komisija za delovna razmerja Razpisna komisija pri SVETU DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVE OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto ŠEFA in MATIČARJA krajevnega urada Brusnice Pogoji: srednja strokovna izobrazba (upravna ali druga ustrezna šola), 2 leti delovnih izkušenj ter dvomesečno poskusno delo. Prijave z dokazili o iz^polnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom sprejema razpisna komisija 8 dni od dneva objave. NOVOTEHNA > Novo mesto objavlja naslednja prosta delovna mesta: — v prodajalni NOVOTEHNA 8 (Barve-Laki) v Novem mestu: a) delovno mesto trgovskega pomočnika b) delovno mesto delavca — v servisu Zastava Novo mesto c) delovno ^esto avto kleparja Pogoji: — pod a) KV trgovski delavec — pod b) NK delavec — pod c) VK ali KV avto klepar Vloge sprejema splošni sektor podjetja v roku 15 dni po objavi. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije sprejme več pripravnikov za miličnike v splošno, prometno in mejno milico Kandidati mon^o poleg sploteih pogojev izpolnjervati še tele posebne pogoje: da so odslužili obvezni vojaški rok da niso stari več kot 25 let da 30 uspešno končali srednjo Solo alt najmar^ popolno osemletko da niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah da so telesno in duševno zdravi da obvladajo slovenski Jezik. Za delo v mejni milici je zaželeno znanje tujega Jezika. Pismene prijave, kolkovane s kolkom za 1 din, sprejemajo vse postaje in oddelki milice v SR Sloveniji, kjer lahko kandidati dobijo tudi podrobnejše informacije. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE DELAVSKI SVET RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA KANIŽARICA objavlja 1. prosta delovna mesta za: a) strojne ključavničarje, KV - delavce b) električarje, KV - delavce c) kovače, KV - delavce d) kopače premoga Samska stanovanja so zagotovljena. 2. prosta učna vajeniška mesta za pridobitev poklica rudarske stroke. v to šolo se lahko vpišejo tudi učenci, ki so končali samo 6 razredov osnovne šole. 2!a oskrbo in stanovanja je preskrbljeno v internatu RSC Velenje. Prijave sprejema tajništvo do 28, avgusta 1969. Osnovna šoia MIRANA JARCA v Črnomlju obvešča učence in njihove starše, da bodo POPRAVNI IZPITI za učence petih in drugih višjih razredov 29. in 30. avgusta. Vsi učenci, ki imajo ^pravne izpite, se morajo za opravljanje popravnih laspitov prijaviti na predpisani tiskovini in prijavo oddati najkasneje do 25. avgusta 1969 v šolski pisarni v Župan čičevi ulioi. Vsi ti učenci morajo priti v šolo 29, avgusta 1969 ob 8, url. Za popraime izpite iz predmetov, iz katerih bodo pisali šolske naloge, naj prinesejo po dve poli papirja in pisalni oodrotna risalni pribor. Učencu, ki iz neuporavičenih radogov ne pride k i^itu v predpisanem roku ali med i^itom odstopi, se šteje, kaJcor da izjpita ni opravil. Izjema je za učence osmih razredov. Nadalje obveščamo vse učence in starše, da bo pričetek rednega pouka za vse razrede 5, septembra 1969 ob 8, uri. LABOD tovarna perila NOVO MESTO razpisuje za izpopolnitev delovnih mest enomesečni tečaj za INDUSTRIJSKO ŠIVIUO Sprejmemo kandidatke iz občine; 1. območja Novo mesto za obrat v Novem mestu 2. območja občine Krško za obrat v Krškem POGOJI: — starost najmanj 15 let — dobro zdravstveno stanje — uspešno opravljen preizkusni test v tovarni. Ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema splošni sektor podjetja do vključno 28. avgusta 1969. Tečaj se začne 2. septembra 1969. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poroćUa ob 5.00, 6.00, 7.00, 8.00 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00 ■ PETEK, 22. AVGUSTA: 8.06 Operna matineja. 9.05 Pionirski tednBc. 10.15 Pri vas cloma. 11.00 PoroiHIa — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Sušin: Vpis na Biotehniko fakulteto po novem zakonu. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši posluSalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 N^Mtki za turiste. 15.25 Glasbeni intennezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi. 19.00 Lahko noč, otrooi! 19.15 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča. 20.00 Mali koncert Komornega zbora iz Celja. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ■ SOBOTA, 23. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.20 Cez travnike zelene. 9.50 »Naš avto-stop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Pobila — Turistični m4>otki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — prof. Ivo Jelačin: Selekcija govedi nelulaj in. danes. 12.40 Z domačimi ansambli in pevci. 13.30 Priporočajo vam .. 14.05 Glasbena pravljica. 14.25 Mtiodije z Dunaja, Pariza in Riimi. 15.20 Glasbeni intermez-zo. '16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 »Top—pops 11«. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otrodi 19.15 Minute z ansamblOTi Toneta Kmetca. 20.00 Sobotni večer z napovedovalcem Edijem Mc^rkom. 20.30 Zabavna radijska igra — Radivoj Rehar: »Mojstrovine Sama So- ma<(. 22.15 Oddaja za naše izseljence. ■ NEDELJA, 24. AVGUSTA: 4.30—8.00 Dobro jutro! 8.05 Ra- dijska igra za otroke — Niko Grafenauer: »duiKšncin potepin«. 9.05 Koncert iz naših krajev. 10.05 Se pomnite, tovariSi... Olaf Rid Olsen: Za svobodno Norveško. 10.30 Pesmi )K>ii)e in dela. 10.50—13.00 Naši poslušalci čestitajo in poadravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 13.30 Z novimi ansambli domačih viž. 13.40 Ned^jska reportaža. 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 15.30 Humoreska tega tedna — Lazar-ček iz Tormesa — VI. 16.05 »Po domače«. 19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otrocil 19.15 Jugotonove glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami. ■ PONEDELJEK, 25. AVGUSTA: 8.06 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za ti^e goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Dušan Mlinšek:- Premena tT^išč v donosnejše gozdove. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.05 L^ melodije. 14.35 Naši poslušalci čestitejo in pozdravljajo. 15.20 Glasbi intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »Signali«. 18.35 Iz arhiva lahke glasbe. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom »štirje kovači«. 20.00 Arthur Hljana) Drugi spored: 17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo) ^ 17.45 ODDAJA ZA OlTlCHCE (Za- - greb) 18.00 MALI SVET (Zagr^) 18.20 ZNANOST (Zagreb) 18.50 ČLOVEK NE JEZI SE (Za-greb) 19.20 TV POSTA (Beograd) 19.45 TV PROSPEKT (Zagreb) 20.00 TV DNEVNIK (Beograd) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV TOREK, 26. AVGUSTA 18.00 GRAND VARIETE — oddaja za otn^ (JRT) (Ljubljana) 18.20 JAZZ FESTIVAL V LJUBLJANI (Ljubljana) 18.35 RISANKA (Ljubljana) 18.45 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 19.05 OBRE2JE — oddaja za Italijani narodnostno skupino (Ljubljana) 19.35 IN MEMORIAM - Tone Se. liškar (Ljubljana) 19.50 CIK-CAK (Ljubljana) aO.O TV DNEVNIK (Ljubljena) 20.30 VUA-VAJA (Ljubljana) 20.35 KRIK STRAHU - MneriSkl film (Ljubljna) 21.55 B. Ipavec: SERENADA (Lju-bljana) 22.25 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 RISANKA (Zagreto) 18.00 GRAND VARIETE (Ljubljana) 18 20 TELESPORT (Zagreb) 19.00 NARODNA GLASBA (Zagreb) 19.15 MLADI NA ZASLONU (Za-grtib) 19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Sarajevo) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20.30 SPORED ITALIJANSKE TV SREDA, 27. AVGUSTA 1.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd) 17.45 evov. 21.00 Od Ibsena do Ionesca. 21.40 Glasbeni nokturno. 22.15 Slovenska in srbska sodobna glasba no-baietna r^port^a (JRT) (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 UVODNI POZDRAV OB DNEVU SLOVASKE TV — (Ljubljana) 20.40 SPODSEKANl - slovaška TV drama (Ljubljana) 21.55 PLESNE MINIATURE - slo-vaški folklorni film (Ljubljana) 22.30 KAPUCIN PANA HOPKINSA slovaška zabavno-glasbena oddaja (Ljubljana) 22.50 ZAKLJUČEK SLOVESNEGA VEČERA (Ljubljana) 22..% POROČILA (Ljubljana) ČETRTEK 28. AVGUSTA 17.45 UKRADENO SPANJE (Ljubljana) 18.00 ZAPOJTE Z NAMI: Robert Schuman (JRT) (Ljubljana) 18.15 BIVALIŠČE V PRIRODI — film »Zastava filma« (Ljubljana) 18.30 NASVETI ZA POVIJANJE DOJENČKA (Ljubljana) 18 45 TV KOMEDIJA (Zagreb) 19!45 CIK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VUA-VAJA (Ljubljana) 20.35 LEPA NASA DOMOVINA — Socialno zavarovanje IH- oddaja (Ljubljana) 21.35 OBIŠČITE Z NAMI NOVI SAD (Ljubljana) 22.15 SMART - serijski film — (Ljubljana) 2.45 POROČILA (Ljubljana) Drugi spored: 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 TIKTAK (Ljubljana) 18.00 ZAPOJTE Z NAMI (Ljubija-na) 18.15 NARODNA GLASBA - (Za-gr^) 18.45 ZABAVNA ODDAJA (Zagreb) ao.oo rv dnevnik (Zagreb) 20 30 SPORED ITAUJANSKE TV PETEK, 29. AVGUSTA 18.30 LASSIE — serijskd film — (Ljubljana) 19.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 19.20 SVET NA ZASLONU (Ljub Ijana) 19.50 cnC-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.35 VITEZ PARDAILLAN — francoski film (Ljubljana) POLETNI QUIZ — odaja TV Zagreb (Ljubljana) POROČILA (Ljubljana) SOBOTA, 30. AVGUSTA 17 45 NOVI ANSAMBU - NOVE MELODUE (Ljubljana) 18.25 DISNEVEV SVET (Ljubljana) 19.15 SREČANJE S SENEGAipM II. del (Ljubljana) 19.45 CHK-CAK (Ljubljana) 20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana) 20.30 VUA-VAJA (Ljubljana) 30.35 TV MAGAZIN (Zagreb) 31 35 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana) 31.50 INŠPEKTOR MAIGRET — serijski film (Ljubljana) 22.40 TV KA2IP0T (Ljubljana) 23.00 POROČILA (Ljubllima) Drugi spored: 17.25 POROČILA (Zagreb) 17.30 KRONIKA (Zagreb) 17.45 NARODNA GLASBA (Beograd) 18.15 ML.M)INSKA IGRA - (Beo-grad) 19 15 KARAVANA (Beograd) 20.00 TV DNEVNIK (Zagreb) 20 30 SPORED ITALIJANSKE TV ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA m ZEMLJA-UINA ODPRTA dcricument o dogudku tisočletje Slcupna izdaja Mladinske knjige in velike italijanske založbe Mondadon. Ilii. stracije je direktno posredovala Ameriška agencija aa vesoljske raziskave NASA POT ZEMLJA-LUNA ODPRTA Edinstvena knjiga, ki bo dober mesec dni po pristanku na Luni kot'najbolje ilustrirana knjiga pomenila dragocen dokument. Odlikuje jo: % 95 barvnih in 66 črnobelih ilustracij 9 144 strani velikega formata (20 x 28 cm) 0 besedilo, ki je nastalo v Houstonu ob poletu Apolla 11 m v, razgovorih z vesoljci po vrnitvi z Lune 0 poglavia, ki opisujejo dosedanje raziskave Lune Knjiga POT ZEMLJA - LUNA ODPRTA stane^5amo 60,(X) din, naročite pa jo lahko v vseh knjigarnah, pri zastopnikih in poverjenikih ali pa pri odde^u za direktno prodajo založbe Mladinska knjiga. Ljubljana, Titova 3 s priloženo naročilnico. NAROČILNICA DL-2 Ime in priimek; ___________ _ ___________________________________ Natanč«! naslov:_________________________________________________________ Zaposlen(a) pri:_________________________________________________________ Naročam mjigo POT ZEMLJA — LUNA ODPRTA. Naročniško ceno 60,(K) din bom plačal(a) enkrat — v dveh zaporednih mesečnih obrokih po 30,00 din — takoj po prejemu računa in položnic na tekoči račun Mladinske knjige v LjubMani 501-1-30/1. Datum: Podpis: l •V"’''* nmm v TEM T^DNU VAS ZANIMA nw«Efaww!B Petek, 22. avgusta — Timotej Sobota, 23. avgusta — Zdenka Nedelja, 24. avgusta — Jemej Ponedeljek, 25. avgivsta — Lud\ik Torek, 26. avgusta — Aleksander Sreda. 27. avgusta — Zlatko Četrtek. 28. avgusta — Avguštin BRK2ICE: 22. in 23. 8. amer. film KAN— KAN. 24. in 25. 8. amer. film MA-SCEVALEC IZ BIMROKA. 26. in 27. 8. amed*. lilm SMER SANTA CX)STA. ČRNOMELJ: od 22. do 24. 8. amer. barv. filni SLAVNI BEVOLVERASI. 26. in 27. 8. angl. film POLNOČNI ZVONOVI. KOf:EVJE — »JADRAN«: od 22. do 24. 8. amer. barv. film SOKOLOV PLEN. 25. in 26. 8. amer. barv. film OPERACIJA STRELA. 27. 8. zahodnonemSki film SMRTONOSNI 2ARKI DR. MA-BUZA. 28. 8. franc. barv. film VELIKI MALN. KOSTANJEVICA: 23 8 amer. barv. film TIGRICA 24. 8. angl. barv. film ZLOMLJENA KRILA. 27. 8. Ital. film VELIČASTNI ROGONOSEC. METLIKA: od 22. do 24. 8. amer. barv. film MUBIETA. Od 22. do 24. 8. amer. film JUNAKI VIŠAV. 27. in 28. 8. jugo^. barv. film KBVAVA MAKEDONSKA SVATBA. MIRNA: 27. in 28. 8. BILLY THE KID. MOKRONOG: 23. in 24. 8. amer. film IZGON IZ PEKLA. NOVO MESTO: 22. 8. amer. barv. Cilm NJENA EDINA LJUBEZEN. 23. in 24. 8. angl. barv. film NENAVADNA ZGODBA EDDIJA CHAPMANA. 25. in 36. 8. špan. barv. fiim PRODAJALKA VUOLIC. 27. in 28. 8. franc. barv. film NEVESTA JE BILA V CRNJM RIBNICA: 23. in 24. 8. amer. film DVANAJST ZAZNAMOVANIH. SEVNICA: 23. in 24. 8. Špan. film JASTREB IZ KASTILIJE. SODRAŽICA: 23. in 24. 8. franc, film VLAK. TREBNJE: 23. in 24. 8. amer. barv. krim. film NAJVECJI ROP STOLETJA. Ob bridki izgubi naše drage, n^x>-zabne žene, mame, stare mame, sestre ANE MACELE iz Brezja pri Rožnem dolu se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje In vence. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično in požrtvovalno pomoč v najtežjih dn^ njene bolezni, medicinski sestii Elici KapS in njenemu možu, dr. HUbscherju in dr. Hadnovi za vso pomoč, strežnemu osebju internega oddelka Splo6ne bolnice Novo mesto. Se enkrat lepa hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoči: mož Matija, hčerka Al* binca > družino in drugo sorodstvo. Ob bridki Izgubi dragega moža, očeta in starega očeta ALOJZA KASTELICA iz Rakovnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosednn in drugim sovaščanom za izrečena sožalja in podarjene vence ter cvetje. Najlepša hvala KO ZB Birčna vas, OO ZB, SZDL. gasil skemu društvu Lakovnice za podarjale vence in častno spremstvo, govornikoma aa poslovilne besede, godbi ter pevcem »Dušan Jereb«, žalujoči; žena in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo. Ob težki izguba našega dragega moža, ata, starega ata, brata, tasta in strica IVANA KENETA iz Globokega pri Brežicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki 90 ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Se posebno se zahvaljujemo lovski družini Globoko in okoliškim Icvcem za zadnje spremstvo in ganljivo slovo, lepa hvala tudi govornikom tov. Francu Cizlju, Ivanu Lesinšku in Francu 2i-viHra za poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu. Enako se iskreno zahvaljujemo tudi pevcem iz Globokega, go.spodu župni- SLUŽBO DOBI GOSJ*ODINJSKO POMOCNIGO takoj sprejmemo k 3-61anski družini. Inž. Prelec, Koper, Kovačičeva 38 a. BRIVSKOFRIZERSKO VAJENKO sprejmem. Jože Novak, brivec-frizer, Novo mesto — BrSlin. SAMOSTOJNI mizarski pomočnik dobi stalno zaposlitev. Plača dobra. Mizarstvo Crtalič, Dobrava 1, Kostanjevica na Krki. VEC LESNIH STRUGARJEV sprejme Drago Višnar, Jesenice 2, Miirova 4. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. I&CEMO 1'HIDNO DEKLE za pomoč v kuhinji in gostilni. Petkovšek, Škofljica 18. GOSPODINJSKO POMOCNlCO, pridno, po možnosti z znai^jem kulie, sprejmem takoj: Nada Lavrinšek, frizerski salon Kriko. GOSPODINJSKO POMOCNlCO. predvsem za varstvo otrok, ^ejmem. Marjeta Dajčman, osnovna dola Žirovnica piri Ble du. VAJENCA in vajenko za trgovino s čevlji sprejme ASTRA. Novo mesto. ZA VARSTVO štiri mesece starega otroka nudim hrano, stanovanje ter nagrado. Nedanovski, Kostanjevica na Krki, Ljubljanska II. (SCE.M ZENSKO za varstvo otrok, staro 50 do 65 let. Anica J^Č, Dobindol 6, Uršna sela. PO:^TENO in dobrosrčno dekle i dežele, ki ima rada otroke, sprejme v pirvo službo ugledna 3-članska družina. Oglasite se na naslov: Boštjančič-Turk, Trg OF 14/1 (nasproti kolodvora), Ljubljana. POlUKUUJKM UEKLE aU starej šo žensko za pomoč v gospo-dixxjstvu in na kme^i. Milka Jurečič, Cma vas -f Upe 16, Ljubljana. DEKLE, pošteno in pridno, ki bi i>e rada zaposlila v manjšem gostišču v kuhiAji in čiščenju, prosim, naj se zglasi na na&lov: gostišče Murka, Kamnik — Mekinje, Cankarjeva 45. Hrana in stanovanje preskrbljena Plača po dogovoru. 4-<:LANSKA URUŽINA zapoc>li delovno in poštono žensko, pogoji ugodni. Schvvolger, ^omirova 23. LjuHJana. TAKUJ SPRKJMEM vajenko za uletiljsko stroko. Danica Konda, Žužemberk 10. GOSPODINJSKO POMO^;NlCO — sprojinonio. Zglasite se osebno od 25. do vključno 37. avgusta I>opoidne. Selan, LiubUana. Sar-bova .'U) (Beiilcrad). STANOVANJA IfiCEM opremljotK) ali ncoprom-Ueno sobo v centru Novcjfa me sta ali bližnji okolici. Nuslov v upravd lista (1605/C9). OOD.\M opremljeno sobo. Ogled vsak dan razen nedelje od 9. do 13. ure. Naslov v upravi Usta. '161 kttfnjjletrio ozvočen je. O^ed vsak dan od 14. uro dalje. Franc Jarkovtč. Dobrava, Škocjan. PRODAM trodclno omaro zaradi soUtvo. Trllun NikoUč, Kristanova 8. Novo mesto. PRODAM stroj z jekleni^ mo-d<)!i za i/.drtlavu ct'rnetttnih str«i6-nikov, miao In dvo omari ta ----------------------f------------------- tzdega lesa. Koncilija. Novo mesto, Kandijska 7. DRVARNICO, leseno, večjo, s polovico strešne (^Jeke vred bomo prodali na javni dražbi, ki bo v nedeljo, 24. avgusta, ob B. uri v šoli Sodražica. Vabljeni. — KS Sodražica. RABUENO STRK.rao vedeli, alt naj jim pošiljamo belokran.isko-kočov-3ko izdajo (i dvema zvezdicama) ali posav-$ko-tr^nnJ.sko (z eno a»e-isdloo). KR< NE Dolnji Podboršt: dva mrtva, eden ranjen Dve osebi sta izgubili življenje, ena pa jt bila hudo ranjena v prometni nesreči, ki se je zgodila 17. avgusta ob 4.15 na avtomobilski cesti pri Dolnjem Podborštu. Iz Ljubljane proti Zagrebu je vozil osebni avtomobil Istref Hani iz Ve-lešta in začel prehitevati osebni avtomobil Cristosa Padaioannova iz Aten, ko je naproti drvel beograjski tovornjak, ki ga je vozil Momčilo Jovič. Hanijev avtomobil je treščil v tovomjak, nakar je zadel še Grkovo vozilo, nato pa se je prevrnil na streho. V prevrnjenem avtomobilu je takoj izdihnil 25-letni Istref Hani, po prevozu v bolnišnico pa je umrl še 33-letni Hazim Hani. Tretji potnik Džamail Hodža iz Velešte pa je dobil težke poškodbe. Škodo so ocenili na 40.000 din. Podgračeno: smrt v razbitinah J6. avgusta popoldne je v avtomobilski nesreči pri Podgračenu Iz^bila življenje 55-letna Hatice Atifet Sabuncu iz Turčije. Z možem dr. Sabuncujem sta potovala z osebnim avtomobilom proti Ljubljani. Ko je vozilo zapeljalo na 10 cm globoko vodo, ki je ostala po nalivu, ga je zaneslo v betonsko ograjo mostu. Od avtomobila so ostale samo razbitine. Otočec: neprevidno prehiteval 15. avgusta, nekaj minut pred polnočjo, je Jože Tomlje iz Dolenjskih Toplic z osebnim avtomo-bilMn na poti od Kronovega proti Otočcu prehiteval tovornjak na nepreglednem ovinku. Tisti hip je naproti pridrvel osebni avtomobil Pavla Ogorevca iz Cundrovca. Vozili sta strahovito trčili, Jože Tomlje je bil težko, njegova žena Marija pa malo laže ranjena. Pavel Ogorevc in sopotnik -Boris Kim-štajn sta dobila laže poškodbe. Škodo so ocenili na 35.000 din. Jezero: 50.000 din škode zaradi neprevidnosti 16. avguslti je Zagrebčan Zvonko Suinajstorčič z osebnim avtomobilom pri Jezeni prehiteval neki italijanski avtobus, ko je naproti prihitel z osebnim avtomobilm Karel Schmidt iz Nemčije. Zagrebčan je zavrl, pri tem pa ga je zaneslo na levo v usek, od zadaj pa ga je zadel Schmidt. Na kraj nesreče se je pripeljal tudi Aleksandros Fou-kas z avtomobilom nemške registracije in je, ker zavore na mokri cesti niso dobro prijele, treščil v betonski propust. Pri nesreči so se ranili Siunajstorčič, Schmidt in dve sopotnici. Škodo so ocenili na .'50.000 din. Benečija: verižni karamboli 17. avgusta ob 15.20 se je zgodila pri Benečiji verižna avtomobilska nesreča, ki Je terjala 9.000 din škode, tri osebe pa so bile ranjene. Iz Ljubljane proii Zagrebu so oden •za drugim vozili osebne avtomobile; Ljubljančan Rajko Breskvar, Grosupeljčan Anton Habjan, Italijan Gemiano Turinetto, Ljubljančan Jože Hrastar, Tiizlonec Anton MatanoviČ, Zagrebčan Dragan Lučič. Trzinčnn Emilijan Pevec in Jože Gmiov.*iek iz Pišenberga. Pri Benečiji je voznik pred Breskvarjem zmanjšal hitrost, zato je tudi Breskvar zavrl. Drugi za njim so vozili v prekratkih varnostnih razdaljah in kar po vrsti zadevali eden v drugega. Ranjeni .so bili GrmovSok, njegova žena Antonija in Emilijan Pevec. Vinja vas: Novosadčan v tovornjak BELTOV voznik Jože Solar je vozil 11. avgusta tovomjak iz Novega mesta proti Cmomlju. Pri Vinji vasi se mu Je naproti pripeljal novosadski avtomobilist Krstomir Tosič po levi strani. Vozili sta se trčili. Tosie so jc poškodoval, gmotno škodo pa .so ocenili na 21.000 din . Pobegli ni bil iz Krškega Po krivdi tiskarne DELA je bilo prejšnji teden v kroniki nesreč zapisano, da je pobegli voznik Milan Sarič vozil tovomjak s prikolico AVTOTRANSPORTA iz Krškega. To pa ni res, ker je Sarič vozil tovomjak istoimenskega podjetja iz Kraljeva, tako pa je bilo napisano tudi v rokc^isu, ki smo ga poslali tiskarni. Za neljubo napako se prizadetim opravičujemo. S tovornjakom na vrt Voznik tovornjaka Ladislav Jim-kovič iz Brežic je 11. avgusta dopoldne vozil celulozo iz Krškega proti Radečam. V Kompoljah ga je zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, da je zapeljal s ceste na vrt Ivana Radenška, kjer je obstal obrnjen proti Krškemu. Na vozilu, tovoru in vrtni ograji je za okrog 10.250 dinarjev škode. Trčenje v križišču Abdula Sulejman iz Zagreba se je 12. avgusta zjutraj peljal z osebnim avtomobilOTO proti Krškem. Na križišču v Drnovem se je pripeljal naproti z osebnim avtomobilom Franc Vakselj iz Leskovca, s katerim sta se trčila. Na vozilih je za okrog 5000 din škode. Varnostna razdalja je bila prekratka 12. avgusta zjutraj se je pripetila prometna nesreča v Sentle-nartu. V imeri proti Brežicam se je peljal z osebnim avtomobilom Franc Pepelnik iz Artič. Pri hiši St. 12 v Sentlenartu je obstal, tedaj pa se je zaradi prekratke varnostne razdalje vanj zaletela Antonija Lovše iz Sentlenarta. Na vozilih je za okrog 5(X) din škode. Nesreča kolesarja Kolesar Stanko Jazbinšek iz Sevnice se je 13. avgusta dopoldne peljal s kolesom, na katerem je imel dva polna cekarja. V Šmarju pri Sevnici je po blagem klancu navzdol vozil s precej^o hitrostjo. Ko Je opazil, da so železniške zapomice zaprte, je močno zavil na levo in se pri tem zaletel v železen opornik zapomice. Zaradi težjih poškodb so ga odpeljali v celjsko bolrkišnico. Nesreča pri mostu čez Krko 17. avgusta popoldne se je pripetila prometna nesreča na križišču pri mostu prek Krke v Breži-cah. Voznik osebnega avtomobila Rudolf Drevenšek iz žiižemberka je vozil po prednostni cesti pr^ mostu in zavijal proti Čatežu. Tedaj se je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Marija Sabadoš iz Zagreba in zadela v Drevenškov osebni avtomobil. Na vozilih je za okrog 300 din škode. Kolesar se je pripeljal po levi strani 17. avgusta popoldne se je pripetila prometna nesreča na cesti III. reda pod vasjo Studenec pri Sevriici. Iz Studenca proti Impol-ci je vozil mopedist Slavko Pov-zun iz IjonfiCHii brez vozniškega i/.plta toda pravilno po desni stra< ni, na.sproti pa se jo po luvl strani ceste pripeljal kolesar Franc Metelko iz Ponikve. Mopedist in kolesar sta trčila. Pri tem se je kolesar poškodoval, zdravniško pomoč pa so mu dali v zdravstvenem domu v Sevnici. m DOLENJSKI LIST LtASTNIKl IN IZDAJATELJI; obćinsice Ronlereti ce SZDL Brežice, OmomelJ, Kočevje, KrSko, Metlika. Novo tnesto. Ribnica. S6vni(» m Frebnje UREJUJE URECa^ISKl ODBOR: Tone GoSnlk t glavni m odgovorni uretiJiUc), Ria Bačer, Slavko Dokl, MiloS Jakopec, Marjan Legan, Marija Pado van, Jože E*rlmc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Teh ni(nj urednik: MarjaD MoSkon IZHAJA vsak Cotitek - Posamesma številka TO pai (70 starih din) - Letna naroCnlna: 32 Ndin (3200 Sdln). polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdm); plačljiva J» vnaprej — Za tiiozematvo 62.50 novib dinarjev (6i!60 Sdln) oz 6 amerlSkih dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti S ameriških dolarjev — Tekoči račun pri potlr SDK v Novem mestu; 621.84* - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA VE; Novo mesto. Glavni trg 3 — PoStnl predal: 38 — Telefon: (0e6)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotogralij ne vračamo ~ Tiska OP »Delo« v Ljubljani