» tip *nrt>ipmnin slain*! I Poštno tekoä rahin št. 24. Conto correntc con la posta. Posamezna šlevitka 20 stoiink. Izhaja: vsakpondcljekin četrtck pnpohinc. Mane za celo Ivto 15 L. „ pol seta tf „ „ čctrt „ 4 „ ^fl inozemstvo celo leto M Y L. "U naročila brez do- poslanc naročninc. se nc moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kcmpcrlc. št 62 V Gonci, v pondeljek 11. avgusta 1924. Leto vu. Ntf'ankiranu pisma se ne "irejemaju. (Jgiant se ručunajo po dogovuru in se plačajo v naprej. List izdaja konsorcij „GORJŠKE STRAŽE" Tisk Zadružne tiskarne v Gorki Riva Piazzuttu fit. 18. Upravu in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. — (prej Scuole). — pa tesnijo in naravnost dusijo. Če skli- če skupaj zastopnike svoiih clank, nwra iskati zborovalno dvorano. Ce hoce prirediti dramatični tečaj, mora beraciti in prosjaciti po celem mestu. Ko priredi gospodinjski teem, mora iskati zavetie pod sic it gostoljubiw, toda ne lastno streho. Če hoče prire- diti telovadne tecaje. mora iti ven na deželo iskat primerne prostore. Krat- ko! y Prosvetni zvezi« sta men raz- roj in razmah nemogoca. če ne dobi 'Prosvetnega doma«. Ker ie na naj- krepkejst razevit matice naših društ- ; venih organizacij bist vena notrcba za | naš narodni obstoj, zato moramo vsi na di'lo da zgradimo cimprej v Gorki »Prosvetni dom«! Kaj se godi po svetu? V Bclgradu je začelo izredno za- sedanje pnrlamenta. Nova vlada se je predstavila ljudskim zastopnikom, razvila pred njimi svoj program. Nikdar ni še vladalo y Belgradu in v eeli državi tako zani manic za sejo Narodnc skupščine kakor si. avgusta. Zc ob 7. uri zjutraj so čakale množi- ce pred parlainentoni in na cesti je nastal tak naval, da je bil promet ustavljcn. Ko je novi načelnik vlade Ljuba Davidovič začcl govoriti, je bi- la zbornica nabito polna, v dipiomat- skih ložali so sedeli zastopniki skoro vseh inozemskih držav. Program nove vlade. Davidovič je izjavil, da hoče nova vlada ustvariti sporazum nied Slo- venei, Hrvati in Srbi in urediti drža- vo na tej podlagi. Enakopravnost vseii treh piemen mora biti resnicna in se mora izražati toliko v politie- iiem kolikor v gospodarskein življe- iiju države. Nobena pokra.jina države se ne sine okoristiti na račim drnge, da vena bremena mora jo biti enako- mcrno in pravično razdeljena na vse dežele. To je velike važnosti. kajti Slovenija in Hrvatska sta se doslej bridko pritoževale, da plačujejo Slo- venci in Hrvati mnogo več davkov ko Srbi, da se steka ves denar v Bel- grad., odkoder se ne vrača več v Slo- venijo in Hrvatsko. Ako vpelje nova vlada popolno enakopravnost v vsem davčnem življenju države. se bodo Slovenci in Hrvati oddalmili. poveča- lo se bo njjihovo zaupanje v pravič- nost države, kar more .lugoslaviji le koristiti. Prosvetni dom. tirez buhuvosti lahko zanisemo: x K'Priiaznih razmerah živimo. na vseh J°ncifi in krajih se delajo nasemii MVMnw vdejstvovanju zapreke in Jjysih smo naravnost v iwvanwsü, u Ijmb vsemu mi ne klonimo z dnhom yf vseh poljih narodovega zivljenjo • Kif)ljemo ter skusumo navredovati u\c ^popolniü. Hrezdvomno mijzi- uhnejše in najplodonosncjse je pi •y delo na prosvetnem pol in. Uki- •p« so mun mid 30 drustew za vsakc wreditev je treba napraviti nestett °rl° ^7 tiaši deželi vseeno ju *m. Pri njem se najizraziteise izpri- uie resnicu, da vsaka sila rodi odpor, z\!^U^ca na^!1 drttstev »Prosvetna nJlZa« v (iorici je brez oporekanja si !}0Va> ki si je ze z dosedanjim ^a°nm inladim delovanjem priborila rrut ¦ nil'st° v zgodovini nasih na- Doi^ fl°}ev' Ker njeno delovanje ni ®"'ično, temvee samo izobrazevalno, te 1le bonw spuščali v opis in oceni- khbe^a ^a- ^rc? Pretiravania pa za< rc^emo> du w »Prosvetna zve- * ognjisec in središčc vsega naše- tytnarf>dnexa življenja. Prosvetna ^'2ö'< jc oni jicnsuhljivi vir. iz kate- $U Vrei° dan za dnem nove. sveže no V' m*e s'ccr izmučeno. toda ved- tV/ 2^r«vo nurodno telo. Če hi za- tUl IK'sati „Prosvetna zvezu«. In bil LJteizpadbiten dolzaz, da smo začeli Dro sani00lten narod nazadovali in j^aduti. »Prosvetna zveza« je me- ^ naše življenske sile in moči. lato ^rö Uti »Prosvetni zvezi« vosvece- ra Vstf naša skrb in Ijulwzen. Njen SV(V°/,w razmah morata postati y&/a ltl častna zadeva nas vseh. h\ i>tem moramo vodvzeti vse, da n: ** rosvetna zveza« čimbotf živtfe- ^ .zniožna. Glavni predpogoj za to le: "Prosvetni dom«. M>e/r Vc ccla dezelu razviia »Pro- r0 'l(l zveza« živahno delovanje sko- t0 jf° zadnje vasice. Če se hoče pa nos *c n/idalje smotrno in plodo- v$p"° ri}zviiuti. mora 'imeti matica ^Htt'\l°žnosti, da se razviic in raz- nq&0!nislimo samo! Matica vsegu ni,ne^u Drosvetnega gibania v deželi iinaj last"o ! p<>sanit'2"v drnstva na dezeli diiČ fyon°sHe domove, mora njihvva lc tv'iu mati bivati pod tnjo streho. rulaU} ta žulostna resniea bi mo- z(l vzdruniiti vse nase sile za delo g'msvettU dom«. ahn f)0V fzoi eastni, nas silijo k temu '«rr>i razlogi. to«0; Sln° ustanovili »Prosvetno zve- ie fj} smo začeli polagati nove, sve- ^We • Za- strio in razbti° drustveno x>qIq nic> Je za silo seveda zadosto- biteri*?11 s°tocu muto celiea, iz tQktf* Pfnl° življenjc v deželo. To- m(lfi, So zacele poganjati in cveteti, \ V'o iß fc le razrasla v mogoeno dre- ' ^oisj!a:!1 sobica jc postal a nreozka. ki *ajl /'<¦ bilo treba nove prost ore, ]Qj0 sudi že davno več ne odgovar- k ruS-??ei}emu {'Uiu. Z poglobitviio so SpslntvHo prosvetne organizacije Weils, I)O(lv°i^' iff podesetorite tndi Votrebc. Nezadostni prostori jo \ Davidovič je v svoj em govoru iz- razil simpatlje nove vlade za zmagu- jočo demokracijo na Francoskem in v Angliji ter ix>udaril, da bo tudi no- va vlada delala politiko pravc demo- kracije. Zato bo Jugoslavija pomaga- la, da se ugled Zveze narodov okre- pi. tako da se bodo ix>tom zveze po- ravnavali vsi spori in prepiri med narodi. Mesto orožja na.i odločuje pa met in nicdnarodno razsodišče. Da liočejo novi mozjc v Belgradu \ vladati v duhu resnične demokracije, je za mednarodni ngled Jugoslavije ! zelo koristno, kajti mi živimo v ča- SLi, ko zmagnje ideja demokracije v , vsej F.vropi. Na Francoskem je bila ; poražena nasilna. militaristična poll- | tika Poincarčja in zniagal ie Herriot. ! Na Angleškem so na vladi delavci. V obeli iiajmogočnejšib državah Evro- ! pe je politika nasilja vničena. Ijud- stvo prihaja zopct do besede. j Naravno je, da bosta demokratični | vladi v Londonu in I3arizu podpirali v prvi vrsti vlade, ki so njima sorodne, ne pa nasprotnih. Zato je bilo zelo | pametno da je nova jugoslovanska vlada izjavila, da se bo držala odloč- • ne demokratične politike. S tern si je zagotovila simpatije in pomoč pri mogočnih demokratičnih državah za- I^ada, od katcrih potrebuje inlada Ju- goslavija politične in gospodarske j)odix)re. Program nove vlade odgovarja no- i vemu iK)lozaju v Evropi, ker se stri- "iiia 7. demokratičnim diiliom. ki se siri med evropskimi narodi. Mati Rusija. ¦ Demokratični nazori nove vlade se ! vidijo tudi v tern, da je ministrski J predsednik Ljuba Davidovič izjavil | javno svoje simpatije za bratski ru- ski narod. Povedal je, da ie srčna že- ' lia nove vlade obnoviti prijateljske ! zveze z veliko slovansko Rusijo. Do i twines ni bilo mogoče ustvariti zveze med Rusijo in Jugosiavijo. ker go- spod I'oincare tega ni dovoljeval. Protiruska kapitalistična politika politika Francozov je Pašiču vezala roke, belgrajska vlada ni nikoli go- vorila o Rusiji. Zalostna posledica te politike je ta, da niso Jugoslovani do danes Rusije niti priznali. Nemci so Rusijo priznali, priznali so jo Angleži, priznali celo Italijani, zastopnik so- vjetske Rusije sedi v Berlinu. v Lon- donu in v Rimu, slovanski Belgrad pa ni še videl do danes uradnega za- stopnika ruske države. To so razme- re, s katerimi se jugoslovansko ljud- stvo ne more strinjati. Narod L bil vedno za Rusijo in je vedno želel pri- jateljstva z nisko državo. Tej ljudski želji je dala duška iz- java nove iugoslovanske vlade, ki pravi, da se mora Rusija čim prej priznati, nakar bi se obnovilo staro prijatcljstvo med Rusi in Jugoslova- ni. Ta izjava dokazuje, dn je zavel v Parizn svež dull demokracije. kar se vidi in opaza tudi v Jugoslaviji. Balkan balkanskim narodomf To je tudi važna točka v progra- mu Davidovič - Korošceve vlade. No- va belgrajska vlada se je izjavila za zvezo vseh narodov, ki bivajo na Balkanu, to se pravi /ax zvezo med Jugoslovani, Orki, Romuni in Bol- gari. Ti narodi se moraio med seboj six)razumeti, združiti se morajo za skupen nastop proti velikim kapita- lističnim državam, ki bi rade Balkan izkorišcale in izmozgavale. Na Bal- kanu naj ukazujejo in gospodarijo domači balkanski narodi in ne tujci. Ta program je pa le mogoč na pod- lagi demo-kratičnega sporazuma med hulkanskhni državami, v prvi vrsti med Jugoslavijo in Bolgarijo. Du se je nova jugoslovanska vlada izjavHla za sporazum in zvezo z Bolgari, mo- ra prisrčno veseliti vsakega človeka, ki demokratično in slovansko čuti. To so glavne točke programa nove vla- de, ki je proglasila za Jugoslavijo po- litiko demokracije in sporazuma to- liko v notranjosti države koJikor na zunaj. Proti centralizmu! ! Ni treba niti posebno poudariti, da ! je skupna podlaga nove vlade so- 1 vraštvo proti centralizmu. Davidovič in Korosec hočeta dati ljudstvu sa- moupravo v občini in deželi. uresni- ; čiti hočeta svoj avtonomistični pro- gram. Kaj to pomeni za ljudstvo, ve- mo posebno mi goriški Slovenci, ki smo zgubili deželno in oixiinsko av- i tonomijo. Koliko gospodarske skode j smo že pretrpeli, odkar je bila vniče- j na naša avtonomija, vedo povedati naše občine, nasi župani in kinetje. Da se je nova jugoslovanska vlada odločila za samovlado liudstva, skle- nila je, da vzame v obcini in dezeli oblast uradnikom ter jo izroči prebi- valstvu, to je dokaz da razuriiejo no- vi možje v Bel grad u ljudske potrebe in želje. Zedinjena Slovenija! Nova vlada je brž po svoietn na- stopu začela že izvr^evati svoj pro- gram. Izpolnila je na primer eno naj- bolj prisrčnih želj slovenskega naro- da, s tern da jezdružila zopet Slove- nijo v eno celoto. Znano je. da je bila Slovenija za časa Zeriavove vlade razdeljena v dva Uela: v štaiersKo in v ljubljansko oblast. Ljubljana je jki ; nehala biti središče vseh Slovencev, j Slovenija je zgubila svojo prestolico I in se razcepila med Stajerce in Kranj- ce. Slovenska javnost ie bila tej po- litiki nasprotna in zaiitevala. da mo- ra biti vse slovensko ozemlje združe- no, ker se tako gospodarsko in na- i rod no lepse razvija. Knotna Slove- \ nija je prvi pogoj za avtonomijo Slo- ! vencev. I Nova vlada je imenovala že velike- ! ga župana za celokupno Slovenijo ter odstavila velikega župana v Maribo- ru. Ta sklep je napravil na slovensko I ljudstvo najboljši vtis in razveselil ' vso slovensko javnost. Proti politiki nasilja! j Demokratični značaj nove vlade se ! vidi tudi v tern, da je nastopila z vso odločnostjo proti pv- Ijah. kier se je prelivala bratska kri in so se Slovenci med seboi morili. Prvič kar obstaja Slovenija. so se slovenske stranke zacele oboroževati s puškami in bombami ter se borile ena proti drugi z ubojstvi. Tako sra- motnih in pouizevalnih razmer nismo doživeli Slovenci še nikoli v svoji zgodovini. Kam bi prisel slovenski narod, ako bi se smele stranke klati in moriti po cestah? Jugoslavia bi se pogubila, ako bi se take razmere razsirile po vsej državi. Za zakonito in varno življenje! V Jugoslaviji obstojita dve stranki. ki sta postavili v svoj program nasil- stva. Kni so komunisti. drugi so or- junaši ali jugoslovanski fasisti. Proti komunistom so biv^e vlade že zdav- naj nastopile, udarile so iih trdo in ncusmiljcno. Komunistična stranka ie bila razpuščcna, vlada je zaplenila vse imetje stranke, komunističai listi St ran 2. »GORIŠKA STRATA« so bili kar prepovedani. Druga nasil- na organizacija so jugoslovanski fa- šisti, ki sestoje iz orjunašev in še nekaterih drugih skupin v Srbiii in na Hrvatskem. Kako je bilo z jugoslovanskim fa- šizmom? Ali je vlada udarila tudi to organizacijo nasilja? Ne! Dokler so bili radikalci s Pašičem sami na vla- di, so oblastva vzdrževala iavni red in skrbela, da se ne vrše v deželi zlo- čini. Ako so zagrešili oriunaši nasil- stvo, je policija izvršila svo.io dol- žnost in branila varnost državljanov. Izvrševala je zakonske predpise in nastopala proti zločinom. Siccr je pa dovoljevala jugoslovanskim. fašistom, da neovirano širijo svojo organizaci- jo po državi. Razmere so se korenito spremenile. ko sta se združila s Paši- čem Pribičevič in Zerjev. Dr. Žerjav je v Sloveniji začel na vso moč pod- pirati fašizem in dal policiji ukaz, da mora zatisniti eno oko, ko vidi orju- naše na delu. Kakor v Italiji tako se je zgodilo v Sloveniji. Olasilo fašis- tov »Orjuna« je začela groziti z nasil- stvi, jela je protipostavno žugati in strahovati svoje nasprotnike. oboro- žila se je s samokresi in bombami in politični zločini so že pretresali slo- venski narod. Kakor v Italiii tako so tudi v Sloveniji oblastva postala slepa in gluha in podpiraJa skrivai nasil- neže. Slovensko ljudstvo je doživelo po- nižanje, da so zagoreli plameni pr- vega delavskega doina, da so oble- žale v krvri prve žrtve brezvestne PO7 litike nasilja. Voditelji jug. fašizma bežijo. Pod Zerjavovo zaščito ie v Slove- niji pešal. ugled države, zakoni se niso več spoštovali, varnost življenja in imetja je ginila, vsa dežela se je polagoma pogrezala v nered. Nikdar niso bile med slovenskim narodom razmere tako strupene in neznosne ko za časa Žerjavove vlade. Ta kriv- da njegove stranke ostane neizbrisno zapisana v pol. zgodovini Slovencev. Ko je nastopila nova vlada, se je postavila odločno na stališče demo- kraeije in zakonitosti ter napovcdala boj nasilju. Odredila je, da se zločin- ci kaznujejo, kakor zahteva zakon in cast države izdala je ukaz. da se vse nasilnc organizacije razoroži.io, kajti v urejeni in kulturni državi smejo biti oboroženi le vojaki in orožniki, ne pa stranke. Ako bi se sinel vsak oboroževati in klati svojega bližnjika po cestali, bi bil to konec države. Čim se je izvršila v Jugoslaviji sprememba in se je videlo. da bi za- vladala politika zakonitosti in demo- kracije, so zbežali, kakor čitamo, vo- ditelji jugoslov. fašizma čez mejo in pribežali v Italijo. Ako se posreči no- vi vladi obnoviti vcljavo zakonov in ustvariti v Sloveniji red in mir, si bo pridobila zasluge za državo in okre- pila v ljudstvu cut domoljublja. DNEVNE VESTI. Kaj bo z zastalimi davki ? V Gorici se je mudil v sredo in v četrtek preteklega tedna finančni nadzornik Falchi, ki ga je odpo- slalo finančno ministerstvo, da prouči to važno vprašanje na lieu mesta. Finančni nadzornik je že odposlal spomenico na finančno ministerstvo o tem važnem vpra- šanju. Ta teden bo posredoval posla- nec Besednjak zaradi zaosta- lih davkov tudi ponovno v Rimu pri finančnem ministerstvu. V kratkem bo to vprašanje re- šeno in o tem bomo poročali v „Gor. Straži." Če ne bo vprašanje za prizadete davkoplačevalce po- voljno rešeno, bomo sporočili jav- nosti znane nam krivce. Poslanec Besednjak je po naro- čilih Kmetsko-delavske zveze naše organizacije nastopil odločno pri fin. nadzorniku Falcbiju, da se vsi zastali davki odpišejo, ker so krivični in ker naše ljudstvo ne zmore tega bremena. Iz naše organizacije, Odbor Političnega društva »Edino- sti« v Gorici je na svoji seji dne 8. avgusta 1924. naročil poslancu dr.ju Besednjaku, da se udelezi skupne ak- cije z nemškimi poslanci proti znane- mu odloku o omejitvi lastmnskih pra- vic, ki pomeni za naše ljudstvo velato pravno in gospodarsko nevarnost. Odbor je poslancu dr.ju Besednjaku tudi naročil, da ponovno posreduje pri finančnem ministerstvu v vpraša- nju zastalih davkov. Tajništvo Političnega društva »Edinosti« v Gorici. Zlorabljanje „Goriške Straže". Prijatelj našega lista nam piše: Z velikim veseljem in splošnitn odobra- vanjem bcremo v »Goriški Straži« odločne pozive proti plesom, ki so prava primorska kuga. Le naprej ta- ko! Naše ljudstvo bo »Goriški Straži« za ta boj proti plesom gotovo hva- ležno. — Zato je posebno grdo od onih, ki v tej zadevi »Goriško Stra- žo« zlorabljajo ter v njej svoje s ple- som združene prireditve naznanjajo seveda tako, da zadnjo točko (pies) strahopetno zamolčijo in s tem list ter čitatelje varajo. Tako so list zlo- rabili z naznanilom veselice na Ajše- vici. Kako nedolžno se bere to nazna- nilo v listu, lepaki pa, ki se manj be- rejo, povejo šele polno resnico, da bo po predstavi — pies katerega so za ! »Stražo« previdno zamolčali. To ni i lepo od strani naznaniteljev: kdor i ima še dandanes to žalostno korajžo, da priredi tako neumnost, kakor je pies, naj ima tudi korajžo, da to pove in ne zlorablja s svojo strahopet- nostjo med našim ljudstvom tako razširjene »Goriške Straže«. ki bi na- znanila gotovo ne priobčila. ako bi vcdela za pies, proti kateremu se v naše veliko veselje tako krepko bori. Seveda se zlorablja s tem tudi dobra vera vseh tistih, ki posečajo načclo- ma samo prireditve brez plesa. Naj torej neha taka zloraba! Smrtna kosa. V Drenovi pri Reki, ki je bila pri razmejitvi priznana Jugoslaviji, je umrl profesor Franc Frankovič, star 75 let. Pokojnik je dolgo vrsto let služboval na učiteljišču v Kopru in je vzgojil col rod narodno - zavednega učiteljstva. S svojim vztrajnim in plemenitim delovanjem je skoro naj- več pripomogel, da se je začela raz- vijati v Istri narodna sola. Časten mu spomin! V znanje volilcem in našim dijakom. Dne 8. avgusta 1924 je prejel po- slanec dr. Bescdniak pismo Ljudske stranke tirolskih Nemcev s pozivom, da naj se udeleži skupne akcije dr- žavnih poslancev narodnih inanjsin v Italiji glede odloka, ki urejuje lastnin- ! ski položaj neprcmičnin v novih po- i krajinah. Naša politična organizacija je sklenila, da sc mora dr. Besednjak udeležiti tudi skupne akcije. kJjub ; temu, da se je že sam odločno in ne- vstrašeno postavil v obrambo pravic naše zemJje. Radi nujnega odpotovanja v Rim, ne bo mogel poslanec Besednjak sprejemati strank, kakor smo poro- čai v zadnji »Gor. Straži«. Ravno | tako naj mu oprosti tudi naše dijašt- ; vo, da se ne more udeležiti niegove- ga socialnega tečaja na Pečinah. Nje^ovi dve predavanji sta prevzela dr. Bitežnik in urednik Janko Kralj- Odpust letnika 1903. Vojno ministerstvo je odredilo, da se prične s prvim septembrom odpus* čanje vojakov letnika 1903 na trajen odpust. Do 19. sept, mora biti odpus- čanje končano. Odpuščeni bodo ^vsi vojaki tega letnika, ki so doslužili J" mesecev in ki so se odzvali poziv^ Odslužiti bodo morali 18 mcseceV vojaške službe vsi oni vojaki, ki so po lastni krivdi prepozno nastopi'1 vojaško1 službo. V znamenju sloge in edinosti. »Edinost« je priobcila uvodnik, v kuterem ponatiskuje članek milw}' skega lista »Sera« q raznarodovanfi. Jugoslovanov v Italiji. V njem stofi tudi zapisano da je bivši voslunef Seek sam priznal noviiuwju Scocchj- ju, da se nase ljudstvo ne bo moss0 na dolgo ustavljati raznarodovanjn> ker je to neizbezen naruvni zakon. »Edinost« je te besede müanskßS0. lista ponatisnila z debcliini crkaitu na prvem mestu in se ni prav W vprasala, je li vest resnična ali ne> in ali ni za vsakega našega človeka na Primorskem na prvi pogled !&' no, da je kratkomalo lažnjiva. ampw je z veliko slastjo kar udarila po L0' spodu Ščeku. Tega ji sicer javnost ne zameri, ker je njena tankovestnost splošno znana in ker ona drugoty sploh ne zna pisati, toda da bo n&& javnost imela nov dokaz o lepih last' nostih nekdanjega skupnega glasiw Jugoslovano v Italiji, obračamo P0' zornost našega ljudstva na najno^r so brezznačajnost »Edinosti«. ki ob; reluije na podlagi neresnienih porow nam sovraznega casopisja moza, V& kuterem bi se moralo urednišjvo »Edinosti« in celokupni odbor trzQ&' kega pol. drustva UClTI kai je P0' žrtvovalnost in nesebično delo za &' rod. Tržne cene. Dne 11. avg. so bile na goriškeij1 trgu sledeče cenc: Grozdje 2—2.30 L> kg; Fižol v stročju 40—50 vin. kL» hmške 0.60—1.30 L kg; jabolka 0.8« do 1.— L kg; breskve 2.------3.—-^ kg; fige 1.40—1.60 L kg; ronffl° 80—90 vin. kg; krompir 30—40 vin- Prireditev v Avčah. se je sijajno obnesla. Več prihodnj^- Politične zanimljivosti. Včcraj, v nedeljo sta se pripetili sv Avciüi in Kanalu dve značilni polity* ni zanimivosti. Podrobnosti pribo^' njič. Za dancs samo: slava kanalsk^' ga fašja je izginlla in bo še bolj. Cerovškov gospod Življenje Valentina Staniča (Spisal : Joža LovrenČJč) (Dalje.) »Kaj pa je potreba tega, gospod, da nas bo sedaj še mer (mire — žu- pan) poročal, da bo imel vse rojstne, poročne in mrtvaške bukve on, da moramo imeti v občini še mirovnega sodnika, ki naj razsoja prepire med nami, pa še kancelarja in še policij- ske policaje!« »Glede porok in tega res ni prav,« je odgovarjal gospod, »pa, kaj čemo! Kar uči vera in cerkev vseeno lahko izvršimo in to je glavno. Glede mi- rovnegti sodnika, kancelarja in poli- cajev pa bodite le zadovoljni!« In minilo je prvo leto in ljudje so se uživeli v nove razmere. Nič jim ni bilo hudega. Videli in spoznali so, da je gospod prav govoril. Edino, kar je zadelo to in ono hišo in povzročalo skrb in strah in žalost, je bil Napo- leonov pohod v Rusijo. Ta in oni fant in še mož je moral v francoski uni- formi daleč, daleč od doma. Gospod je tolažil, bodril in pripo- vedoval, kar je bral novic v listih, ki jih dobival iz Ljubljane in od drugod. IX. Za novi rod. Dosti dela in opravila je imel go- spod Valentin med vojnimi zmedami, dosti tudi sicer, saj je bil pastir verni fari ki je štela čez dvatisoč duš, a vendar se ni strašil truda in zbiral je v farovžu otroke ki se jih je nabralo toliko, da je bila prostorna soba sko- raj pretesna. Videl je, da bo v Ročinju še vse večje zanimanje za solo in za- to je ugibal, kako bi bil njegov pouk čim uspešnejši. Z ono priprostostjo kakor si je pomagal na Banjšicah bi šlo prepočasi. Stopil je v Kanal k staremu de- kanu. »Veselje je v Ročinju z otroki. Bi- stri so in radi se učijo. Olaišal bi jim rad učenje s knjigajni a kod jih do- biti in kakšne?« »Nič lažjega,« je rekel dekan. »V Ljubljani poznam kanonika Jožefa Wallanda, ki ima opravka s šolskimi stvanni. Nanj se obrnite in ga prosite za ppčetne knjige, ki jih tarn rabijo za prve Sole.« In gospoda sta še ix)sedcla, pre- tresla stanovske in obee prilike in de- kan prvič je menil, pol v šali. pol za res: »Gospod sosed, iz Banjšic v Ro- činj, i'Z Ročinja v Kanal! Star sem, ne born več dolgo!« »Kaj ne!« je ugovarjal ročinjski. »K Sveti Ani vas ne ponesejo šc!« V Gorico Vas znajo poklicati za kora- rja, ix)tem že, da ne boste več dolgo tu!« »Nie, nie! Le mislite na Kanalj ta- kega naslednika kot ste vi bi želel!« Ko se je gospod Valentin odprav- Ijal, je vstal tudi dekau, vzel palico in dejal: »Malo vas spremim!« In sta šla gospoda čez most, ki je kljuboval kar so pomnili še tako ve- likim povodnjim, da je Soea pljuska- la čezcnj. Iz stene v steno se je boeil, podprt od srednjega stebra, ki je bil trden kakor živa skala na katero so ga zgradili. Vezal je dva svetova; da ga ni bilo, desni breg bi bil odroz^Jj od svojega srea - matere Gorice, ^1 je dan za dnevom, od tedna do tedti^ in zlasti o semanjih dneh čakala svO' je otroke, da jim da, kar rabijo, irl sprejme, kar ji prinesejo. »Ko je tekla me ja tod ob Soči,« je i povzcl dekan, »se mi je zdelo, kako» I bi živo telo razklali na dvoje!« »Na zemljo mislijo pri sklcpa^11 j pogodb in miru in ne na prebival" i stvo, ki jo oživlja. Že čedle ovac ^a ! pašniku ni mogoce loeiti, pa bi H11^" : stvo enega jezika in cne krvi, ki La druži in veže preteklost. sedanjost in prihodnost!« »Francozi, se zdi, to razumeJ0* Enoten narod so v državi in ne mo; I rejo razumeti, kako bi ne smcl druL' i n.'irod biti združen in se v celoti ra^' | vijati in živeti. Odtod Ilirija, ki ji daJ i Bog dolgo življenje! Diplomatska P0' ; teza Napoleonova je seve tudi, a ta- kih potez, ki ne bolijo, ki ne režcjO ; in so naravnc, mora biti človek vcsei in jih pozdravijati.« (Daljc) >OORISKA STRA2A« St ran 3. Odbor društva Skainica J° imel sejo v nedeljo due 17. avg. ob 4-30 pop. v društvenih prostorih, ulica Mamclli 5. Predsednistvo. Velika žeiezniška nesreča. Iz Varšave poročajo, da je v ta- JfloŠnji bližini trčil osebni vlak na eno Momotivo. Sunek je bil tako močan, ^Ue bil oscbni vlak popolnoma raz- teian. Nesrcča je zahtevala 59 mrt- ^ in ranjenili. Zakrivila sta jo dva Luvaja, ki sta bila aretirana. "elikanske poplave na Japonskem. Japonsko ,kraljstvo solnca, je dele- kla zopet strahovita prirodna nesre- jjj-y bližini glavnega mesta Tokio, Kl Je bilo, kakor znano, skoro doccla p°nišeno vsled silovitega potresa, so ^jstaii grozni viharji, ki so povzro- Cl!' silne poplave. Kakor poročajo li- s» je 2000 poslopij porušenih in več st°tin mrtvecev. Popravek. * »dKovorih tajništva Pol. dr. >Kdinosti« 'J(Jrici v zadnji stcvilki sc nam jc pri od- govoru na vprašanjc k. Martina C. iz Loga vrinila ncljuba tiskovna pomota. Naše po- ročilo se glasi, da mora biti prijavljcna tcr- jatev najpozneje do 31. avjjusta, v rcsnici se pa mora zgoditi to najpozncjc do 21. avgusta t. 1. Toliko prizadctim v znanje. Darovi. Ob priliki srcbrnc mašt k. Josipa Abrama pri Sv. Luciji so darovali c. gostje: 65 L za Di.iaSko Matico, 65 L za Sirotiščc in 65 L za AloizijcviSčc. Za »Alo)zijeviščc«: V)č. k. Josip Kos, ku- rat v Gaberju, 45.— L. Prisrčna hvala! Za »Slovensko sirotišče«: Neimeiiovana Kozanjka iz Bcnetk 50 L, A. B., Kozana 15 L. — Bog stotcro povrni! Spominjajte sc o j vsch priložnostih — žalostnih in vcsciih — | Slovenskcna sirotišča! j Listnica uredništva. | Vdova, Idrija: Obrnite se z vlogo na post- no ravnatcljstvo v Trst. Po odgovoru bostc vedcli uravnati nadaljnc postopanje. (Di- rezionc Postc e Tclenrafi, Trieste). Šturjc - Fužine: Kcr jc sodna preiskava v teku, trenutiio nc morcmo priobčiti. Oglasitc sc šc! Kaj je novega na deželi? Št. Peter pri Gorici. y V petek, dne 15. t. m. (rta praznik ;nebovzctja) priredi pevsko izobra- j^valno društvo »Presen« v Št. Pe- ru pri (lorici veliko vrtno vesclico ^ dvorišču »Kmct. zadruge«. Razcn "^iTiačcga, bodo sodelovali tudi go- f^ki, biljcnski, vogerski in orehovski 2oori. Na sporcdu sta dve šaloigri in pn kuplct. Pri prireditvi sodeluje tudi ljodbeiii krožck iz Oorice. * * * . '^opisniku v »Novi Dobi« odgovar- 3aift podpisani slcdcče: Izkaz o od- VZeti kotlovini imam g. dopisniku na 'lZPolago. Pozivljam njega in vs.ike- ga' ki misli, dia sc nm godi kaka kri- v^u ^lede odvzcte kotlovine. pa tudi ^cmninc, naj se pritoži pri župan- tvij; tam vpričo g. viteza scm pri- Pravljen dati vsakcmu potrebna po- )asnila in odgovor. Kar se pa tiče ^provizacije, naj se obrne na I. Kraj- llk'K ki je v komisarjevi trgovini, on uu bo /yC povedal, kako sem iaz oskr- ^e'' da je hilo naše ljudstvo dobro ',rcskrhl.iciio. () svojem ix>štenju no- ^v!11' da bi mi kdo delal po krivici jutke in za nje odgovarjam vsako- .1lIrv- Moje ime, cast in postenje mojc ril^iiiL' mi jc bilo vedno nad vse. Vr. Čcrnic. °'aganje temeljnega kamena za novo cerkev v Števerjanu. v ncdel.io jc inons. Berlot ob asi- Jeri^i okoliškili duhovnikov blago- oyil temcljni kamen novc cerkve. Z j^cljem jc tcimi prisostvovala cela ^z in mnogo okoličanov. Cerkev se jj^ dvigala na prejšnjcm mesh?, sa- o ^e veliko lepša iicgo prcj, ker bo UylVi[ v bazilikalnem slogu in v treb v(!Jan- Slovesnosti je prisostvoval • "ncnu obnovitvene oblasti tudi )!11- D'Orlando s spreinstvom. Lokve. n, ri nas smo se dolgo pripravljali ]j<* IX>Se^no slavnost. Preteklo nede- kJ ^ Je ista koncčno izvršila. V cer- SnV >S<> Psišli šolarji z novo zastavico. u?^ejl.i;ljali so jih domači in bližnji v jtelji z goriškim nodprefektom in lskim nadzornikoin na čelu. Čast- ° stražo sta delala trnovski in če- jovanski fašja Navzočih ie bi,0 tudi . H>kro letoviščarjev in kar ie pogla- i i 10: yoiaSka godba. Po službi bo- nJ Je bila prcd cerkvijo blajroslovlje- rr,a 7'?stavica- ')a Pri tcm nisc) smeli N-'ii! /.lt' razm tfovorniki, je umevno. Iy&l- J" :'e Inu<^'1 poslušalce lokvarski ko, ! Učitclj- ki ^ Piše s »či^« na lci'. Zimska burja ga ie prinesla od nckod. Njcgov vojaški nas top in večkratno povdarjanje, da ima težak položaj, razumemo prav dobro. Po- i stavljal se je z uspehi, ki jih je dose- | gel. Če čuti v tern kako zadošcenje, I mu ga nočemo kratiti. Odkritosrčno ! pa pomihijemo otroke, na račun ka- | terih se skuša delati politika. Čepovan. Pri nas se po težkem fašistovskem pritisku, ki nas je tlačil izza časov državnozborskih volitev kot mora, počasi boljšajo razmere. Fašio je iz- gubil na ugledu in se njegove vrste vedno bolj redčijo. Sedäj o počitnicah ni prost Ie naš g. učitelj, temveč se je oddahiiila tudi naša nežna mladi- na. Upamo, da bo to boljšanje raz- mer trajno. Malo Kojsko in veliko Dobrovo. Županstvo Kojsko y Brdil^ ali ka- kor nekaj časa sem pišejo: Šmartno- Kojsko. je obsežno, Kojsko pa pre- malo v sredi. Zato oddaljenejši ob- čani zalitevajo, naj se občinski urad prencse bolj na sredo. Seveda Koj- ščanom to ni prav. Zaprosili so v Šte- ! vcrjanu, naj jib tarn vzamejo v na- ročje. Steverjanci so zadovolini. Med tern so pa v Vipolžah že imeli nota- rja, pred katerim so se podpisavali, odstopijo od Kojskega in se združijo z Medano. Eni Viix>lžci so \1a za Do- brovo. kjer se ustanavlja velika obči- lia. Če bi šlo ])o želji Dobrovcev, bi k ! scdanji občini Biljana pristopile od Kojskega Vipolže, Vedrijan, Višnje- vik in prccejšen del Kožbane. Meniik ; naj bi šel v Prapetno. Seveda so cni I za to, drugi pa nasprotni. Imeli smo posvetovanjja, scje, deputacije, oblju- be, strašenja. Iz vscga tega mešanja najbrže ne bo ne polente ne krulia. ampak Ie redek mocnik. Iz Cerkna. Ko smo praznovali letos sveto A no, smo poleg drugega veselja imeli tudi to zadoščenje, da je velerodnega gospoda komisarja dr.ja Jerabeka nekega dne v Gerkncm zmanikalo. Ko se je ta novica zaznala. je bilo med nami ol)če veselje. Tistcinu pa- ru donračinov pa, ki so trobilj v nje- gov rog, je zmanjkalo sape. Komisiir je sicer vedno komisar, toda novi naš komisar bo gotovo lx)ljsi, kcr bi slabši kot Jerabek sploh nc mogel biti. Iz Sv. Križa. Našemu komisairju Luliku $e od- zvonilo. Slišijo se govorice. da je od- stopil sam. Kakor koli, njegove glo- rije je konec. AAedves^ek jc najbrž čakal na Lu- likovo dedščino. I-'o usoda ie ^la tudi preko njega. Danes iniaino nekega komisarja iz Gorice. Lulik pa išče »pasaport«. Tako žalostno je končalo paševa- nje Lulikovo. Je pač dobesedno, da mora biti vsakega nasilja enkrat ko- nec. Novega komisarja ne poznamo, ; mož pa naj si vzame vsekakor k sreu '¦ Lulikov konec. ! Baška dolina. Ob času volitev so prihajali novi odrešeniki in ponujali svoi komuni- zem prav po ceni. Kdor kupi, so re- kli, bo imel boljši zaslužek. boljši ; i kruh in boljše case. Mnogi so šli ko- j ' munistom na lim. Videli pa so, da so ! opeliarjeni. kajti zaslužka ni bilo in ! vsi upi na boljse časo so splavali po ! Bači. Komunisti so se pa skrili. Po i dolgem času so prišli za ponujalci konninizma njegovi razlagalci, pa , prekasno. Bili so nekateri prijazni in ! so imeli mogočc zares dobre namene. ' Drugi pa so bili bolj surovi in imeli so burklje. Oboje so ljudjc poslušali. | Pa kruha in zaslužka še ni bilo. Sled- ! njib so ljudje sprevideli in rekli tako: Ako nočemo, da nam bo pornagano, I si moramo pomagati sami. Odsli so v | Francijo in dobili nekateri dobro, | drugli slabšo službo. Pravijo. da ni ! vse tako drago kakor doma in se to- rej da živeti. Nekateri pa tudi v Fran- ciji niso zadovoljni in nc bodo nikjer na svetu, ako iščejo Ie prclahko delo in prevelik zaslužek. Takim ne mo- rejo pomagati ne prijatelji ne nas- protniki kojnunizma. Medana. Dne 6. t. m. se je poročil g. Jožef Kocina, sin tukajšnjega pos^stnika in trgovca z gdč. Olgo Kristjančič. Ve- černa zabava je bila zelo živahna in vesela. Prepeval je domači pevski zbor našc krasne narodne pesmi. Pri svatovski večerji se je nabralo za Slovensko sirotišče in Semenišče L 107.50. Mladcmu paru želimo obilo božjega blagoslova! Iz Komna. V petek 15. avgusta bodo prihajali od vseh strani Krasa in Vipave ro- marji k Devici Mariji v Oberšljan. Zq v četrtek popoldne se bo spovedova- | lo v župni cerkvi v Komnu. V petek zjutraj od 5. ure spovedovanje pri : Devici Mariji. Ob 6. I. sv. maša — j govor — skupno sv. obhajilo. Ob 10. ! govor — slovesna sv. maša. Popol- ! dan ob 2.30 govor — procesija s ki- ]x>m BI. Device Marije v župno cer- kev v Komen — sklepni govor — sv. ! bla'goslov. Kozaršče pri Volčah. Zq zopet nas je obiskala kruta smrt. Pobrala je iz naše srede 26 let- nega mladeniča Alojzija Krajnika. Bolehal je dalje časa. Bil ie mirolju- ben in značajen fant ter ga je vse r.'ido imclo, kar je pokazal tudi nje- «ov pogreh. Počivaj v miru! Iz Idrije. Pogreša se že 8 dni 15 letni Franc Miklavčič iz Idrije h. štv. 572, čev- Ijarski vaje-nec. Visok je 1.50 m svit- iih las, višnjevih oči, oblečen v zelen- : kasto snknjo in v temnih hlačah. : Kdor bi kaj vedel o njem. sc naproša, I da bi blagovolil takoj sporočiti nje- govi materi Mariji vd. Miklavčič v i Idriji h. št. 572. Ker je tudi inogoče, da je odšel v Jugoslavijo se napro&i, da bi to obvestilo blagovolilo objaviti tudi tarn, časopisjc, zakar bo obupana piati jako hvalezna? Gospodarstvo. Zadružništvo v Sloveniji. Zadružna zveza v Ljubljani je stela koncem Icta 1923 skupno 508 priključenih zadrug, od katerih je bi- lo 276 kreditnih zadrug (hranilnic), ; 81 nabavnih in konsumnih zadrug, 24 1 mlekarskih, 25 kmctijsko - strojnih, 35 živinorejskh, 15 elektrostrojnih, 8 stavbinskih, 26 obrtnih in 18 drugih zadrug. Tekom leta je pristopilo k Zvezi 20 novih zadrug, odstopile pa 4 in likvidiralo 13 zadrug. Zvcza jc imela v leta 1923 313.977.064.98 Din. prometa. 86.735 Din. delcžnc glavnice in 8154.13 Din. čistega dobička. Celotni čisti dabiCek je bil glasom sklepa obenega zbora, ki se je vršil dne 22. maja pripisan k rezervnemu fondu, ki dosega s tern 123,013.21 Din. VIoge clanic so zna- šale nad 61 milj. dinarjev. krediti 6la- nicam pa 41 milj. dinanev. Zadružna zveza v Celju je imela koncem Icta 1923 skupno 169 včlanjenih zadrug, od katerih je bilo 60 rajfajznovk. 36 posojilnic (Schulze - Deutsch), .c nrlekarskrh, 2 klctarski, 11 zivrinorejskiii, 5 paSniš- kih, 7 kmctijskih nabavnih in prodaj- nih, 5 konsumnih, 9 elektraran, 16 raznih obrtnih zadrug. Denarni pro- met je znašal 58 milj. dmariev. I>e- ležna glavnica je znasala koncem 1. 55,722.50 Din., vloge v tekočem raču- nu skoraj 6 milj. din., krediti v teko- čem računu malo manj. V 1. 1923 je imela Zveza 95.820 Din. čistega do- bička, ki da skupno s prejšnjimj ro- zervnim fondom rezervo nad 285.000 Din. Zveza sloyenskih zadrug v Ljubljani je imela koncem lcta!923 skupno 96 včlanjenih zadrug. Od teh 96 zadrug ima v Ljubljani svoj sedež 26 različ- nih zadrug. Med včlanjenimi zadru- gami je 36 hranilnic, 16 nabavnih in prodajnih zadrug, 6 /Jvinorejskih, 9 obrtniških, 4 mlekarske. ostale so različne zadruge. Deležna glavnica je znašala konccm leta 1923 25.920 Din., vloge na tekočem računu 4.2OO.0Ö0 Din, krediti v tekocem računu pa 1,950.000 Din. * * + „Gospodarski list" za mesec avgust, ki je ravnokar iz- šel, ima sledečo vsebino: France Ma- gajna: Fizika v kmetijstvu. — Pe- gan: Vrernenski preroki. — L. Vesi- cogna: Ziyinorejsko vpra^anje v aj- dovskem in idrijskern okraju. — Uredništvo: Deželni kmetijski urad. — P. Vallig: Ooriška vina na razsta- vi v Padovi. — C: FJrasičja kuga. — Breskvin sad. — Komzna snet. — Graihar, fjžolar in grahov sukač. — Peronospora na grozdjii. — f>r. J. L.: Cebelarska opravila v avgustu. — Jos. Božič: Lesena trčalka (t(JČi- lo). — Vprašanja in odgovori. — Kaj delamo v mesecu avgtiMu? - (j<>- spodarsi drobiž. Za konjerejee. Na ljubljanskem vzorčnem velesej- mu, ki se bo vršil od 15. do 25. avgu- sta t. l.bo prirejena tudi razstava konj in sicer v nedeljo 24. avgusta. Ta razstava vzbuja iiprnviöeno zani- inanje v najširših krogih. nele med razstavlialci konj in rned konjerejo» sploh, ampak tudi med obiskovalci velesejma. Saj bo ta razstava tudi prva te vrste v ljubljani. Od vseh strani se priglašajo korijerejd, da tekmujejo s svojimi zivalmi za premi- jc. Pol eg številnih plemenskih in dru- gih konj za ježo in za uprego, je prl- glaäenih tudi nad 30 žrebcev trakili in laihkih pasem. Polcg konjske razstave bo uprizoriena tudi rxisebna lovsko- planinska in v posebnih zgradbah tudi higijenska razstva zvezana s prcdavanji in kinofilmi. Ker je za udcležnike iz Italije tudi kraljevina Itajija dovolila na svojih žeieznicah 30/C popust, v Jugoslaviji pa imajo 50/^, tudi na brzovlakih, in stane vi- zumska pristojbina sarno Din. 10 v srebru. priporocamo vsijkemu. da si ogleda to velevažno narodno - gospo- darsko prircditcv. Lcgitimacija stane Din. 50 in se prodaja pri podruznicah Ljubljanske kreditne banke v Trstu in riorici. o Stran 4. »OORIŠKA STRA2A« Ljubljanski velesejem. Iz pisarne Ljubljariskega velesej- ma smo prejeli in objavljamo: Po osvobojenju se je razmahnilo v novi mla- di državi zdravo strem- Uenje po razvoju do- niače trgovine in indu- strije. Pole? mnogih zdravih in legalnih podjetij, katera so nam ustvarila prestiž vpoštevanja vrednih poslovnih inicijatorjev, tr- govcev in ustvariteljev nove industri- je se je pred približno 3 leti pojavila ideja vzorčnega velesejma. Ta ideja ni važna samo s stališča trgovca, prodajalca, ampak v marsikaterem pogledu važnejša kot misijonarka za obveščanje cclega tujega merkantil- nega rniljeja, ki se interesira za našo trgovsko - industrijsko produkcijo. Sistematično in dobro organizirane teložbe razstavljenih izdelkov naše obrti, trgovine, industrije in tehnike vseh kategorij nam ne dajo samo to- čen pregled o naši narasčajoči eko- nomski sili, ampak omogočajo tudi med'sobojno i>oznavanje ljudi, krajev, produktov in izdelkov, ki so nam bili fe dcloma, v največ sluča.iih pa po- polnoma neznani. Na podlagi te kulturne pojave in- formiramo o nasem napredku dela in gospodarstva vse inozemstvo potom neštetih inozemskih obiskovalcev, ki nas vsakolctno posetijo. Kdor bo po- setil IV. Ljubljanski velesejm. kateri začenja 15. avgusta t. 1. v Liubljani, se bo čudil, ko bo med najrazličnejši- mi paviljoni našel paviljone vseh strok in obrti naših državljanov, raz- vcn tega pa v mnogih tudi raznolika industr. zastopstva tujine. Obiskova- lec se bo lahko prepričal, kjejevna- §i domovini premoč jugosl. industri- je. Ljubljanski velesejm bo najreal- nejši manifest našega osvoboienja iz- pod jarma tuje industrije, obrti, teh- nike in pa tudi trgovine, ki nas žali- bog deloma še vedno izžema, osobito v južnih krajih naše domovine. Zato svetujemo vsakemu, da pohiti k namt kjer lx> iskreno sprejet ter odnese od tod najlepše spomine. Posetite IV. Ljubljanski velesejm od 15. do 25. avgusta 1924. Tu lahko nakupite vse kar potrebujete v svo- iem gospodinjstvu, kar potrebuje in- dustrijalec za svoje tvornice. obrtnik za svojo obrt, kmet za svoje polje- delstvo. Blago bo izloženo v 21 veli- kih skupinah. Zbirališče predstavni- kov nase nacijonalne privrede. 50% popust v vseh razredih za obi- čajne potniške in brzovlake. izvzemši S. 0. in brzovlake St. 3—6 na progi Efeograd — Zagreb. Na parobrodih jugosl. parobrod. družb se plača nižji razred uporablja pa višji. Legitama- cije, na podlagi katerih se ie deležen toll ugodnosti, se dobijo povsod pri denarnih zavodih in častnih zastop- nikih a Din. 50. SiriteJioriskoStražou! Poslano.*) Pošteni javnosti v pojasnilo. I Fcriat in nj«>fova ecdna družbica so se za- Rnali v prcdzadnji štcvilki »Gor. Str.« s tako hrctsramno infamijo proti moji časti, da ne zaslužiio drufccKa odjfovora kakor kazen- sko tožbo radi žaljenja časti in da bi /a- siu/ili za poplačilo — pasji bič! Kazenska to#ba jc vložena in prostovoljno sem jim dovolil dokaz resnice za njih klevete. Povedal sem žc enkrat na tem mestu, da ta družtiica »verbov« in dobičkarjev nc mo- re umazati moje easti. Nemec bi rckel: Wie der Schelm selbst ist, so denkt er von an- deren! Ali po slovehsko: »Kdor ima škatljo, da ja tobak!« Ne radi te družbice temveč radi poštene javnosti podajam 1c nckaj pojasnil, kcr ni- mam ne časa ne denarja, da bi ga trosil za daljšo polemiko. Ferlata lomi jeza in besnost, da uleda v tla povsod in koder hodi, ker smo ravno jaz in oba Vižintina (Željko in Ivan) tista tro- jica, ki ga je pregnala od občinskegu tajni- kovanja in obč. aprovizacije v Sovodnjah, pri čemur sta krepko pomaKala (o ironija iisode!) njegov sedanji zvesti tovariš Jožc Cearo in njegova žena Franca; ki ga je pognala po treh letih zanemarjanja ljudske sole iz trafike poutx'vat v Rupo; ki jc pre- prečila, da ni postal voditelj obrtne nadalje- valne sole v Mirnu in ki mu je v obrambo koristi sedmih delavnih clanov proti kapita- lističnim parasitom iztrgala iz rok likvida- cijo »Stavbene zadruge Miren - Sovodnje«; ki je s tem tudi preprocila, da bi Ferlat pe- kel in evil mastno pečenko dele/.a ca. L ! 18.000.—, ki je pomotoma vpisan na ime njegove žene Ide in ki ni njen temveč denar dedičev pok. Jožeia Mozetič; ki je prepre- čila, da bi on »operiral« z jamstvom od L 18.000.— ca., ki ga je prtvzela Ida za zlda- nje hise svojega očeta. Ferlatu ni Diijetno, da ga je ta, od njega prokleta trojica:, že ope- tovano, a brezuspcšno tirjala, naj prcdloži točen obračun njcKovega ->likvidovanja#: — kajti po njegovi lastni navedbi je inkasiral za zadrugo več ko L 65.000, a kam je šcl ta denar, še dancs ne vetno! Javnost, v tern najdeS ključ in vse pojasnilo Ferlatove go- nje in besnosti! Cela javnost, ki me pozna. vc, da lakom- nost ni moja »čednost« in da niscm nikdar silil ne h koritu ne k jaslim, ker je to nekaj živinskcga (saj v koritu žrejo prešiči, v ja- slih osli in druge živali). Kdo je bil dolgo I vrsto let ob »koritu« Kodennačeve družine ; in kdo sc je po čudnih križcvih potih pribo- ril k »jaslim« premoženja pok. Jožefa Mo- zetič, če ne Antonio Ferlatti. ki se je nekoč pisal Ante Ferlat? Kaj je bila in kaj je ljud- ska sola v Rupi njemu mar?! Tudi če sc ni poučevalo in tudi če se redno ne poučuje, glavno je bilo in je, da se vleče plača! , Ferlat. zakaj hodiš na solnce z maslom na Klavi t. j. zakaj očitaš po nedolžnem dru- gim koritarstvo, ko tičiš sam v njein od mladih nog do sivih las! Jaz sem prevzel vodstvo likvidacije in borbe večinc (sedmih) članov Stavbene za- druge Miren - Sovodnje proti manjšini (šti- rih) na njih večkratnc prošnje in sicer ker je Ferlat sam izjavil, da hočc izvesti llkvi- dacijo le v korist svojih štirih pajda.š^v. To vodstvo sem prevzel nadalje pod izrecnim pogojem, da se takoj nastavi kot uradnik k. Ivo Vižintin, kateremu ne seže F. v knjigo- vodstvu in v poznanju poslov Stavbene za- druge niti do prvega člena na levi nogi, tisti Ivo Vizintin, ki je bil prava desna roka de- lavnega Justa Chermetz, katcrega ne mo- rejo doseči brezmiselna klevctanja. ker je mož polten od nog do glave. Ko smo prevzeli likvidacijo Stavhcne za- driiKC, smo našli 9 to'/b in med terni eno Ide Ferlat in eno Ivana Beltram. vsaka za ca. L ?O.(KK). — in zadruga je radi zanikarnosti Ferlata stala tik pred konkurzom. iJstavili smo vse tožbe, plačalf smo upuikom nad L 50.000.— tcr dvignili smo kredit zadruge iti če ne bi bil z dncm 24. m. m. iiusrečni č!o- vck F. začel besne goiije, bi bile tekoni nv- gnsta likvidirane vse tirjatve in vsi dol«.)vi Stavbene zadruge Miren - Sovodnje. Res je, da gre vse narobe, kjer sc pojavi konfuzui clovek! Je nercsnica in kričava baliarija, da je Ferlat plačal L. 65.000.— doigov St. za- druge. Naj dokaže, če more! Zakaj noče po- ložiti računa, zakaj je odklonil vabilo, da naj pride poročat na občni zbor? — Kričavt bahači, skrijte se! Je debela lai in nesramna trditcv, da bi bil jaz imel pri Stavbeni zadrugi kak račun v znesku L 12.(KX).—. To je zlobno zavijanje. Zadevra sc tiče nekega provizoričnega pred- ujma moje svakinje, kl ga ni zadruga voj- nih oSkodovancev spretnenila v reden pred- »ijm. Ferlat naj dokaže. da sem bil ali da sem jaz dolžan Stavbeni zadrugi eno samo stotinko in plačam t/a katerikoli dobcr na- men L 1000.—! Pribijem še samo to: Cearo, Žigon in I. FJatistiČ niso več člani zadruge od M. 12. 1923. Prva dva sta izstopila, ker jima je pretila nezaupnica in poslednji jc bil izklju- čcn. — Zadnji občni zbor dne 3. t. m. je iz- ključil kot škodljivce še: I. Ferlat, I. Bel- tram, P. Ursič in (njih žrtev) V. Batistič. Sedaj je ozračjc čisto! Ferlatu je izrekel obeni zbor grajo in nezaupnico in dne 4. t. m. je bil vložcn na goriškem tribunalu pred- log za ponovni vpis našega likvidacijskega odbora, tako da ima sklep tržaSkega sodi§- ča še samo zgodovinsko vrcdnost in ga lah- ko dencte v okvir ter premišljujcte o min- Ijivosti posvetne slave: Kak luStno jc bilo, ko ste Vi »likvidirali«. — Ali sedaj: Veselje je prcč, likvidirali nc bodete vet, čaka vas še samo sodni dan obračuna! Mnogim izmed imenovane druzbe sem dal že marsikateri dober svet. Čeravno ga radi uehvalcžnosti ne zaslužite, evo Vam še ene- ga! Pojdite vsi in sicer kmalu, h kovaču j Ferletiču in prosite ga, naj vam izdere iz nosa obroč, za katerega vas Ferlat žc dolgo vlači! V Mirmi, due 6. avgusta 1924. Dr. Leopold fiobič, likvidator Stavbeiwga zadruge Miren - Sovodnje. Gg.om Ferlatu in bivšim člaiiom Stavbene zadruge Miren-Sovodnje J. Cearo. I. Beltramu, V. in J. Ba- tističu, Fr. Žigonu in P. Ursiču. Na Vaše grdo obrekovanjc v Vasem »Po- slanem« v »Goriški Straži« z due 4. t. m., lažnjivo natolcevanje in uesramno gonjo proti naši Stavbeni zadrugi naj Vam bo v kratck odgovor povedano, da ste Vi kot prejšnji likvidatorji spravili zadrugo z ne- marnim in pristranskim delovanjem na rob propada ter kmalu v konkurz. Zgodilo bi se prav kmalu, kakor nam je takratni vodja li- kvidacije Ferlat rckcl, da mu bodemo mo- rali mi člani princsti še svoje postelje, ker ne bode dovolj kritja. Olede scdanjih likvidatorjev gg. dr. Leop. Bobič in 2cljka Vižintin ter zadruznega uradnika Ivo Vižintina poudarimo samo to- liko, da so oni z neumornim, nepristratiskim j in veSčim delom reiili Stavbeno zadrugo poloma in da sta nam prva dva dala svojo potnoč šele na večkratnc prošnje, ko smo bili od Vas kmalu udušcni in brez vsakih pravic. Za to jim bomo vedno hvaležni in naj jim bo to v cast in ponos, da so se zavzeli za nas. Ravno za to, ker bi hoteli Vi brez nas po. svoje »gospodariti«, Vam to ne gre v Vaše častite glave. Nad vse nesramna laž pa je trditev, da je bil dr. Boblč kcdaj pozvan, naj vrne L 12.000.— za nj. račun, ker dr. Bobič sploh ni imel nlkakih opravil z našo Stavbeno za- drugo, še manj pa da bi nam on bil kaj dolgoval. Da ste pa v 7 meseeih izplačali nad 65.000.— lir dolga, nas bi jako veselllo; all verjeli bodemo šele, ko nam pokažete tudi tozadcvnc dokumente. Bog ne plačujc vsako soboto, ali Vašo sa- tansko zlobo poplača gotovo! V Mirnu, dne 6. avgusta 1924. Načelstvo in člani Stavbene zadruge Miren' Sovodnje: Avg. Pelikan, Franc Koslč, J- Chernwtz po zastopniku, Angel Bon, JoslP Bon, Atofzti Pelikan in Ivo Vizintin, *) Za clanke pod tem naslovom odgovarja uredništvo le toliko kolikor mu zakon veleva- ANTON POBERAJ. mlinar in inl- zarski inojster v Solkanu, priporoca svoj elektrostrojni mlin, ki se iiahaja v ulici S. Grcgorčiča v bližini občin- ske hise. Melje hitro in po eeni. KMETUSKO DRUŠTVO v Vipavi (Vipacco) ima v svoii zalogi izvrstna dornača, ganmtirano pristna vipaV* ska vina. katera oddaja ix) zmernin cenah. V zalogi so tudi sortirana vina, renski rizling in zelen. Pri od' jemih nad 10 hl znaten popust. „Konsorcij stsuhenih zsdrug y Borici" reg. z. z omej. z. Vsled sklepa Kr. Tribunala v &0' rici z dne 10. junija 1924 Form- 13-22 Cons. 161-1 je bila vpisana razpustitev stavbene zadruge, za; ključena na občnem zboru v Oorici. dne 31. januarja 1924. V smislu § 40 zadruznega zakona. pozivajo se upniki, da se oglasijo Pj1 likvidatorju Ludoviku Brešan, Pod* gora - Piedimonte del Calvario. Qorica, dne 25. julija 1924. ! Zdravnik ! dr. RADO SFILIGOJ se je preselil *^ßl na Travnik št. 5, I. (nasproti lekarne). Nas zobozdravnik doktor Lojz Kraigher Specialist za bolezni v ustih in na zobeh. sprejema za vsa zobozdravnišha in zobfl' tehnišha oppavüa v GO RICI - na Travniku 20. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Posoj.) Veliha zaloga tešhega plafna iz znane tovarns Rcgcnclirr! l iiaymann, usako- vrstno blago za porocence hahop tudi veliha izbirü mošhsga in ženshega suhno. Blago solidno! Cene zmerne ! Prva slowenska tvrdka JOSIP KERŠEVANI Gorica, Piazza Duomo st. 9 (desno) priporoca svojo trgovino najizvrstncjših šivalnih strojev iz svetovno znane nemške tovarne .MUNDLOS', dvokoles znamke orig. „KOLUMBIA", belgijiskih pušk ter vse k temu spadajoče predmete. Brezplačen poduk v umetnem vezenju, šivanju in krpanju. Lastna mehanična delavnica in popravljavnica Piazza Duomo 5 (vogal ufica Rabatta).