Politika Pomoč na domu • V Ormožu za uro 5 evrov, na Ptuju dvakrat toliko O Stran 9 s 1 ¡ Štajerski Podjetništvo Ormož • Zaprti hotel na prepihu politike in denarja O Stran 5 Ptuj, torek, 7. marca 2023 Letnik LXXVI • št. 19 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Danes priloga VmléMeli Aktualno Kidričevo • Vrtec že drugič v pol leta dražji o Stran 2 Podravje Gorišnica • Občina bo morala oživiti recepcijo na Dominkovi domačiji o Stran 4 Politika Dornava • Občinski svet zavrnil tudi podražitev smeti o Stran 8 Kronika Zavrč • Upravičena skrb ali pretiravanje društva za pomoč živalim? o Stran 24 v Šport Nogomet • Robert Pevnik, trener Aluminija: »Ne morem verjeti, da smo to zapravili« o Stran 13 Rokomet • Krka preplavila Hardek o Stran 14 Podravje • Talum po 69 letih ukinja proizvodnjo v elektrolizi Pripravljajo seznam presežnih delavcev Le en dan po napovedi o zaprtju hoške Magne je v Spodnjem Podravju odjeknila novica, da bodo v Talumu zaključili z elektrolizo, kije na nitki visela kar nekaj let. Čeprav v podjetju že napovedujejo nove dejavnosti in programe, pa je eizbežnoAeistvo, da bo del zaposlenih ostal brez službe. Več na strani 3. Foto: Črtomir Goznik Aktualno • Otrok bolan doma, položnica za vrtec enako visoka s .a »RS 53-T.. *■■ J 3 Stran 2 V središču • Nekoč so osmi marec proslavili velikP epše kot danes Najstniške težave s samopodobo^ Pri desetih letihfž! z umetnimi 2 Štajerski Aktualno torek • 7. marca 2023 Kaj je o Sloveniji povedala več dni prazna Planica Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici je odlična ilustracija elitizma in ekonomske razslojenosti v slovenski družbi. Elita, kije popolnoma izgubila stik z realnostjo, pleše po svoje, narod na drugi strani pa prešteva novce, da lahko kupi kruh. O dragih vstopnicah za ogled planiških tekem je lahko marsikatera slovenska družina samo sanjala. Še več - namesto da bi svetovno prvenstvo v okolje pripeljalo denar, zlasti na račun nočitev in gostinske ponudbe, je od obiska odvrnilo še tiste goste, kijih na Gorenjskem sicer redno gostijo. Kranjska Gora dejansko nikoli ne sameva. Tako poraznega stanja obiska, kot so ga beležili večino dni prvenstva, Kranjskogorčani ne pomnijo. Še za goste iz tujine, denimo nordijskih držav, kjer imajo ljudje neprimerljivo višji ekonomski standard od slovenskega, je bil obisk svetovnega prvenstva finančno prevelik zalogaj. Cene vstopnic, turistične in gostinske ponudbe so Gorenjci in organizatorji nabili v nebo, posledicaje bila slaba obiskanost, z izjemo zadnjega petka in sobote, ko so navijače z odličnim uspehom nagradili slovenski smučarski skakalci in tako za odtenek popravili grenak priokus prvenstva. Komu se bo še dalo ustvarjati v zavoženi Sloveniji Ob pogledu na prazno ciljno areno v Planici, ki velja za ponos države in naroda, je človeka prešinila misel, da bi to lahko bila Slovenija prihodnosti, dežela dveh svetov: elitizem, ki se naslaja sam nad seboj na eni strani in na drugi strani ljudje, od shiranosti skriti v svojih bivakih - tisti, ki bodo ostali. Drugi, zlasti mladi, bodo šli. Ne da bodo, so že šli. In še bodo. Zakaj bi se v Sloveniji borili za pičle novce v tovarnah brez prihodnosti, delali za mezde, ki niso vredne življenja. Poslušali nebuloze vase zagledanih politikov, PR-predstave, finančno reševali državne in občinske zavožene projekte, nosili drago breme iz leta v leto razkošnejšegajavnega servisa in nenehno požirali vso gnojnico, ki sojo odločevalci v tej državi sposobni sproducirati. Zneski na vseh položnicah višji V Spodnjem Podravju je v zadnjem mesecu dni prišlo do eksplozije vseh možnih podražitev, od vode, kanalizacije, smeti, vrtcev, pomoči družini na domu in še česa. Vse to so dejavnosti, ki so v rokah lokalnih skupnosti. In če na globalno ali državno odločanje majhni nimajo oziroma nimamo vpliva, bi od lokalnih odločevalcev (občinarjev in njihovih koncesionarjev) pričakovali bolj realne odločitve, predvsem prijazne do denarnic občanov. Tako pa občinski sveti kar drug za drugim potrjujejo podražitve: 50 % pri vodi, 30 % za smeti, 15 % za vrtce, različne (tudi do 90 %) pri kanalizaciji. Na tem mestu velja dodati podatek, daje predsednik vlade Robert Golob povedal, da bi bile v vrtcih upravičene pet- do šestodstotne podražitve. A so povsod bistveno višje. Minimalna plača je medtem zrasla za 12 odstotkov, marsikatera druga plača, zlasti v gospodarstvu, pa sploh ne. Uskladitev pokojnin je bila 5-odstotna, državnih socialnih pomoči pa 10-odstotna (!). Dejansko je zavladala neobvladljiva draginja, v trgovinah in lokalih je vse dražje, višje so cene storitev... Vendar se pri nakupih lahko potrošnik odloči, kje in kaj bo kupil, medtem ko je položnice za vodo, kanalizacijo in elektriko, kije cenovno poblaznela že lani, nujno plačevati pri enem ponudniku, ki ima monopolni položaj in ceno prilagaja, kot mu ustreza (vzame oziroma naračuna, kolikor potrebuje). Zaredil se je nadrealni elitizem Objestnost očitno nima meja, vladata pohlep in sla po neizmernem bogatenju. Prazna slika v cilju Planice, kije v televizijskih posnetkih niti niso preveč pogosto prikazovali, je bila več kot odlična ilustracija nadrealnega elitizma, ki se je zaredil v Sloveniji in vodi v uničenje države in naroda. Ker bremen, kijih mogotci uzakonjajo, ljudje dolgo več ne bodo zmogli. Mojca Zemljane Spodnje Podravje • Različne prakse pri plačilih vrtca, če je otrok doma Otrok bolan doma, položnica za vrtec pa skoraj enako visoka V vrtcih (in šolah) je te dni precej manj otrok, kot bi jih naj bilo. Razlog so virusne bolezni. Kljub temu morajo starši vrtec - predvsem v primeru krajših izostankov - plačati, kot če bi ga otroci obiskovali. Znesek na položnici je nižji le za prehrano. Ugodnosti pri plačevanju vrtca za čas otrokove odsotnosti določajo posamezne občine, ki ta strošek tudi prevzemajo. Prakse pa so posledično različne. V ormoškem vrtcu so starši v celoti oproščeni plačila vrtca za dneve odsotnosti, če otrok zaradi bolezni manjka najmanj 11 dni, v Markovcih pa za četrtino znižajo plačilo šele za mesec dni odsotnosti, v Središču teh ugodnosti ni. Fotografija je simbolična. Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje so pojasnili, da je cena programa v vrtcih v času odsotnosti otroka v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen nižja le za stroške neporabljenih živil. To je edini strošek, ki se v tem primeru zmanjša. Ima pa občina oz. občinski svet možnost priznati staršem dodatni popust za čas počitnic ali zaradi drugega razloga upravičene odsotnosti otroka, toda v tem primeru strošek krije občina. V Markovcih za mesec dni odsotnosti le za V a . • • V • IV* četrtino nižja položnica V vrtcu v občini Markovci v teh dneh beležijo okoli 15 % otrok manj. Otroci manjkajo kak dan oziroma do tedna dni, je povedal ravnatelj Ivan Štrafela. Starši so v primeru otrokove krajše odsotnosti oproščeni le plačila hrane. Če je otrok odsoten dlje časa, pa je plačilo znižano: »Uveljavljanje boleznine za primer daljše napovedane odsotnosti zaradi bolezni je odvisno od občin, zavezank za plačilo razlike v ceni. Občina Markovci priznava za prvi mesec odsotnosti otroka 25 % boleznine, drugi in vse naslednje mesece otrokove odsotnosti pa 100 %. Za uveljavljanje boleznine je v vsakem primeru potrebno zdravniško spričevalo.« Januarja so starši znižanje plačila zaradi daljše odsotnosti uveljavljali za tri otroke, v februarja pa so vlogo oddali za enega otroka. V Svetem Tomažu prepolovljen strošek le ob celomesečni odsotnosti Tudi v vrtcu pri Svetem Tomažu staršem znižajo plačilo zaradi zdravstvenih razlogov samo v primeru odsotnosti za najmanj 30 koledarskih dni ob predložitvi zdravniškega potrdila. »Starši v tem primeru plačajo 50 % plačila, ki jim je dolo- čeno z odločbo, že znižanega za otrokovo prehrano. Za februar smo imeli tri take primere. Dva od teh sta doma zaradi sorojenca, en zaradi bolezni,« je dejala ravnateljica Irma Murad. V Ormožu znižajo znesek za plačilo že za 11-dnevno odsotnost Kot kaže, pa so pri tem nekoliko bolj radodarni v občini Ormož, kjer sicer staršem otrok dodatno subvencionirajo plačilo vrtcev. Po pojasnilu ravnateljice VIZ Vrtec Ormož Simone Meško v primeru, ko je otrok odsoten manj kot 11 dni, odbijejo samo strošek prehrane. Če je zaradi zdravstvenih razlogov odstoten najmanj 11 dni, kar starši dokazujejo z zdravniškim potrdilom, pa staršem za dneve odsotnosti v celoti odbijejo plačilo. »Če otrok manjka 11 dni, se mu oskrbnina odbije za 11 dni. Ostalo plača. Pri enajstih dnevih je to približno po- lovica zneska, odvisno od delovnih dni v mesecu. Če otrok manjka cel mesec, pa je znesek na položnici 0 evrov,« je ponazorila. Po besedah Meškove sicer zadnja dva tedna v ormoškem in velikonedeljskem vrtcu vsak dan manjka okoli 20 % do 25 % otrok. V Središču brez nižjega plačila tudi za daljše odsotnosti Še najmanj pa so glede tega radodarni v Središču ob Dravi. Četudi otrok zboli za dlje časa in ne hodi v vrtec npr. cel mesec ali več, staršu na položnici odbijejo zgolj strošek prehrane. »Če je otrok odsoten najmanj tri dni skupaj, je cena programa nižja za stroške neporabljenih živil. Po sklepu občinskega sveta, ki je začel veljati leta 2020, dodatnih znižanj in ugodnosti za daljšo odsotnost otrok ni več,« je dejala ravnateljica Jasna Munda. Monika Horvat Kidričevo • Varstvo otrok v vrtcih spet dražje Nova cena že blizu 600 evrov V spiralo podražitev so se ujele tudi cene varstva otrok v vrtcih, kijih občinski sveti serijsko dvigujejo. Dražje varstvo otrok v vrtcih bodo plačevali tudi starši v občini Kidričevo, kjer so cene v tem šolskem letu dvignili že drugič. Prva podražitev je bila lani jeseni, druga je v veljavo stopila marca. Foto: Mojca Zemljane V kidričevski občini imajo dva vrtca, v Cirkovcah in Kidričevem, predvidoma letos bi ga odprli še v Lovrencu na Dravskem polju. Kidri-čani so cene varstva otrok prvič v tem šolskem letu dvignili septembra, februarja so svetniki dvignili roke že za drugo podražitev. Višji so stroški dela, storitev, materialov, energentov. Ravnateljica OŠ in Vrtca Cirkovce Ivanka Korez je v obrazložitvi navedla, da dvig bruto plač za vzgojiteljice in pomočnice na letni ravni predstavlja dodatnih 30.000 evrov stroška za 10,5 delovnega mesta, kar je 16 % več glede na jeseni izdelani izračun. Za druga delovna mesta, predvsem za tehnični kader, se letni strošek plač zvišuje za 11 % oz. 7.900 evrov. Mesečni stroški plač vseh zaposlenih v vrtcu znašajo 35.000 evrov mesečno, kar je 422.000 evrov letno. Celoletni Prikaz ekonomskih cen za lani in letos Vrtec / Obdobje 2022 1. 10. 1. 3. 2022 2023 Kidričevo 1. starostno obdobje 502 539 592 Kidričevo 2. starostno obdobje 381 409 445 Cirkovce 1. starostno obdobje 467 499 560 Cirkovce 2. starostno obdobje 324 362 407 Vir: občinski svet 1 1 ! M 1MI SagBBIgP Foto: Pexels Kidričani so ceno varstva otrok v vrtcih v tem šolskem letu že drugič dvignili. stroški poslovanja vrtca, ki so osnova za izračun ekonomske cene, v Cirkovcah znašajo 512.000 evrov, od tega Občina Kidričevo na letni ravni pokriva 56-odstotni delež (288.000 evrov), je v obrazložitvi predloga novih cen navedla Kore-zova. S potrjenim novim predlogom bodo cene 560 evrov za prvo in 407 evrov za drugo starostno obdobje. Gre za 12-odstotno podražitev v primerjavi s septembrskimi cenami. V Vrtcu Kidričevo, ki prav tako deluje pod okriljem šole, imajo 11 oddelkov. Povprečni mesečni stroški dela vseh v vrtcu zaposlenih se bodo letos na mesečni ravni dvignili za dobrih osem tisočakov, s sedanjih 72.000 na 80.000 evrov, celotni mesečni stroški poslovanja vrtca pa znašajo 102 tisočaka, kar na letni ravni pomeni 1,2 milijona evrov. Ravnateljica OŠ Kidričevo Alenka Kutnjak in odbor za družbene dejavnosti sta občinskim svetnikom posredovala v potrditev ceni 592 evrov po otroku za prvo starostno obdobje in 445 evrov za drugo. Vse predloge novih cen so svetniki potrdili in veljajo od 1. marca. Mojca Zemljarič Foto: MH torek • 7. marca 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje • Talum po 69 letih ukinja proizvodnjo v elektrolizi Pripravili bodo seznam presežnih delavcev 21. novembra 1954 je iz elektroliznih peči v tedanji Tovarni glinice in aluminija v Kidričevem, danes Talumu, pritekel prvi aluminij. V začetku aprila 2023 bo iz elektroliznih peči pritekel zadnji. „Proizvodnja stroškovno ni vzdržna," so pojasnili v podjetju, kjer obžalujejo, da država in Evropa primarne proizvodnje aluminija ne prepoz- ] nata kot pomembne panoge, ki bi jo bilo treba za njeno preživetje primerno finančno podpreti. V SDH o morebitni prodaji redkobesedni Talum je danes eno redkih industrijskih podjetij, ki se je ohranilo v pretežni državni lasti. Govorice o njegovem morebitnem lastninjenju so v minulih dveh desetletij večkrat dvigovale prah. A do privatizacije vse do danes ni prišlo, kvečjemu je država svoj kapitalski delež s konverzijo terjatev v družbi še okrepila. Namigovanja o prodaji Taluma so se znova pojavila ob dvakratnem obisku predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana v Kidričevem - češ da Orban ni prišel zaradi novega daljnovoda, temveč zaradi česa drugega, pomembnejšega (domnevno tudi Taluma). Na SDH, ki v imenu države prevzema Talumovo lastništvo, smo vprašali, kakšne načrte imajo s podjetjem, kako dolgo bodo naložbo (Talum) ohranili v svojem portfelju, kdaj prodali in kdaj imenovali svoje predstavnike v nadzornem svetu? V odgovoru so bili zelo skopi: „SDH svojih upravljavskih odločitev vnaprej nikoli ne razkriva. To velja tako glede morebitnih prodaj kapitalskih naložb (te so opredeljene v Letnem načrtu upravljanja, ki ni javen dokument) kot morebitnih odpoklicev članov nadzornih svetov v družbah s kapitalsko naložbo države." Z ugašanjem elektrolize bodo v Talumu ugasnila tudi nekatera delovna mesta. Foto: CG A scenarij je, kakršen je. Lastnica Taluma je država, ki je podjetje iz državnega Elesa v začetku tega leta prenesla na Slovenski državni holding (SDH). Tam so odločitve o ukinitvi elektrolize očitno stekle zelo hitro, saj se po dveh mesecih, odkar je Talum v upravljanju SDH, elektroliza zapira. Aluminij je lani na borzah sicer dosegal rekordne cene, vendar so se proizvajalci v Evropi po drugi strani srečevali z neobvladljivimi stroški električne energije. Talumova elektroliza je na nitki sicer visela že nekaj let, proizvodnjo so postopoma krčili, trenutno imajo v obratovanju le še 11 od 160 elektroliznih peči. Tudi teh 11 jih bodo v začetku aprila ugasnili, kar pomeni prilagajanje poslovnih procesov v tovarni in zmanjševanje števila sodelavcev. Koliko ljudi bo na seznamu presežnih delavcev, v podjetju niso navedli. Elektrolizo bo še moč zagnati „Primarno proizvodnjo aluminija - elektrolizo bomo zaustavili kontrolirano in vse tehnološke naprave ustrezno konzervirali tako, da jo bo v prihodnje vsaj še polovico mogoče ponovno zagnati. Za proizvodnjo primarnega aluminija žal niti v Sloveniji in niti v Evropi ta trenutek ni primernih ekonomskih pogojev. Zmanjševanje števila delujočih elektroliznih celic je izrazito poslabšalo učinkovitost procesa proizvodnje primarnega aluminija. Normativ porabe električne energije po toni proizvedenega Gradnja nekdanje hitre ceste Ptuj-Ormož se je začela že trikrat, a v dobrih 25 letih dlje od ormoške obvoznice in viadukta sredi njiv ni prišla. Na novo cesto tako prebivalci čakajo že od »pamtiveka« in ni tako iz trte izvit stavek, da bo marsikdo, ki je bil ob prvih načrtih zanjo še otrok, prej dočakal pokojnino kot slavnostni prerez traku ob odprtju ... Drži sicer, da trasa zadnjega dela ceste od Markovcev do Ptuja še ni določena, je pa podrobno določena trasa od Ormoža do Markovcev. Že davno so bila odkupljena tudi zemljišča, prebivalci iz hiš odseljeni, za del ceste do Gorišnice pa že pridobljeno gradbeno dovoljenje, tako da bi lahko gradnjo kadarkoli nadaljevali. Odgovor, zakaj se gradnja ceste vsaj od Ormoža do Gorišnice še ni začela, je sicer že lep čas znan: dokler ne bo pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje za odsek Gorišnica - elektroliznega aluminija se nam je glede na referenčne vrednosti poslabšal za 37 odstotkov. Ker so cene Markovci, se tudi gradnja ceste od Ormoža do Gorišnice ne bo začela. Za odsek ceste, ki teče skozi Mar-kovce, pa še vedno čakajo na t.i. integralno gradbeno dovoljenje, v katerem je že zajeto tudi okolje-varstveno dovoljenje. »Mnenje Zavoda RS za varstvo narave je bilo pridobljeno šele oktobra lani, zato postopek pridobitve integralnega gradbenega dovoljenja še ni končan. Trenutno poteka priprava na javno razgrnitev projekta in poročila o vplivih na okolje ter določitev stranskih udeležencev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.« Počakati bo treba na »markovsko« gradbeno dovoljenje Šele ko bodo gradbeno dovoljenje pridobili, bodo začeli pridobivati ponudbe izvajalcev za gradnjo. Predvidoma naj bi se to zgodilo konec letošnjega leta, seveda pa je to električne energije v Evropi še vedno previsoke, nam tudi pred dnevi potrjena uredba o nadomestilu za kritje posrednih stroškov emisij toplogrednih plinov ne zagotavlja potrebne pomoči," so razložili v podjetju in poudarili, da se Talum zaradi ukinitve proizvodnje primarnega aluminija ne bo ustavil. „Sle-dili bomo začrtani poti preobrazbe. Razlog za to je izključno v naših aktivnostih, ki smo jih v zadnjem desetletju naredili na naši razvojni poti preoblikovanja produktov, procesov, tehnologij in modela poslovanja. Zaradi kriznega zniževanja zmogljivosti proizvodnje primarnega aluminija v zadnjih dveh letih in hitrejše zaustavitve, kot smo strateško načrtovali, skupnega obsega fizične prodaje ne bomo mogli zadržati na istem nivoju, kot smo ga dosegali do sedaj. Že letos le predvidevanje. Na Darsu so sicer zagotovili, da je denar za cesto zagotovljen, saj gre za njihova lastna sredstva. Ko bo izbran izvajalec, pa pomeni to tudi poseg v fiksne stroške in prilagoditev števila sodelavcev novim okoliščinam in obsegu poslovanja." Temeljni bodo livarstvo, rondelice in toplotni prenosniki V tovarni se bodo v prihodnje osredotočali na programe, kjer dosegajo visoko dodano vrednost, imajo znanje in kupce, to so livarstvo, rondelice in toplotni prenosniki. Za letos so napovedali tudi za 34 milijonov evrov investicij. „Najbolj intenziviramo aktivnosti na projektu Rondelice 70.000 ton, ki je usmerjen v ogljično nevtralno proizvodnjo in kjer s krožnim gospodarjenjem spodbujamo k večji bo imel na voljo še dobri 2,5 leti (30 mesecev), da cesto tudi zgradi. Po zelo optimističnem scenariju bi se prebivalci tako lahko morda uča-kali nove ceste nekje proti koncu leta 2026. Ormoški župan Danijel Vrbnjak je sicer (upravičeno) prepričan, da bi dela na ormoškem koncu lahko zdaj že začeli, saj gradbeno dovo- uporabi aluminija v embalažni industriji. Talum je že danes največji proizvajalec rondelic na svetu. V prihodnosti želimo povečati prodajo obstoječega prodajnega programa ter vzpostaviti proizvodnjo in prodajo novih izdelkov z višjo dodano vrednostjo, kot so rondele s premerom med 250 in 290 mm, rondele za teflonizirane ponve, hladno valjane trakove in tehnične dele. Z večjo uporabo reciklaž-nega aluminija v vrednostni verigi izdelave doz, tub ali drugih potrošniških dobrin znižujemo ogljični odtis ter povečujemo svojo konkurenčno prednost na trgu. Naš cilj je proizvesti 60.000 ton rondelic in 10.000 ton drugih izdelkov z visoko dodano vrednostjo." Mojca Zemljarič ljenje za ta odsek obstaja. In glede na to, da so v teku tudi vsi postopki za drugi odsek, ne bi prav nič prehitevali, saj bi prvi del ceste zgradili do takrat, ko bo vse nared za nadaljevanje del na odseku od Gorišnice do Markovcev. Novi sestanki Seveda pa so eno želje županov in prebivalcev ob cesti Ptuj - Ormož, drugo pa državna prostorska (in še kakšna) politika, ne glede na to, ali jo vodijo levi ali desni. Gradnjo ceste so namreč zavirali tako eni kot drugi. Kako se bo na problematiko odzvala sedanja vlada z infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, bo znano v prihodnjih dneh. Kot je povedal Vrbnjak, se bodo župani srečali s predstavniki Darsa in Bratuškovo v teh dneh v Markovcih. Sredi marca pa naj bi bil predviden sestanek na direkciji na temo dogovora o navezavi te ceste z mednarodnim mejnim prehodom Zavrč na hrvaško državno cesto. Prav tako namerava župan z obema poslancema organizirati sestanek z infrastrukturno ministrico še v Ormožu, z željo, da bi se cesta vsaj na tem koncu začela čimprej. Kakšen bo rezultat teh srečanj, pa je težko napovedati. Doslej kakšnega posebnega napredka pač niso prinesli... Monika Horvat Glinica preko Luke Koper, kjer Taluma ne bodo »pogrešali« Dobava glinice v Talum poteka preko Luke Koper, kjer imajo zanjo posebej terminal, vendar na njem ne pretovarjajo glinice samo za Talum, temveč tudi za druge kupce. V skupnem obsegu količine pretovora naj bi bil Talumov delež v manjšini, zato ukinitev elektrolize posebnega vpliva na delo ali prihodke Luke Koper naj ne bi imela. Dobavitelj glinice Talumu je sicer švicarska družba Glencore AG, za leto 2021 so imeli sklenjeno pogodbo za 72.600 ton letno oziroma 6.050 ton mesečno. Sp. Podravje • Še vedno daleč do prve lopate za cesto Ormož - Ptuj Edina občina z nefunkcionalnim mostom sredi njiv »Smo edina občina v Sloveniji in ena redkih občin v Evropi, kjer najdemo most sredi njiv, ki ne vodi nikamor,«je v zvezi z nefunkcionalnim viaduktom Sejanci sredi njiv opozoril eden izmed ormoških svetnikov. Foto. CG Tako sameva viadukt sredi njiv ... 4 Štajerski Podravje torek • 7. marca 2023 Slov. Bistrica • Kako rešiti propadajoče mestne jedro Milijonski izzivi obnov Grad Slovenska Bistrica s pristavo, Lovski dvorec, dvorec na Zgornji Polskavi - trije kulturni spomeniki na Bistriškem, ki kličejo po prenovi. Za obnovo bi potrebovali več kot 10 milijonov evrov, ocenjuje bistriški župan Ivan Žagar, ki pa glede pridobitve virov sofinanciranja za celostno rešitev ostalin preteklosti pred propadom ni optimističen. Prva priložnost vsaj za obnovo strehe bistriškega gradu, ki kliče po ukrepanju, se je sedaj ponudila. Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za sofinanciranje obnovitvenih del na kulturnih spomenikih ter predvidelo 3,9 milijona evrov v letih 2023-2024. »Prijavili se zagotovo bomo, smo v fazi zbiranja ponudb,« je dejala vodja družbenih dejavnosti Irena Jereb. Rok za prijavo se izteče 13. marca, občina pa lahko pridobi do največ 50 % celotne vrednosti stroškov, vendar največ 200.000 evrov. Zob časa najeda tudi lovski dvorec v grajskem parku. »Spremljamo stanje dvorca in ga skušamo držati v minimalni kondiciji. Dokončati moramo tudi obnovo dvorca na Zgornji Polskavi, kjer bomo začeli z vgradnjo stavbnega pohištva, sledijo še strojne inštalacije, fasada.« Obnova slednjega je ocenjena na 2,7 milijona evrov, letos naj bi občina porabila 300.000 evrov. ban Žagar pravi, da občine tavajo v nevednosti glede dostopa do evropskih milijonov. Pobožne želje Kislo jabolko, v katero želijo zagristi, je tudi obnova mestnega jedra. »Nekdanjo mestno hišo smo že uredili, dve stavbi odkupili, želeli bi si še več. Načrt je, da stavbe obnovimo, jih namenimo mladim družinam in poslovnim subjektom,« je dejal župan. A želje so eno, proračunska realnost drugo. Ob tem je spomnil na evropske milijone, do katerih naj bi bile upravičene občine. »Občina Slovenska Bistrica je enako kot ostalih 199 nemestnih občin omejena pri dostopu do evropskih sredstev. V preteklem obdobju so bila tri področja, ki so bila podprta z evropskim denarjem: kolesarske povezave, industrijske cone ter vodovodi in kanalizacije. Kaj je to pomenilo za nas? Uspešni smo bili s projektom izgradnje kanalizacije na Zgornji Polskavi, morali bi obnoviti tudi kanalizacijo v mestnem jedru, kjer imamo mešano kanalizacijo. A denarja za obnovo obstoječih kanalizacijskih vodov ni bilo na voljo. Upam na najboljše v novi perspektivi. Žal tudi nismo privilegirani, kot so mestne občine, ki imajo poseben mehanizem CTN. Zelo bi bil srečen, če bi bili upravičeni do tega mehanizma, kjer bi lahko dobili 10 milijonov evrov. Imamo velike ambicije, vendar če ne bomo imeli sredstev, bomo težko kaj velikega premaknili.« Občina je lani obnovila nekdanjo Mestno hišo, želja je, da bi pred propadom rešila tudi druge stavbe v mestnem jedru Država gluha za potrebe občin Žagar pravi, da je država seznanjena s težavami, s katerimi se soočajo občine. »Nekateri ministri so tudi nekdanji župani, tako da bi morali poznati težave lokalnih skupnosti. Prav tako naj bi za uspešno državo veljalo pravilo subsidiarnosti, torej odločanje in sodelovanje od spodaj navzgor. To so zgodbe, ki jih načeloma vsi zagovarjajo, ampak v praksi se ne izvajajo,« je dodal. Tako še vedno ni znano, ali in v kakšnem obsegu ter za kakšne projekte bodo občine lahko dostopale do evropskih sredstev. »Seveda upam, da bo nova finančna perspektiva drugačna, a če nihče ne zagovarja interesov lokalnega okolja, potem je, kot je.« Ob tem pa ima Žagar še eno, zdi se, utopično željo, da bi birokratski postopki postali življenjski. »Za projekt kanalizacije na Zgornji Polskavi smo imeli več kot dve leti usklajevanj. Če neki uradnik želi, bo v dokumentaciji našel manjkajočo vejico. Ta usklajevanja potekajo predolgo.« Mojca Vtič Gorišnica • Dominkova domačija bo morala zaživeti Informacijski center že dve leti sameva Ob Dominkovi domačiji, kije glavna turistična znamenitost v Gorišnici, so pred dvema letoma zgradili nov objekt - recepcijo s sanitarijami in prodajalnico lokalnih izdelkov. Del denarja za izvedbo so počrpali tudi iz razpisa LAS Haloze. Vse do danes pa t. i. informacijski center sameva. Prejšnji župan Jožef Kokot oživljanju objekta ni posvečal večje pozornosti, niti ni bilo nobenega uradnega odprtja. Vrata informacijskega centra so tako vse od izgradnje maja 2021, zaprta, kar je velika škoda za lokalno skupnost in promocijo turizma v občini. Odprtje informativnega centra bi namreč izboljšalo ponudbo Do-minkove domačije. Obiskovalce bi najprej sprejeli na recepciji, kjer bi plačali vstopnico in dobili vse želene informacije, nato bi si lahko ogledali vse objekte, v trgovinici pa kupili tudi kakšen spominek ali drug lokalni izdelek. Občina ima tudi obveznosti Gradnja informacijskega centra z recepcijo je občino stala 183.000 evrov, od tega so z naslova Las Haloze pridobili 100.000 evrov nepovratnih sredstev, s tem pa se tudi obvezali doseči določene rezultate. Že zaradi tega mora občina informacijski center odpreti, a ne samo to: odpreti mora nova delovna mesta, povečati število obiskovalcev, poskrbeti za prikaze starih Informacijski center je še vedno zaprt. običajev, organizirati razstave in druge dogodke ... V slabih dveh letih pa se ni zgodilo še čisto nič. Ena turistična sezona je torej že izgubljena, vsekakor si več obetajo od letošnje. Upokojenci pripravljeni aktivno sodelovati Novi župan Borut Kolar je že začel zbirati ideje in predloge, na kakšen način bi lahko deloval informacijski center. Želi si namreč, da bi se objekt čim prej odprl za širšo javnost, še pred poletjem. Aktivno bodo začeli delati na tem takoj po sprejetju proračuna, kar bo predvidoma konec marca. K sodelovanju so povabili tudi domače Društvo upokojencev, ki je pripravljeno prevzeti upravljanje novih prostorov, prav tako bi poskrbeli za prodajo lokalnih izdelkov in drugih spominkov. Člani društva namreč že skrbijo za okolico na Dominko-vi domačiji in vodenja. Z občino se dogovarjajo tudi glede ponovne oživitve društvene njive, na katero bi posadili čebulo. Idej je torej kar veliko, dokončnih odločitev pa tako na eni kot drugi strani še niso sprejeli. Estera Korošec Lenart • Do poletja naj bi 7 sprejeli občinski prostorski načrt Ovira le še črne štorklje in žabe Število soglasij, kijih občina Lenart potrebuje, da bo dobil OPN zeleno luč, seje približalo že neverjetnim 40. Zadnje večje spremembe je le-narški OPN doživel davnega leta 2005, zato je posodobitev tega ključnega dokumenta že nekaj let nujna, saj številni posegi v prostor investicije čakajo in čakajo. Vanj bodo po številnih zapletih s pridobivanjem soglasij končno umestili tudi severno navezovalno cesto oziroma severno obvoznico, ki jo bo gradila država in bo Lenart dokončno rešila gostega prometa. Kot je znano, se je del prometa zmanjšal z izgradnjo južne obvoznice in ureditvijo središča mesta, kjer je od takrat dovoljena hitrost zmanjšana na 30, tranzitni tovorni promet pa preusmerjen na omenjeno južno obvoznico. A veliko vozil kljub temu še ostaja na relaciji Maribor-Gornja Radgona, zato tudi V Lenartu jim bo, kot kaže, po več letih usklajevanja le uspelo sprejeti OPN, ki je osnova za gradnjo severne obvoznice, ki bo mesto dokončno rešila gostega prometa. takšna želja po izgradnji severne obvoznice. Občini je doslej uspelo pridobiti večino od 36 potrebnih soglasij, pravi župan Janez Kram-berger, največ usklajevanj pa je potekalo v okviru okoljskega in kmetijskega ministrstva. Med načrti je tudi ureditev spodnjega dela Športno rekreacijskega centra (ŠRC) Polena, kjer pa se bodo verjetno morali poslužiti dragega posega -prestavitve potoka Globovnica, da bodo lahko servisno pot postavili med nasip novega vodotoka in kasaško progo. Na zadnji seji občinskega sveta, na kateri so svetniki potrjevali 17-mi-lijonski proračun, je župan povedal, da so osnutek OPN nekoliko dopolnili in mu dodali okoljsko poročilo. Takoj ko se bodo z naravovarstve-niki uskladili še glede gnezdišča redke vrste črne štorklje in žabjega habitata, ki se mu močno približa bodoča severna obvoznica, bo prostorski načrt javno razgrnjen. »To bi se lahko zgodilo v mesecu dni, kar pomeni, da bi ga svetniki na mizo v sprejetje dobili enkrat poleti,« je prepričan Kramberger. SD Foto: SD Videm • Župan izbral novega direktorja Gorazd Ladinek na čelu občinske uprave Občina Videm ima novega direktorja občinske uprave, to je Gorazd Ladinek, nekdanji direktor občinskih uprav v Ormožu in Majšperku, nazadnje zaposlenv javnem zavodu Športni park Ruše. Brane Kolednik je že ob izvolitvi naznanil, da bo imenoval novega direktorja občinske uprave. Februarja je občina vendarle objavila razpis, na katerega so se odzvali štirje kandidati. Župan je izbral Gorazda Ladineka, ki si je izkušnje iz lokalne samouprave nabiral v Makolah kot svetovalec za okolje in prostor ter kot direktor občinske uprave v Maj- šperku in Ormožu. Župan je svojo izbiro utemeljil: »Izbrani kandidat je imel največ delovnih izkušenj in znanja iz lokalne samouprave. Dobro pozna pristojnosti občinske uprave, prav tako območje občine, saj je nekaj časa v občini tudi sam živel.« Gorazd Ladinek se je na direktorski stolček v Vidmu usedel 1. marca, njegove prioritete pa so pomoč županu pri vodenju občine in pripravi projektov, ki bodo v prid občini in občanom. Območje Vidma dobro pozna. »Tukaj sem živel deset let, še vedno pa sem aktiven član Nogometnega kluba Videm.« MV torek • 7. marca 2023 Podravje Štajerski 5 Ptuj, Ormož • Javni pokrajinski muzej kadrovsko najmočnejši v državi Država mu financira 29 delovnih mest, največ med vsemi Pokrajinski muzej-Ptuj Ormož (PMPO) ima status pooblaščenega muzeja, kar pomeni, da država pokriva stroške njegovega delovanja. Ministrstvo za kulturo sicer plačuje stroške dela za 396 zaposlenih v 34 galerijah in muzejih v državi. Ker jih je država pooblastila za izvajanje javne službe na področju kulturne dejavnosti, jim več ali manj pokriva vse stroške poslovanja. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je med vsemi v državi pooblaščenimi muzeji in galerijami kadrovsko najmočnejši - v delu, ko denar za plače zagotavlja država. Ministrstvo za kulturo mu financira 29 delovnih mest. Za njim je z 28,5 delovnega mesta zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), ki pod streho združuje deset ustanov: ljubljanski mestni muzej, galerije Jakopič, Bežigrad 1 in 2, Ljubljana ter Vžigalica, Plečnikovo hišo, Cukrarno, Vilo Zlatica in Kulturni center Tobačna. Ustanoviteljica zavoda MGML, ki je v 2021 ustvaril 5,2 milijona evrov prihodkov, je Mestna občina Ljubljana. Slednja v določenem deležu tudi sofinancira izvajanje muzejske ter galerijske dejavnosti. Državno financiranje delovnih mest v pokrajinskih muzejih Brežice 12 Celje 15 Koper 16 Maribor 16 Slovenj Gradec 17 Novo mesto 19 Kranj 22 Nova Gorica 22 Ptuj-Ormož 29 Da stroške delovanja muzeja ali galerije prevzame država, je treba najprej pridobiti državno pooblastilo. Poleg stroškov dela država pooblaščenim kulturnim institucijam pokriva še splošne stroške poslovanja ter programske in materialne stroške. Vir: MK, februar 2023 Poleg zavoda MGML ministrstvo za kulturo v Ljubljani po pooblastilu financira še Mednarodni grafično likovni center (10,5 delovnega mesta). V Mariboru imajo pooblastilo države za izvajanje javne kulturne dejavnosti pokrajinski muzej, muzej narodne osvoboditve in umetnostna galerija, v vseh treh država plačuje stroške dela za 47,5 zaposlenega. V Murski Soboti delujeta pokrajinski muzej in galerija, država obema skupaj pokriva stroške za 17 sodelavcev. V Celju sta nosilca državnega pooblastila pokrajinski muzej in muzej novejše zgodovine, država obema skupaj financira zaposlitev 39 sodelavcev. Središče ob Dravi se je finančne obveznosti V11 V» I» v v rešilo s pomočjo sodišča Kljub temu da država ptujsko--ormoškemu pokrajinskemu muzeju financira največ delovnih mest med vsemi v državi (29), jim še vedno manjka denar za tri delovna mesta, ki jih financirajo občine. Dva zaposlena sta v ormoški enoti in en zaposleni na Ptuju. Prav zaradi financiranja delovnih mest na ormoškem koncu je bilo v minulem obdobju precej javne polemike in nesoglasij, saj občina Središče ob Dravi več ni želela biti soustanoviteljica zavoda PMPO. Z izstopom iz ustanoviteljstva bi se izognila finančnim obveznostim, ki jih je imela iz tega naslova. Ta cilj je sre-diška občina pod prejšnjim županom Jurijem Borkom dosegla šele s pomočjo sodišča, ki je odločilo njej v prid. Dejansko so bile tri občine na Ormoškem kot soustanovi- teljice dolžne pokrivati vse stroške delovanja ormoške enote muzeja, kar na letni ravni pomeni okoli 120.000 evrov. Po odločitvi sodi- šča središka občina obveznosti do pokrajinskega muzeja, da financira njegovo dejavnost, več nima. Ormožani svoj muzej imeli le štiri leta Zaplet na ptujsko-ormoškem koncu je nastal, ko je nekdanji župan Vili Trofenik pred dvema desetletjema želel v Ormožu imeti lasten muzej, ki so ga v 2005 tudi ustanovili, a so ga nato čez štiri leta ponovno pripojili k ptujskemu. Ta finančnih obveznosti za delovanje ormoške enote nato več ni želel nikoli prevzeti, zato jo pri življenju ohranjata občini Ormož in Sveti Tomaž. Trofenikova ideja niti ni bila toliko iz trte izvita, saj imajo nekatere Ormožu primerljive lokalne skupnosti svoje muzeje in to s pooblastilom ministrstva za kulturo, kar pomeni, da stroške njihovega delovanja pokriva država. To so Idrija, Kočevje, Metlika in Postojna. A v Ormožu se je zgodba z muzejem po zamenjavi na županski funkciji pač končala drugače. Mojca Zemljarič Proračun PMPO v 20211,6 mio evrov Prihodki Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož so v letu 2021 znašali 1,6 milijona evrov. Stroški dela za tedaj 34 zaposlenih so bili 1,1 milijona evrov. Glavnino denarja za delovanje muzeja zagotavlja ministrstvo za kulturo, financerke muzejske dejavnosti so tudi občine Ptuj, Ormož in Sveti Tomaž, nekaj sredstev si zavod prigospodari sam s tržno dejavnostjo in projekti. Foto: CG Sv. Trojica • Občane skrbi zapora prometa Cesta bo zaprta 10 dni Začela se je najdražja trojiška investicija doslej - gradnja krožišča Grič in sanacija tamkajšnjega plazu, vredna 2,8 milijona evrov, ki jo v celoti plača država. Novemu krožišču in saniranemu plazu z opornim zidom se bo pridružila še kolesarska pot, nova bo tudi vsa komunalna infrastruktura in posodobljena cesta proti Oseku. »Gre za precej specifično in nevarno križišče, kjer zlahka spregledaš odvzem prednosti. Domačini ga poznajo, vozniki od drugod pa ne. S krožiščem bomo promet tam uredili tako, da bo varnejši. Zaradi kolesarke, ki jo sofinancira EU, moramo z izvedbo pohiteti, rok za dokončanje tega velikega projekta je samo leto dni, zaradi zahtevnosti pa je gradnja razdeljena na kar 11 faz,« razlaga Klobasa in obenem miri občane, ki se obračajo nanj, zaskrbljeni, kako se bodo zaradi zapore ceste v času gradnje vozili do svojih domov. »Samo v zadnji fazi, ko je na vrsti asfaltiranje, je predvideno popolno zaprtje ceste, kar naj bi trajalo največ deset dni, vse ostale faze pa bodo potekale z delnimi zaporami, torej bo promet skozi gradbišče skoraj ves čas potekal.« Plaz ob gostilni Pri babici Marici na griču bodo sanirali s postavitvijo dobrih 64 metrov visokega in 10 metrov dolgega opornega zidu z mogočno oporno konstrukcijo, da bo hrib nad Trojiškim jezerom zdržal novo krožišče. Izvajalec je podjetje GIC Gradnje, plačnik pa v celoti država. SD Križišče Pri babici Marici na griču bo u letu dni postalo krožišče, promet pa varnejši. Ormož • Smerokazi za zaprti hotel odstranjeni Hotel na prepihu politike in denarja Po objavi članka, da lastnik nekdanjega ormoškega hotela Stanko Kočevar vsaj v roku enega leta še ne bo začel prenove stavbe, saj trenutno vse sile usmerja v gradnjo velike hale na Hrvaškem, je na ponedeljkovi seji občinskega sveta padel predlog, da naj do nadaljnjega odstranijo smerokaz za hotel. Takšna označba, ki je ostala še iz časov, ko je hotel posloval, namreč zavaja obiskovalce oz. turiste, ki potem pristanejo pred zaprtim objektom. Ob tem je svetnik Simon Kolmanič županu navrgel še: »Razen, če imate morda zaradi dobrih povezav s trenutnim lastnikom kakšno drugačno informacijo. Nič ne kaže, da bi v doglednem času hotel upravičeval tak smerokaz, ki v posmeh prizadevanju vseh akterjev za za vzpostavitev turistične destinacije.« Župan Danijel Vrbnjak se je na pobudo oz. bolj izziv svetnika, da naj pove kaj več, odzval z obširno razlago, v kateri je nanizal kup razlogov, zakaj se obnova hotela še ni začela: »Z lastnikom hotela se vidiva vsake dva ali tri tedne. Vedno debatirava o tem, kdaj bomo začeli, kaj se dela, srečujemo se s projektantom, iščemo sredstva preko našega razvojnega centra. Videl sem projekte, ki so odlični, pripravlja jih naš občan Gregor Vernik. Po novih projektih bo v hotelu 45 dvoposteljnih sob z velnes ponudbo, fitnesi, lokalno trgovino, notranjimi bazeni, zelenimi površinami ... Trenutno rešujemo še vprašanje lastništva v zadnjem delu nepremičnine, nato pa sledi pridobivanje gradbenega dovoljenja.« Čakajoč na ustrezen razpis za državno sofinanciranje Ob tem je Vrbnjak dal še vedeti, da bodo podjetniku pri prenovi hotela in nemajhnih stroških, ki so povezani s tem, poskušali pomagati tudi pri pridobivanju sredstev, ki jih za tovrstno dejavnost namenja ministrstvo za gospodarstvo in turizem. Četudi je celotna županova razlaga izzvenela v smislu, da za zakasnitvijo obnove hotelske stavbe stoji predvsem veliko projektnega dela, ki bo dalo odličen rezultat, ne pa druge investicije lastnika, pa je lastnik Stanko Koče-var na naše ponovno poizvedovanje potrdil, da mora obnova hotela počakati zaradi investicije v halo na Hrvaškem. Poudaril pa je, da bo obnova hotela zajeten finančni zalogaj, ki bo po ocenah zahtevala okoli osem milijonov evrov, zanjo pa bodo poskušali pridobiti nepovratna sredstva. Kot je še zatrdil, ostaja pri prvotni zamisli glede vsebine hotela. Želi vzpostaviti zdravstveni center z vsaj štirizvezdično hotelsko ponudbo. Projekti so skorajda končani, čaka samo še »na blagoslov« in na ustrezen državni razpis, na katerega se bo lahko prijavil in počrpal namenska sredstva, ki jih bo država namenila za vlaganje v turistično infrastrukturo. Ob ogromnem finančnem zalogaju, ki ga bo zahtevala prenova propadajočega hotela, je tako malo verjetno, da se bodo dela pred tem sploh začela. Zagotovil, kdaj bo na voljo kakšna državna pomoč za tovrstne namene, posledično pa tudi prva prenovitvena dela na stavbi sredi mesta, za zdaj ne more dati nihče. Tudi zato je prav, da so v teh dneh umaknili »nesrečne« smerokaze ... Monika Horvat Foto: SD 6 Štajerski V središču torek • 7. marca 2023 Ptuj • Po sledeh zgodbe o deklici, ki naj bi jo starši prodali Romske poroke naj ne bi bilo Gotovo se spomnite mladoletne Ptujčanke, ki naj bi prenehala obiskovati šolo, saj naj bi jo starši iz nje izpisali, njen mlajši bratec pa naj bi vsem razlagal, da sojo prodali v Italijo, z izkupičkom pa kupili novi avto. Za primer smo lani spomladi prvi izvedeli v Štajerskem tedniku ter o njem takoj obvestili tako policijo kot pristojni center za socialno delo. Ker je bila v igri mladoletna oseba in poleg tega še pripadnica romske skupnosti, so se vrata informacij za javnost skoraj istočasno zaprla. Na Centru za socialno delo (CSD) Spodnje Pod-ravje so se sicer nemudoma lotili preverjanja resničnosti zgodbe in ugotovili, »da obstaja dekle s podobno usodo, a naj ne bi imelo 13, pač za 17 let, torej ni več obiskovalo osnovne šole, je pa tam učenec njen brat«. Brez kaznivega dejanja Vse zbrane podatke so, kot je takrat povedala Valerija Ilešič Toš, pomočni ca direktorja, predali mariborskim kriminalistom, kar je Anita Kovačič Čelofiga s PU Maribor tudi potrdila: »Na policiji smo prejeli obvestilo o domnevnem sumu storitve kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke oziroma kaznivega dejanja zoper človečnost.« Je šlo za prisilno poroko, celo trgovino z ljudmi? Na policiji so nam dejali le še, da v zadnjih letih niso obravnavali nobene prisilne poroke in da ne vodijo podatkov o etnični pripadnosti posameznikov, zato povsem enako obravnavajo vsako žrtev oziroma storilca kaznivega dejanja ali prekrška. In to je bilo to. Po letu dni smo se ponovno obrnili na obe instituciji ter skušali izvedeti kaj več o razpletu primera in usodi mladoletnega dekleta. »Kot že rečeno, smo vse informa- cije, s katerimi smo razpolagali na CSD, posredovali policiji, kjer so pristojni za preiskovanje suma kaznivega dejanja. Po nam znanih podatkih t. i. romske poroke ni bilo,« so povedali na CSD Spodnje Podravje, na PU Maribor pa dodali, da so njihovi kriminalisti »v tej zvezi med drugim opravili razgovor z mladoletno osebo, vendar pri tem niso ugotovili elementov kaznivega dejanja«. »Mlada dva« sta do ušes zaljubljena Neuradno pa smo izvedeli, da je mladi par še zmeraj skupaj in da je vsem že na daleč jasno, da sta do ušes zaljubljena. Ali je njuna zveza že od vsega začetka plod ljubezni ali pa je bila dogovorjena, zaljubljenost pa je bila zgolj srečno naključje, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, zdaj pa naj bi si »mlada dva« želela le, da ju pustimo pri miru. Za zdaj bojda niti nista poročena po romskih običajih, a je tudi to nemogoče preveriti, saj gre za izrazito zaprto skupnost, ki trdno drži skupaj in v katero socialni delavci z uveljavljenimi sistemskimi metodami težko prodrejo. Ko so izvedeli za primer, si, priznavajo, niti niso obetali kakšne posebne rešitve, zato takšne primere zmeraj zaključijo z grenkim priokusom in vprašanjem, ali so se res dokopali do resnice. Vsaj 10 ali celo 15 let na območju Spodnjega Podravja niso obravnavali nobenega podobnega primera; mladoletne mamice seveda so, a se ne poročijo, vsaj uradno ne. Zelo pomembno pri delu socialnega delavca je poznavanje in razumevanje etične pra- kse drugih kultur. Društvo Mozaik je pred štirimi leti izdalo zanimiv priročnik z naslovom Romske družine, v katerem so zbrane tudi pripovedi mladih Rominj, ki so v tradicionalnih romskih skupnostih v primerjavi s svojimi brati še vedno zelo diskriminirane. Marsikaj ostaja skrito Njihove pripovedi so po letu ali dveh druženja zapisale socialne delavke, ki so ugotovile, da deklice zelo mlade prevzemajo gospodinjske obveznosti in skrb za druge otroke, zaradi česar pogosto prenehajo obiskovati šolo, poleg staršev pa morajo ubogati celo svoje mlajše brate. Nekatere romske deklice še zmeraj živijo »v poroko usmerjeno otroštvo«, če jih poročijo mladoletne, doživljajo spolno nasilje, možje pa so pogosto vse življenje nasilni do njih. »Naš način življenja pa tudi slovenska zakonodaja sta takšna, da storimo vse, kar je v naši moči, da preprečimo zlorabe otrok in da poskrbimo zanje,« pravi Miran Ke-rin, direktor CSD Spodnje Podrav-je. Imajo jasna pooblastila, kako ukrepati, če izvedo za podobne primere, a jim na žalost marsikaj ostane skrito, čeprav opaža, da mnoge etnične skupine niso več tako homogene kot nekoč in zato posamezniki marsikatero nepravilnost anonimno prijavijo. Vsako tako zadevo obravnavajo z vso resnostjo, pravi Ilešič Toševa. »Samo če bomo čisto do vseh potencialnih zlorab otrok tudi v imenu nekih običajev ničelno tolerantni, bodo te lahko sčasoma postale preteklost.« Senka Dreu GLASUJEM ZA KANDIDATA: □ Marjan Skok □ Ignac Habjanič □ Zdenka Golub Ime in priimek:............................................................. Naslov:. Glasovnice sprejemamo vključno do 20. 3. 2023 na naslov: R a dio-Tednik Ptuj, Osojnikova c. 3, 2250 Ptuj, s pripisom: »DOBROTNIK LETA 2022«. ^Žlto Po knfiu se dan pozna. Spodnje Podravje • Dan žena - praznik, kije posvečen vsem ženskam Nekoč so osmi marec proslav Jutri obeležujemo 8. marec, mednarodni dan vseh žensk, kije dan praznovanja enakopravnosti in dosežkov žensk. Bučnih praznovanj, kakršna so bila včasih, ni več, a številnim ženskam ta dan kljub vsemu še vedno nekaj pomeni. Starejše pa se še dobro spomnijo, kako veselo je bilo pred leti za dan žena, ko so bile deležne cvetlic, stiska roke ali lepih želja. Upokojena medicinska sestra Irena Klasinc, sicer predstavnica upokojenih medicinskih sester v izvršnem odboru Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož, je povedala, da so v prejšnjem sistemu dnevu žena posvečali precej več pozornosti kot danes: »Včasih sem sicer imela občutek, da ne najbolj v pravem pomenu tega praznika. Takrat smo bili mladi in se vsega tega nismo najbolj zavedali. Praznovalo se je zelo bučno, z zabavami, čemur sama nisem bila nikoli najbolj naklonjena. Na šolskem dispanzerju, kjer sem bila takrat zaposlena, smo vse ženske od šefa prejele rdeči nagelj, po službi pa smo šle domov, k svojim družinam. V zdravstvu nekih večjih zabav ni bilo. Tudi doma me je mož presenetil s kakšno rožico, druge pozornosti niti nisem pričakovala, saj sva si z možem skrb za gospodinjska opravila pravično razdelila.« Po njenih besedah so ženske danes določeno mero enakopravnosti dosegle, predvsem na področju odločanja o rojstvih otrok in daljšega porodnega dopusta. Prav tako so možje v večji meri kot včasih prevzeli vlogo pri vzgoji otrok in skrbi za gospodinjstvo. »Še vedno pa je v družbi veliko preveč šovinizma. Boriti se moramo seveda še naprej, predvsem za večjo finančno neodvisnost, torej za večje plače. Veliko bi lahko storile že matere sinov, če bi jih spodbujale k opravljanju gospodinjskih del in spoštovanju žensk.« Ob praznovanju letošnjega dneva žena je Klasinčeva opozorila še na degradacijo srednjih medicinskih sester, ki je zelo skrb vzbujajoča. »Srednja medicinska šola je pred leti opremila bodoče srednje medicinske sestre z veliko znanja in kompetencami. Danes se je zgodilo to, da že izobraževalni programi ne dosegajo tako visokih standardov. Srednjim medicinskim sestram so vzeli ogromno delovnih pravic in niso upoštevane v svojem poklicu. To, da ne dosegajo niti dohodka nekaterih trgovk, pa je sramotno. Zelo me skrbi, kaj se bo zgodilo, ko jih ne bo več, da bi poskrbele za oskrbo pacientov. Gre za osebe, ki so v zdravstvenem timu nujno potrebne, tudi zdravniki bi se morali bolj zavedati, da sami svojega poklica pač ne morejo opravljati.« V ptujski Delti so delavke na dan žena pele in plesale Po drugi svetovni vojni je bil 8. marec skorajda uradni državni praznik, ki so ga praznovali vsi kolektivi, političnim zahtevam pa so dodali tudi neformalna organizirana praznovanja. Jožica Furek, upokojena šivilja, se spominja vsakoletnih tradicionalnih praznovanj v Delti, kjer je bila zaposlena Irena Klasinc, upokojena medicinska sestra •«: - . m 4 i "v» . i." -- t v «J*.- 2 ■gr«'*»• •:: •: Jožica Furek, upokojena šivilja 30 let. »Na ta slavnostni dan smo imeli pogostitev v jedilnici, tam smo tudi delavke pele in plesale, največkrat kolo. Rož nismo dobile, je pa bila malica nekoliko bolj bogata kot druge dni v letu. Po prihodu domov pa smo včasih šli v vaško gostilno Koštomaj, kjer sta bila večerja in druženje ob glasbi,« p ; ■ v'' i: ä je povedala Furekova in dodala, da z delavkami niso vedno spoštljivo ravnali, predvsem mojstrice. »Je pa bila naša direktorica zelo v redu oseba, ki je cenila ženske, bila je tudi zelo sočutna oseba.« Jožica je delala na t. i. »entlarci« in sestavljala srajce. To delo je zahtevalo veliko natančnosti in hitrosti, ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU ŽENA vam želi kolektiv družbe Radio-tednik Foto: CG Foto: EK petek • 10. marca 2023 V središču Štajerski 7 Ali veliko lepše kot danes Foto: Luka Sveti Silvestra Brodnjak, upokojena pedagoška delavka saj je bilo treba dosegati normo, ki ni bila majhna. Danes dan žena praznuje v domačem krogu, ob tem pa jo veseli, da so ženske bolj enakopravne, kot so bile včasih. »Naša generacija je morala marsikaj potrpeti, glavno besedo pa so imeli večinoma moški. Ob službi, delu na polju in otrocih nam ni ostalo veliko prostega časa. Danes se ženske znajo bolj zavzeti zase, se ne pustijo komandirati in tako je tudi prav.« »Kmečka ženska je bolj spoštovana« Mednarodni dan žensk pomeni praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti ter dosežkov žensk, ki so med drugim vidni tudi na področju kmetijstva oz. na podeželju. Ženske igrajo ključno vlogo tudi v kmetijstvu in z njim povezanimi panogami. Prispevek kmetic in podeželskih žena je v ospredju zlasti pri trajno-stnem kmetovanju, varni oskrbi s hrano, pomembno vlogo pa imajo tudi pri zmanjševanju revščine na podeželju. Med drugim so steber družinskih kmetij. Ena izmed njih je Dragica Meglič iz Skorbe, kmetica, ki skrbi za kmetijo in doma pride- i M; - •• • ■ ••• V • •• >- • • - :.1: ■ v.\. Dragica Meglic, kmetica Foto: Pexels.com lano hrano, zelo aktivna pa je tudi v društvenem življenju. Vrsto let je namreč članica Ljudskih pevk iz Skorbe in drugih društev, praznovanja dneva žena pa se je udeleževala že kot mlado dekle. »Spominjam se, da se je moja tašča s kolesom odpeljala na praznovanja dneva žena v gasilskem domu na Hajdini. Tisti leto je bilo tako toplo, da je bila celo v kratkih rokavih. Kasneje, ko sem bila že poročena, pa smo hodile ženske na praznovanje v Hajdoše, prireditev pa so organizirali gasilci. Za malico smo dobile kranjsko klobaso, ki smo se je vse zelo razveselile. Domači so me največkrat razveselili s šopkom zvončkov. Mož jih je nosil tudi v službo in jih razdelil med svoje sodelavke,« je povedala Megliče-va in dodala, da je danes veliko bolj v ospredju praznovanje materinskega dneva kot dneva žena. Vnuk ji sicer za oba dneva prinese rožico, kar jo zelo radosti. Glede enakopravnosti žensk na podeželju je povedala, da se vsekakor izboljšuje, saj so ženske vse bolj samostojne, izobražene in finančno neodvisne. Veliko več imajo tudi možnosti za aktivno preživljanje prostega časa, predvsem v okviru raznih društev. »Dogodkov in raznih delavnic je dovolj, ženske se morajo samo odzvati,« je njeno sporočilo ob dnevu žena. »Ženske še vedno podpirajo več vogalov pri hiši kot njihovi partnerji« Za Silvestro Brodnjak, upokojeno pedagoško delavko in članico Društva upokojencev Hajdina, je dan žena še vedno praznik, ki je posvečen vsem ženskam, ne glede, če so matere ali niso. »Iz otroštva se spomnim, da sem šla nabirat zvončke, ki sem jih nesla moji zdravnici dr. Ljubi Neudauer, ki mi je rešila življenje kot dveletni deklici. Mama je vsako leto poskrbela, da sva šli na pregled v času okoli osmega marca in sva ji na ta način izkazali hvaležnost. Seveda pa so svoj šopek zvončkov dobile tudi mama, botra in botrca,« je povedala Brodnjakova. Zadnja leta njene službe v Šolskem centru Ptuj praznovanj že dolgo več ni bilo, so pa ob jutranji kavici rekli kako lepo misel na račun dneva žena. »Nekoč je bil ta dan bolj spoštovan, vsaj na zunaj. Cvetličarne so dodobra izpraznile svoje zaloge. Meni osebno največ pomeni to, kar nekdo naredi sam in s tem pokaže svoj odnos do mene. Zelo sem vesela šopka zvončkov na mizi, ki ga nabere mož, in to velja vsaj toliko kot najdražji šopek.« Glede emancipacije žensk pa je Silvestra povedala, da so ženske še vedno tiste v družinah, ki podpirajo več vogalov pri hiši kot njihovi partnerji. »Sem pa vesela, ko znajo v kolektivih, različnih društvih in organizacijah ženske poskrbeti za to, da se sliši tudi njihov glas. Ob dobri medsebojni komunikaciji pa se lahko tudi v družinah delo in odgovornost porazdelita, da se položaj zaposlene žene in matere izboljša.« Estera Korošec Podravje • Polovica najstnikov nezadovoljna s svojim videzom Pri desetih letih z umetnimi nohti in pobarvanimi lasmi Raziskava, ki so jo izvedli na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pod okriljem Fakultete za družbene vede, je pokazala, da kar tretjina slovenskih dijakinj in četrtina osnovnošolk zadnje triade razmišlja o lepotnem posegu. Anketirali so 486 učencev tretjega triletja in 246 dijakov ter prišli do skrb vzbujajočih ugotovitev. »Na internetu so mladostniki izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko slab vpliv na njihovo počutje. Postanejo lahko obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni.« Svoje telo primerjajo s podobami na spletu 45 odstotkov najstnikov tako že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in vplivnic ter zvezdnic in zvezdnikov na spletu, zaradi česar so nezadovoljni s svojim lastnim videzom. Skoraj petina (18 %) jih poroča, da to počne pogosto, v srednji šoli pa je ta delež še višji, saj se kar 59 odstotkov najstnikov primerja z vplivneži! »Kadar gledajo slike svojih prijateljev na spletu, se 47 osnovnošolskim najstnikom ter 61 odstotkom srednješolcem včasih ali pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova. Zato seveda ne preseneča, da tretjina osnovnošolskih najstnikov včasih, dobra desetina pa pogosto svojo fotografijo, ki jo naredijo z mobilnim telefonom, opremi s filtri ali jo drugače izboljša, da bi bila na njej videti čim boljše. Deleži med dijaki so podobni,« ugotavljajo v anketi. Dobra polovica mladih se zaveda, da so fotografije vplivne-žev in zvezdnikov pogosto nerealne in obdelane, zato bi jih bilo treba označiti kot neresnične, saj se potem sami ne bi počutili tako nepopolne. Kljub temu zavedanju pa preseneti podatek, da kar tretjina (33 %) dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim posegom, medtem ko je takih učenk v zadnji triadi osnovne šole četrtina (24 %). Pri fantih je ta delež precej nižji. Tudi starši spodbujajo k popolnosti Čeprav je pogosto slišati stavek, da takšna pač je današnja družba, pa bi vendar morali svoj del odgovornosti prevzeti tudi straši in si nastaviti ogledalo. Niso samo otroci obsedeni z elektronskimi napravami, internetom in sanjskim videzom, tudi odrasli so, svoje potomce pa v težnji po popolnosti tudi spodbujajo. Bernarda J., ki ima v Mariboru kozmetični studio za nohte, pravi, da ji stranke vsake toliko pripeljejo svoje hčerke, ki so komaj dopolnile deset let. »A te punčke si ne želijo le negovanih geliranih nohtov, ki so obstojnejši, pač pa take, ki so ekstremno podaljšani in koničasti ter praviloma črni ali fluorescentnih barv, da so že iz aviona videti umetni. Čudim se tem staršem, ki ne zmorejo presoditi, kaj je primerno za otroka in kaj ne. To niso ne dolgi nohti, ne umetne trepalnice, ne make-up. Že pred časom sem si postavila neke meje, kaj, kako in komu bom delala nohte; otrok na tem seznamu ni, zato takšno delo odklonim, tudi na račun izgube posla in potencialne slabe volje stranke. Spomnim se primera, ko sem zavrnila mamo in njeno hčerko ter ponudila, da ji naredim umirjeno gelirano varianto nohtov, ne pa podaljškov, a je mala bruhnila v histeričen jok in pritiskala na mamo, da uredi zadevo v njeno zadovoljstvo. Ta je res vztrajala pri hčerini želji, jaz pa pri svoji odločitvi; ko je postajalo vse bolj neprijetno, se je na srečo pojavil dekličin oče in odpovedal kakršnokoli manikiro.« Podobne zgodbe imajo na zalogi tudi v frizerskih salonih, kamor prav tako prihajajo matere s hčerkami, ki si želijo nakodranih, zravnanih ali pobarvanih las. Valerija P., ki dela v enem od ptujskih, pravi, da se o tem, ali so želeno pripravljeni narediti, odločajo od primera do primera, marsikaterega pa odklonijo, saj presodijo, da bi tretma otroškim lasem lahko povzročil več škode kot koristi. »Se pa večkrat soočamo z neuspelimi domačimi eksperimenti; ko si namreč skušajo doma urediti pričesko in si na primer pobarvajo lase, rezultat pa je daleč od pričakovanega, kar zlasti pri mladem človeku povzroči veliko stisko zaradi nezadovoljstva z videzom in strahu pred tem, kako bo reagirala okolica. Takrat rešujemo, kar se rešiti da.« Senka Dreu 8 Štajerski Politika torek • 7. marca 2023 Dornava »Še o februarski seji občinskega sveta NE tudi podražitvi smeti Dornavski občinski svetniki niso bili zadržani samo pri podražitvi vode, ampak tudi smeti. 40-odstotnega povišanja cene, kot jo je predlagal koncesionar Javne službe (jS) Ptuj, niso potrdili. Kar dve točki dnevnega reda februarske seje sveta občine Dornava sta se vrteli okoli smeti. Gregor Uhan iz JS Ptuj je naprej predstavil letni program o ločevanju odpadkov, v naslednji točki pa še elaborat s predlogom višjih cen odvoza odpadkov. V uvodu je povedal, da so z letošnjim letom ukinili skupne zbiralnice za steklo, ki ga po novem pobirajo od vrat do vrat, kar za občane po Uhanovih besedah naj ne bi pomenilo dodatnega stroška. O teh besedah so svetniki kasneje, pri potrjevanju višjih cen, podvomili. Uhan je pojasnil, da so že prvi mesec, ko zbirajo od vrat do vrat, pobrali več embalažnega stekla. Ker pa ga pobirajo enkrat mesečno, ga lahko občani oddajo tudi v zbirnem centru (ZC) Gajke - če imajo praznih steklenic več in jih ne bi želeli do naslednjega odvoza skladiščiti doma. Za steklo lahko uporabniki naročijo tudi 120-ali 240-litrske posode, pri čemer bodo plačali samo enkratni stro- Ekološki otok Dornava Župan Matej Zorko je opozoril na nevestno odlaganje odpadkov v zbiralnici na občinskem dvorišču. Posode v zbiralnici so namenjene občini, zdravnikoma in vrtcu, vendar nevestneži smeti prinašajo še od drugod in jih vnemar odlagajo kar ob posodah. Župan seje odločil temu narediti konec, saj tako ne more biti. „Želimo, daje prostor urejen. Če ne bo šlo drugače, bomo namestili kamere," je dodal. JS Ptuj so v letu 2021 v Dornavi z odvozom od gospodinjstev, zbiranjem kosovnih odpadkov in v ZC Gajke (za dornavski del) zbrale 766 ton komunalnih odpadkov. šek, ko jim bodo posodo pripeljali. Predstavnik JS je še navedel, da se lahko občani do konca aprila prija- Če bi le plače zrastle za 40 odstotkov Do vseh podražitev je bil skeptičen Jože Brumen, kije poudaril, da so dvigi cen drastični. Ob tem je razmišljal: „Kaj če bi nam delodajalec dejal, da nam dviguje plače za 40 odstotkov. Saj bi mu rekli, da ni normalen..." vijo za odvoz kosovnih odpadkov, ki jih bodo nato odvažali do julija. Akcijo zbiranja nevarnih odpadkov pa bodo organizirali v jesenskem času. Svetnik Srečko Kondrič je odvoz stekla od vrat do vrat pozdravil, saj so bile skupne zbiralnice s steklom in drugo navlako prenatrpane, okoli njih se je širil smrad. Tonček Cenar je vprašal, kako bi bilo moč regulirati količino 0,5 m3 smeti, ki Uhajanje vode ali inkotinenca Promocijsko sporočilo Inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, pri čemer voda nekontrolirano uhaja po kapljicah ali v celoti, tudi ko jo skušamo zadržati. Najpogostejši vzrok za izgubo nadzora nad mehurjem je nepravilno delovanje mišic medeničnega dna. Urinska inkontinenca ali nenadzorovano uhajanje vode je neprijetna nadloga, s katero se srečuje vedno večje število žensk in se dogaja v vseh življenjskih obdobjih. Še vedno je obravnavana kot tabu tema in varovana skrivnost. Igralka Zvezdana Mlakarje ena izmed prvih oseb, ki je javno spregovorila o predsodkih urinske inkontinence. Uhajanje vode ali inkontinenca je težava, ki nekatere ženske preseneti že po prvem porodu. V povprečju zaradi uhajanja vode trpi 70 odstotkov žensk v meni. Prav je, da se o tem govori. Pri tem pomagajo mediji, javni nastopi, predavanja, simpoziji in kongresi. Bili ste med prvimi, ki ste javno spregovorili o inkontinenci. Kaj vas je motiviralo za ta postopek? Danes, več kot 10 let pozneje, ni skoraj nič drugače. O urinski kontinenci se še vedno bolj kot ne šepeta ali pa piše v rokavicah. V bistvu pobesnim, ko v časopisih še vedno prebiram o "tistih dneh" ali pa o ščitnikih, ki "blažijo težave" in te vabijo, da se do konca svojega življenja sprijazniš z večjimi ali manjšimi plenicami v svojih spodnjicah. Danes urinske kontinence še vedno ne naslavljamo odkrito, ženske s svojimi težavami raje ostajajo doma, se izključujejo iz javnega življenja, hodijo samo po tistih poteh, za katere preverjenovedo, da jih ne bodo "izdale". Pravzaprav o urinski inkontinenci ne govorimo pravi čas. Zanjo ne zvemo, ko nam trka na vrata. Zato sem navdušena nad lasersko terapijo, ki težave uhajanja urina, ki so nam ušle izpod nadzora, ureja hitro, neboleče in trajno. Če bi o tem govorili prej, ko smo mladi in močni, če bi nam bilo jasno, da lahko s pravilno vadbo in hrano preprečimo urinsko kontinenco, bi seji mogoče katera izmed nas izognila. Ko že " teče", pa se ni treba zavijati v plenice in izogibati življenju. Takrat je čas za laserski poseg. To narediš zase, iz ljubezni do sebe! Novica, da je mogoče na področju inkontinence s pomočjo laserske terapije zares kaj premakniti, je zelo razveselila številne posameznice. Kakšne so vaše izkušnje in kako ste zadovoljni z rezultati laserskega posega? Ko sem šla na poseg, še nisem imela resnih težav, a so se napovedovale. Poseg je bil podoben ginekološkemu pregledu, bilje povsem neboleč, takoj sem bila "opravilna". Ponovila sem ga trikrat in do danes nimam nobenih težav, povezanih z uhajanjem urina. muumej F oto: Manca Birk Kakšen je vaš nasvet vsem, ki se soočajo z uhajanjem urina? Vsaka nadloga, ki pesti človeka, je človeška. Nič, kar je človeškega, ni sramotno, manj vredno. Kako je mogoče, da se nam boleče koleno zdi bolj "normalno" in o njem govorimo brez predsodkov, medtem ko nas bolečine duše takoj zaznamujejo z etiketo norosti. Kdo nam je vcepil zmotno prepričanje, da smo za urinsko kontinenco odgovorni z našo voljo, kot da bi uhajanje urina lahko kontrolirali. Ne moremo. Gre za nepravilno delovanje mišic medeničnega dna, ki ne morejo nadzorovati mehurja. Odrastimo vendar in bodimo hvaležni za nova znanja, ki nam lahko olajšajo življenje. Laserski poseg je enostavna, dolgoročna in neboleča rešitev težav z urinsko inkon-tinenco. Naredimo vse, kar lahko, da do težav ne pride, pogovarjajmo se, širimo znanje in informacije, polepšaj-mo svoje življenje in življenje drugih. Ko so težave tu, jih rešujmo učinkovito, jasno, brez sramu, brez trpljenja in strupenihstigem. Samoenkrat živimotu in zdaj! V marcu, kije posvečen ženskam, smo skupaj z Zvezda-no Mlakar pri nakupu storitve laserske terapije dodali darilo, njeno aktualno knjigo Pogovori, ki so mi spremenili življenje. Milumed, d. o. o. Kontakt: tel. št.: 02 780 0930, e-pošta: ginekologija@milumed.si jih je dovoljeno brezplačno pripeljati v ZC Gajke. Struktura materialov namreč ni enaka, zato bi bilo smotrno namesto volumna za mersko enoto izbrati težo. „Med 0,5 m3 stiropora ali kakšnim drugim materialom je velika razlika," je dejal Cenar. Uhan je odgovoril, da so prav iz tega razloga, da bi bil sistem pravičnejši, za zbirni center nabavili novo tehtnico, ki je v testiranju. Mernik pričakuje natančna pojasnila o stroških V razpravi o predlogu podražitve za smeti je Uhan razložil, da jim je na dejavnosti za občino Dornava nastalo na letni ravni 12.200 evrov več stroškov. Dosedanja cena, ki so jo uporabniki plačevali za 120-li-trsko posodo za mešane komunal- ne odpadke, je bila 10,6 evra, po novem bi bila skoraj štiri evre višja (14 evrov, z DDV). Za biološke odpadke velja cena 4,5 evra, nova bi bila 6,8 evra. Uhan je dodal še primerjavo s cenami Čistega mesta, ki bo po novem za 120-litrsko posodo računalo 16 evrov in za biološko 7,9 evra. Marko Mernik si je hitro preračunal, da izvajalec predlaga 40-odstotni dvig cene. „To mi ni jasno, vsi jamrate, kako se vam dvigujejo stroški, od elektrike, dela, storitev, vendar to v elaboratu ni nikjer natančno navedeno in dokazano. Na koncu pa kujete dobičke. Sedanji preračun cen je bil izdelan pred leti, ko so bile cene goriva višje. Res ne vemo, ali je predlagani dvig cen upravičen. Glede na to, da ni podatkov, podražitve ne podpiram," je bil jasen Mernik. Višje cene ljudi demotivirajo za ločevanje Domen Horvat je pripomnil, da se je ob predlogu nove cene težko izogniti občutku, da zbiranje stekla od vrat do vrat ni vplivalo na stroške. Poudaril je, da ljudje ob vedno višjih zneskih na položnicah za ločevanje več niso motivirani, ker od tega nimajo nič, kvečjemu predlog za 40 odstotkov višje cene. Uhan je odgovoril, da se s povedanim delno strinja, a da lahko uporabniki vseeno, če ločujejo, uporabljajo posodo MKO manjšega volumna, kar za njih pomeni tudi nižji strošek. Še enkrat je povedal, da prihodki na dejavnosti stroškov ne pokrivajo, zato predlagajo višje cene. A svetnikov s pojasnili ni prepričal, saj jih je osem glasovalo proti podražitvi in prav nobeden za. Bolj popustljivi kot pri predlogu novih cen vode in smeti, ki ju niso potrdili, so bili pri kanalizaciji. Na dejavnosti čiščenja so potrdili za tri evre višjo ceno, pri porabi 10 m3; z dosedanjih 8 na 11 evrov ali 30 odstotkov. Minimalne podražitve na dejavnosti odvajanja, pri 10 m3 40 centov, pa - zanimivo - niso potrdili. Mojca Zemljarič Ormož • Zelena luč občinskega in gimnazijskega sveta Na čelu gimnazije stara-nova ravnateljica Gimnazijo Ormož bo, kot kaže, tudi naslednjih pet let vodila dosedanja ravnateljica Klavdija Zor-jan Škorjanec. Na razpis za novega ravnatelja so se sicer prijavili trije kandidati, poleg Zorjan Škorjančeve tudi Aleksandra Štih, ki je na gimnaziji zaposlena kot profesorica geografije in slovenščine, ter profesor športne vzgoje Dejan Germič iz Cerkve-njaka. Vsi so izpolnjevali formalne pogoje. Vse predloge kandidatov za ravnateljski stolček je med drugimi obravnaval Kviaz (komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) in občinskemu svetu posredoval odločitev, da podajo pozitivno mnenje samo eni kandidatki, dosedanji ravnateljici. Občinski svetniki so se z izbiro strinjali, je pa enega izmed njih zanimalo, zakaj je Kviaz tokrat predlagal samo enega kandidata, saj je v preteklosti načeloma podajal pozitivna mnenja vsem kandidatom, ki so izpolnjevali pogoje. Kot je bilo slišati, na ta način ni bil restriktiven pri izbiri oz. je odločitev povsem prepustil svetu Izmed treh prijav za mesto ravnatelja gimnazije je polno podporo dobila dosedanja ravnateljica. zavoda/šole. Predsednica Kviaza Valerija Kolenko je dejala, da so se tako odločili, ker jih je prepričal njen program, na koncu pa je itak izbran en sam kandidat ter da je takšna praksa tudi v drugih občinah. Z ministrstva za javno upravo so glede načina delovanja Kviaza po- jasnili, da mnenje oz. sklep komisije za občinski svet ni obvezujoč; lahko ga potrdi ali ne. Sicer pa je imenovanje direktorja občinskega javnega zavoda v pristojnosti sveta zavoda, ki je za novo ravnateljico že izbral dosedanjo. Sedaj čakajo le še mnenje šolskega ministra Monika Horvat Foto: MZ Foto: MH torek • 7. marca 2023 Podravje Štajerski 9 Spodnje Podravje • Precejšnje razlike v ceni pomoči na domu V Ormožu za uro 5 evrov, na Ptuju dvakrat toliko Primerjava cen oskrbe na domu na Ormoškem in Ptuju Vse dražja, posledično pa tudi manj dostopna, postaja tudi pomoč na domu za starejše. Cena slednje se od občine do občine sicer precej razlikuje, saj je odvisna predvsem od tega, kako radodarne so občine pri subvencioniranju te storitve. Po zadnji podražitvi in hkrati nižjem subvencioniranju starostniki iz MO Ptuj plačujejo skoraj enkrat več od ormoških. Pomoč na domu predstavlja pomembno pomoč starejšim, da ostanejo čim dlje v domačem okolju. Na Ormoškem, ki zajema tri občine (Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi), jo izvaja tamkajšnji Center za starejše občane. Ceno storitve so nazadnje povišali lani avgusta. Ta znaša 20,86 evra za efektivno uro ob delovnikih in sobotah, ob nedeljah 27,12 evra in 29,20 evra ob praznikih. Toda povišanja zaradi višje subvencije občin uporabniki niso občutili. Nasprotno. Za njih se je strošek znižal za približno evro za uro ob delovnikih in sobotah. »Cena, ki jo plača uporabnik, znaša pet evrov, razliko do polne cene krijejo občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, kjer opravljajo storitve pomoči na domu. Hvaležni smo občinam, da so občinski sveti podprli znižanje cene za uporabnike,« je dejala direktorica Janja Jurkovič. Starostnik za uro pomoči ob nedeljah plača 6,5 evra ter ob praznikih sedem evrov. Kot je povedala, za zdaj ne predvidevajo povišanja cene, vendar pa jo bodo v primeru visoke rasti stroškov morali dvigniti. Občina Izvajalec storitve Polna cena ob delovnikih Cena za uporabnika ob delavnikih in sobotah Cena za uporabnika ob nedeljah/ praznikih Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž CSO Ormož 20,9 evra 5 evrov 6,5 do 7 evrov MO Ptuj CSD Spodnje Podravje 23,9 evra 9,5 evra 12,2 do 12,8 evra Cene pomoči na domu, ki jih plačajo uporabniki, so od občine do občine precej različne. ■ |(VI v Nižja cena, vec uporabnikov Trenutno storitev koristi 50 uporabnikov. Po tem, ko so ceno za uporabnike znižali, se je njihovo število povečalo, prav tako pa so že obstoječi uporabniki koristili več efektivnih ur. »V povprečju mesečno oskrbovalke skupaj opravijo 1.450 ur, torej okrog 29 ur na uporabnika,« je dejala Jurkovičeva in nadaljevala, da število uporabni- kov narašča tudi zaradi vse večjih potreb: »Prav je, da se starejšim omogoči preživljanje svoje jeseni življenja v domačem okolju. V naših treh občinah, ki jih pokrivamo s storitvijo pomoči na domu, je veliko starostnikov, ki živijo sami in mnogim izmed njih je oskrbovalka, ki jih obišče, edini stik v posameznem dnevu. Z izvajanjem storitev pomoči na domu jim nudimo podporo v domačem okolju in s tem pomagamo h kakovostnejši starosti. Poleg pomoči na domu pa izvajamo trenutno še zelo dober projekt „Krepimo oskrbo na Foto: arhiv DU Poljčane domu", ki je sofinanciran z evropskim denarjem in ga izvajamo v sklopu operacij LAS UE Ormož. Poleg pridobitve parka in izvedenih izobraževanj naša zaposlena obiskuje povprečno deset starostnikov iz našega okolja in jim brezplačno nudi družbo. Uporabniki so Vir: CSD Spodnje Podravje in CSO Ormož vedno veseli obiska in upamo, da se po poteku projekta najde rešitev za nadaljevanje dejavnosti. To so aktivnosti, ki starostnikom veliko pomenijo.« Na Ptuju višja cena in hkrati nižja občinska subvencija Žal pa omenjena pomoč na domu ni enako dostopna vsem uporabnikom po državi. Cena storitve se namreč od izvajalca do izvajalca, predvsem pa od tega, kako radodarne so pri subvencioniranju občine, precej razlikuje. Slednja je sicer po zakonu dolžna zagotoviti le polovico cene storitve. Skoraj dvakrat višjo ceno po zadnji podražitvi, ki so jo mestni svetniki potrdili letos, med drugimi plačujejo uporabniki iz MO Ptuj. Polna cena se je namreč dvignila za 80 %, hkrati pa je občina znižala delež subvencioniranja s 73 na 60 %, kar je sicer še vedno nad zakonskim minimumom. Za uro storitve, ki jo izvaja Center za socialno delo Sp. Podravje, tako uporabniki ob delavnikih in sobotah plačajo 9,55 evra, ob nedeljah 12,18 evra in ob praznikih 12,83 evra. Monika Horvat Lenart • Vrtec krepko dražji, a z dodatno subvencijo za starše Namesto 38 - podražitev »le« 25-odstotna Vrtca v Lenartu in Voličini sta v primerjavi z drugimi občinami Spodnjega Podravja in Slovenskih goric veljala za daleč najcenejša, cene pa so bile nespremenjene od jeseni 2021. Markovci • Za kanalizacijo okoli 10 evrov več, za vodo še štiri -n V« 1 V« 1 V • | V • V • Brez pomoči občine podražitev se višja Na zadnji seji v Markovcih so svetniki potrdili dvig zneskov na položnicah za pitno vodo ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Vsi odbori so občinskemu svetu predlagali potrditev, razprave ali pripomb na predlagane podražitve ni bilo. Foto: CG Čiščenje in odvajanje odplak se dražita za okoli 10 evrov na mesec. Zaradi že znanih dejstev pa so bili tudi v lenarški občinski upravi primorani ekonomske cene povišati. Podražitev je sicer enotna za oba vrtca. Kot je razvidno iz priložene tabele, bo polna cena celodnevnega programa vrtca za prvo starostno obdobje tako s prvim marcem znašala 528,67 evra, za drugo starostno obdobje 422,26, za kombinirani oddelek pa 495,27 evra, kar predstavlja vrtoglavo, 38-odstotno povišanje. Da ob vseh drugih podražitvah, ki smo jim priča, ne bi staršev tako drastično obremenili še z novi- mi cenami vrtca, so se odločili za dodatno subvencijo, namenjeno otrokom, ki bivajo v občini Lenart in tudi obiskujejo enega od obeh vrtcev. Zanje so ekonomsko ceno znižali, in sicer za prvo starostno obdobje za 57,18 na 525,49 evra, za drugo starostno obdobje za 20,83 na 401,43 evra in za kombinirani oddelek za 48,61 na 446,66 evra. Podražitev tako za starše ne bo 38-, pač pa 25-odstotna, občinski proračun pa na račun dodatne subvencije še bolj obremenjen. Vrtca v Lenartu še zmeraj ostajata med cenejšimi. Starši so glede na svoje prihodke razvrščeni v devet plačilnih razredov, večina jih je nekje v sredini, kar pomeni, da v povprečju za vrtec plačujejo 35 odstotkov ekonomske cene. Tako so doslej za prvo starostno obdobje plačali 147 evrov, od marca dalje jih bodo 37 evrov več (184). Povprečna cena za drugo starostno obdobje je znašala dobrih 112 evrov, odslej bo višja za 28 evrov (140), kombinirani oddelek pa je starše v povprečju stal 125, po novem pa bodo zanj odšteli 31 evrov več (156). Senka Dreu Poleg dražje vode se v Markovcih zvišuje tudi strošek kanalizacijskih storitev. Cena za odvajanje odpadnih voda se za gospodinjstvo, ki porabi 10 m3 pitne vode na mesec, se povečuje z 8,6 na 10,3 evra. Pri čiščenju odplak je dvig še nekoliko večji, in sicer z 9,1 na 16,8 evra na mesec. Za obe storitvi bo treba na mesečni ravni odšteti okoli 10 evrov več. Pri obeh zneskih pa je že upoštevana občinska subvencija omrežnine v višini 59 odstotkov! Župan Milan Gabrovec je ob tem pojasnil, da občina pokriva tudi 50 odstotkov omrežnine pri oskrbi s pitno vodo. »V naši občini se zavedamo, da vsi občani ne zmorejo tako ve- likih stroškov, zato se trudimo ohranjati vse te subvencije. Zavedati se je treba, da bodo imeli zaradi teh subvencij občani na položnicah za okoli 15 evrov nižje zneske. Ta strošek pa v celoti pokriva občina,« je poudaril župan. Cene bi se v drugi polovici leta lahko tudi znižale Kot so pojasnili na Komunalnem podjetju Ptuj, se cene zadnji dve leti niso spreminjale. Glavni razlog za dvig pa so tako kot povsod drugod višji stroški električne energije. Med drugim so se zvišale tudi cene odvoza blata, drugih odpadkov in materialov. Pri izračunu so za prvo polovico leta upoštevali kapico na ceno elektrike. Če bo slednja obveljala tudi v drugi polovici letošnjega leta, napovedujejo pripravo novih elaboratov in temu primerno znižanje cene. Svetnik Zvonko Črešnik je povedal, da tako v odboru za gospodarsko infrastrukturo kot okolje in prostor niso našli nobene druge rešitve kot to, da občinskemu svetu predlagajo sprejetje cen. Enako so predlagali tudi člani odbora za javne finance, ki razumejo, da so se stroški na vseh področjih enormno povečali, so pa imeli nekaj pomislekov glede plač zaposlenih v KP Ptuj. Estera Korošec Stara, nova in dodatno subvencionirana ekonomska cena vrtca Stara ekonomska cena (1.9.2021) Nova ekonomska cena (1.3.2023) Subvencionirana ekonomska cena (1.3.2023) Prvo starostno obdobje 420,39 € 582,67 € 525,49 € Drugo starostno obdobje 321,15€ 422,26 € 401,43 € Kombinirani oddelek 357,33 € 495,27 € 446,66 € Foto: SD, Vir: Občina Lenart 10 Štajerski Naše prireditve torek • 7. marca 2023 Videm • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, 9. sezona Pevci iz občine Videm kot polfinale v malem Mladi pevski talenti iz občine Videm, ki obiskujejo matično šolo Videm in podružnični šoli v Leskovcu in na Selih, so prvega marca poustvarili izjemen pevski večer. V šestnajstih nastopih s sedemnajstimi pevci so poskrbeli za nov praznik slovenske pesmi, glasbe in besede. Nastopili so več kot odlično, tako rekoč je šlo za polfinale v malem. Občinstvo je vsak njihov nastop toplo pozdravilo, tudi navijačev ni manjkalo. Čeprav je projekt tekmovalnega značaja, so bili med nastopajočimi tudi taki, ki večji pomen dajejo ustvarjanju spominov na osnovno šolo. Takšno je bilo namreč sporočilo edinega dueta tega večera, du-eta dveh prijateljev Miha in Eneja. Občina Videm je ena tistih občin v Spodnjem Podravju, kjer se je ta projekt spodbujanja slovenske pesmi tudi začel, ki je sporočilnost projekta spoznala med prvimi. Skupaj z OŠ Videm je že na začetku odprla vrata pevskim talentom, da se lahko pokažejo tako v kraju, občini in širše. V novi sezoni jih je v imenu občine Videm pozdravil novi župan Brane Kolednik. Vesel je, da se projekt znova vrača med ljudi. Zahvalil se je družbi Radio-Tednik Ptuj, ki ji je iz lokalne prireditve uspelo ustvariti državno prepoznavni projekt, OŠ Videm, ki mladim pevskim talentom pomaga, da se lahko predstavijo v širšem okolju, pri čemer pa gre največja zahvala vsem, ki stopajo na ta pevski oder, da pri tem uživajo in se predstavijo tako, kot si sami želijo. Na odru se mu je pridružil tudi direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, idejni vodja projekta Otroci pojejo slovenske pesmi -r-fcSk Foto: Črtomir Goznik Nastopilo je sedemnajst mladih pevk in pevcev: Nuša Smigoc, 3. a, OS Videm, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka), Ajda Hrga, 3. a, OS Videm, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač),Ana Vidovič, 1. e OS Videm - podružnica Leskovec, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri), Žana Jelen 4. e, OS Videm - podružnica Leskovec, pesem Vem, jokala bom (Maja Oderlap), Alina Hribar Lauda, 4. e, OS Videm - podružnica, Leskovec, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri), Andrej Potočnik, 5. d, OS Videm, podružnica Sela, pesem Čebelar (Lojze Slak), Ema Krajnc, 5. b, OS Videm, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat) in Zoja Novakovic, 5. a, OS Videm, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Kovač) v mlajši kategoriji, v starejši pa: Kaja Kozel, 6. e, OS Videm - podružnica Leskovec, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki), Živa Dokl, 6. a, OS Videm, pesem Življenje je lepo (Alenka Godec), Eva Lampret, 6. a, OS Videm, pesem Nekoč, nekje (Tabu), Lara Sori, 6. b, OS Videm, pesem Tisoč let (Maraaja), Lea Majcen, 7. a, OS Videm, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki), Miha Belšak in Enej Bevc, 8. a, OS Videm, pesem Nocoj je ena luštna noč (Brendi, Korado), Pia Krajnc, 9. a, OS Videm, pesem To smo mi (avtorska) in Kaja Ciglar 9. a, OS Videm, pesem Le ob tebi (Maraaya). in se veselijo, ki je poudaril pomen petja slovenske pesmi v domačem okolju, ki vedno tudi najlepše zazveni ne glede na njegovo razsežnost v tem trenutku. Prepričan je, da se za prihodnost slovenske pesmi oz. petja v Halozah in še posebej v občini Videm ni bati. V polfinale sta napredovali: Ema Krajnc iz mlajše kategorije, ki je zapela pesem Lahko noč, Piran, iz starejše pa Pia Krajnc z avtorsko pesmijo To smo mi. Nekaj imen s pevci, ki so prav tako nastopili odlično, pa je tudi z videmskega nastopa šlo v boben, ki bo polfinalni nastop prinesel še tretjemu ali tudi četrtemu pevcu. Na njihove nastope je izjemno ponosen tudi ravnatelj OŠ Videm Robert Murko. Zahvalil se jim je za odlično petje, vsi so zapeli s pristnim nasmehom na obrazu, kar pomeni, da so v petju uživali. Zahvalil se je tudi staršem, ki svoje otroke spodbujajo na pevski poti, mentorjem in učiteljem, ki jih pripravljajo na nastope, ter Občini Videm in sponzorjem za podporo pri sami izvedbi projekta. Povedal pa je tudi, da bosta zmagovalki predizbora iz Vidma, čeprav ta večer še nista bili znani, razglasili so ju naslednji dan v oddaji Radia Ptuj Mozaik Podravja, OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Sponzorji prireditve ♦ h*BIT ■ ^ v,i_ IT rešitve ^ SAZAS SILKEM Štajerski w muRpen SVEČA Odpiralni čas: Pon-pet: 7.00-19.00 Sobota: 8.00-13.00 SVEČA d.o.o., Pobrežje 6a, 2284 Videm pri Ptuju Tel: 02/764 05 11, Fax: 02/764 05 10 E-mail: info@sveca.si vece tai vúe radioPTUI Prodaja kvalitetnih in cenovno ugodnih sveč Foto: Črtomir Goznik Ema Krajnc, 5. b, OS Videm, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Na tiho sem pričakovala, da mi bo uspelo. Zelo sem vesela. Pri izbiri pesmi mi je pomagala mama. Peti sem začela že v vrtcu, doma vsi radi pojemo. V polfinalu se želim izkazati in lepo zapeti." Foto: Črtomir Goznik Pia Krajnc, 9. a, OS Videm, pesem To smo mi (avtorsko besedilo), zmagovalka v starejši kategoriji: „Nisem pričakovala, da bom šla naprej, ker je bila močna konkurenca. To je že moj sedmi nastop v tem projektu. S prvim besedilom pesmi, ki sem ga napisala, sem zadovoljna. Nastajalo je kar nekaj časa. Vem tudi, da je še prostor za izboljšave. Kako bo naprej, bomo videli, nič ne pričakujem." nastopili na prireditvi Veseli Jožeki, ki bo 18. marca, da jima bo lahko zaploskalo še več ljudi. Isti dan zvečer pa si je vse nastope mladih pevcev s krajšimi inserti že bilo mogoče ogledati tudi na Facebook profilu Radia Ptuj. Tudi pevke in pevce iz OŠ Videm bo za nastop v 9. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo spominjalo nalivno pero Vivapen. Za zmagovalca 9. sezone pa se bodo tudi letos potrudili v Saza-su, prejela bosta svoji lastni pesmi. MG Sponzorji so bili: Občina Videm, IT rešitve H BIT, Silkem, Mir, Sveča, ribogojnica Berlek, Vivapen in Sazas. Slovenija, Spodnje Podravje • Ob 8. marcu, dnevu žena: ženske v statistiki Povprečna Slovenka bolj izobražena, a gre kasneje od doma Slovenke prvo zaposlitev v povprečju dobijo pri 24 letih, kar je leto dni kasneje od žensk v EU. Od staršev se odselijo dve leti pozneje, pri rojstvu prvega otroka pa so v povprečju stare 29 let. Na drugi strani paje skrb vzbujajoče, daje pri nas vse več starejših žensk, ki so podvržene revščini. Po podatkih statističnega urada je na začetku leta 2022 v Sloveniji živelo 1.049.485 žensk, kar predstavlja malenkost manj kot polovico prebivalstva. Skoraj dve tretjini prebivalk je bilo starih od 15 do 64 let, četrtina pa 65 let ali več. Na Sursu pa predvidevajo, da bo delež starejših žensk čedalje večji: »Predvidevamo, da bosta po letu 2040 na vsako dekle do 15. leta prišli dve ženski, stari 65 let ali več. Po drugi stani je bilo pred tremi desetletji, leta 1990, deklet, starih 14 let ali manj, 20 %, žensk, starih 65 ali več, pa 13 %. Žensk, starih 15-64 let, je bilo 67 %.« Pri tem pa je skrb vzbujajoče, da je z zviševanjem starosti vse več žensk, ki so podvržene revščini. »Leta 2022 je pod pragom tveganja revščine živelo 251.000 prebivalcev, od tega 52 % žensk. Vsaka tretja ženska, ki je živela pod pragom tveganja revščine, je bila stara 65 let ali več,« so navedli na Sursu. Primerjava z EU V začetku lanskega leta je bilo zaposlenih 40 % žensk, 28 % jih je bilo upokojenih. Zanimivo je tudi, da je bilo med ženskami največ delovno aktivnih mater z otroki: »Zastopanost žensk na trgu dela v Sloveniji je višja od povprečja držav članic EU. Leta 2021 je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih 18-64 let, v Sloveniji znašala 71 %, v EU pa 66 %.« Foto: Pexels.com Vsaka tretja ženska, ki je živela pod pragom tveganja revščine, je bila stara 65 let ali več. Povprečna starost Slovenke ob prvi zaposlitvi je bila v letu 2021 24 let, v EU je povprečje znašalo 23 let. Ženske so se od staršev odselile pri 28 letih (povprečje EU: 26 let), po drugi strani pa je bila povprečna starost Slovenke ob rojstvu prvega otroka 29 let (povprečje EU: 30). Pohvalimo se lahko tudi s precej višjim deležem visoko izobraženih. »Leta 2021 je imelo terciarno izobrazbo 48 % prebivalk Slovenije, starih od 25 do 64 let. Povprečje EU-27 je znašalo 36 %.« Največ žensk prebiva s starši Sicer pa je večina žensk, ne glede na starost, prebivala s starši (27 %), le odstotek manj je žensk, ki so živele s partnerjem in vsaj enim otrokom. Monika Horvat petek • 10. marca 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Polenšak • Volilni občni zbor gasilcev Imenovali novega poveljnika Člani PGD Polenšak so na letošnjem občnem zboru izvolili novega poveljnika, to je Matjaž Lebar; njegov predhodnik na tej funkciji je bil Bogdan Vršič. Še en mandat so člani zaupali dosedanjemu predsedniku Jožetu Brumnu. Utrinek z 89. rednega letnega občnega zbora PGD Polenšak „PGD Polenšak je najstarejše društvo v fari, v naslednjem letu bomo zaznamovali 90 let delovanja," je dejal Brumen, ki je zadovoljen z delom in cilji, ki so si jih v društvu zastavili. Lani so veliko dela postorili na gasilskem domu - prepleskali dvorano in v njej zamenjali razsvetljavo ter prepleskali fasado. Veseli jih, da sta se desetini pionirk in pionirjev uvrstili na državno gasilsko tekmovanje. „Vsem, ki so v društvu aktivni, in tistim, ki naše delo podpirajo, se zahvaljujem. Verjamem, da bomo sledili ciljem, ki smo si jih zadali: da bomo uspešno gospodarili in skrbeli, da se bodo krajani počutili varne. Za prihodnje obdobje, to je čez pet do deset let, si želimo, da bi šli v nabavo nove avtocisterne z zmogljivostjo prevoza 5.000 litrov vode. Verjamem, da bo to kar zalogaj za društvo, zato smo že za- Foto: Damjan Simenko čeli varčevati. Sedanja cisterna je za 2.500 litri vode, pokrivamo pa velik teritorij, in sicer skoraj polovico območja dornavske občine. Začenjamo nov petletni mandat, nadejam se dobrega sodelovanja z občino, gasilsko zvezo, vodstvom našega društva, drugimi društvi v kraju in vsemi sokrajani," je dodal predsednik PGD Polenšak Jože Brumen. MZ Trnovska vas • Prizidek h gasilskemu domu pod streho Že nekaj mesecev čakajo na vrata Gasilci PGD Biš se že leta stiskajo v premajhnem gasilskem domu, v katerem ni prostora za vso opremo. Sedanji dom ima namreč le 80 m2 uporabne površine, kar po besedah predsednika trnovskih gasilcev Janeza Frasa že dolgo ne zadošča več za potrebe delovanja društva. Vsak operativni gasilec ima na voljo samo 30 centimetrov široko omarico, poleg tega se tiščijo drug zraven drugega in se niti pošteno obleči ne morejo. Težave imajo tudi s spravilom opreme za tekmovanja, zato si jo člani društva odnašajo domov, poleg tega potrebujejo še večji prostor za orodjišče. Rek, da se počasi daleč pride, se je tudi v tem primeru izkazal za še kako resničnega. Občina je namreč v lanskem proračunu slednjič zagotovila nekaj potrebnega denarja za gradnjo prizidka. Z osnovnimi gradbenimi deli so nato pohiteli, da bi novogradnjo, s katero bodo pridobili še enkrat toliko prostora, kot so ga imeli doslej, spravili pod streho in zaprli. No, prvo jim je uspelo, drugo še ne, saj je lani naročeno stavbo pohištvo prispelo šele pred kratkim, še vedno pa čakajo na glavna rolo vrata. »Vmes smo ome-tali stene, poskrbeti moramo še za elektriko in opleske. Nabavili smo tudi police in regale za opremo, v izdelavi so že omarice za celotno ekipo 32 operativnih gasilcev našega društva,« razlaga tajnik društva Friderik Škamlec. V začetku leta se je vodstvo društva sestalo z županom Alojzom Benkom in skupaj so pripravili finančno konstrukcijo investicije. »Stala bo med 70.000 in 72.000 evri, večino denarja bo prispevala občina, nekaj pa društvo. A vse ne bo šlo letos, zato smo se z županom dogovorili, da bomo projekt financirali še iz prihodnjih proračunov, gasilski dom z okolico pa bo v celoti dokončan najkasneje do leta 2026, ko bomo slavili 150. obletnico ustanovitve PGD Biš.« Škamlec pravi, da so sprva razmišljali, da bi se hkrati, če že imajo gradbišče, lotili tudi energetske sanacije doma, in sicer v kombinaciji z občinsko stavbo in zdravstvenim domom, a so od tega odstopili, saj projekt še ni tako daleč. »Ko bomo delali fasado, pa jo bomo nanesli v dovolj debelem sloju, da bomo zadostili energetskim standardom. Še letos bomo na novo prekrili tudi staro stavbo, da bo streha enotna.« SD BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj pridružite se naši družbi 1. in2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine. Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedajpa med sebojpovezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovič bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, ZmajJovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovič, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom. Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom -1 x večerja ob glasbi ■ degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom) - ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan) - zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! ■ Gasilski dom PGD Biš s prizidkom in urejeno okolico bo v celoti dokončan najkasneje do leta 2026, ko bodo slavili 150. obletnico ustanovitve društva. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK radioPTUI v" SONČEK Foto: SD 12 Štajerski Križem kražem torek • 7. marca 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Čajna polja Že moja učiteljica geografije mi je polagala na srce, da če želim dobro spoznati neki kraj, se ga moram lotiti peš. Tega sva se držala tudi z Jernejem, saj sva veliko kilometrov prepeša-čila, predvsem z željo, da najdeva še kakšno zanimivost. Tako sva med pohajkovanjem našla zanimivo razstavo o čebelah in pridelavi medu, skrite slapove ter seveda dodatne nasade jagod. Čebelarski muzej je bil zelo zanimiv z izobraževalnega vidika, cene pridelkov pa so bile močno podobne evropskim. Seveda pa nisva že v začetku potovanja hitela z nakupi, da ne nosiš teh stvari vedno s sabo. Ena izmed stvari, ki pa bi jih morda res privlekel domov, so bili kaktusi. Naletela sva namreč na še eno naselje rastlinjakov, ki sicer niso pritegovali pozornosti, dokler nisva prišla povsem do vhoda. Doma smo včasih imeli kaktuse, vendar ogromne z velikimi bodicami. Tile pa so se mi zdeli zelo butične izvedbe, imeli pa so tudi barvne cvetove, da je bil pogled na te netipične ,rože' izjemen. Moram priznati, da sva si za ogled vzela kar nekaj časa in ugotovila, da si kaktusov pa nikakor ne moreva nabasati v najine torbe. To sva tudi pojasnila prijazni prodajalki, pri kateri sva razumela samo eno besedo. Uganili ste - kaktus. V teh krajih naju je zanimala zgolj še ena stvar - čajna polja. Pogled na čajno polje Foto: Dani Zorko Vhod v čajni hram Prebral sem kar nekaj člankov, pa tudi lokalci so se zelo hvalili z njihovim čajem, ki ima sicer neko znanstveno razlago, zakaj je tako zelo zdrav in dober. Kot pristnega Štajerca me čaj kot tak nikoli ni preveč zanimal, zelo pa bi me zanimalo, kako izgleda nasad in kako se prideluje. Prištopala sva na en hrib, kjer je stal večji objekt z restavracijo in veliko prodajalni- co čajev. Zunaj je bilo parkiranih precej avtomobilov in kmalu sva spoznala, zakaj je tako. S terase, na kateri si seveda lahko poskusil več vrst čaja, se je raztezal razgled po ogromnem čajnem polju, da še nisem videl takega. Ne samo po dolini, ampak so polja segala tudi v oddaljene griče, da je pokrajina izgledala čisto svojstveno. Vmes so bile skrbno urejene potke, ki jih je mMz Ena izmed številnih zbirk kaktusov Foto: Dani Zorko avtor: marjan grabner prodaja po delih EJ zunanje želvje ogrodje osma diato-nična stopnja zadnje Žabje okončine vzhodnoazijska lilij evka, maslenica italijanski naftni koncern brezbožnim, ajdi afriška zver s košato grivo fant, ki streže plemiču število za izračun obsega kroga__ veter, ki kiha vnaspr. smeri pasata voditeljica na tvs (bernarda) tinta tim robbins popis blaga bankovec v franc. revoluciji afr. kolonial. vojak elektrotehnik (france) afriška kravja antilopa rok petrovič črnogorska reka s kanjonom posmeh- polje ljiva obmejni oblika črti satire igrišča peče kruh in pecivo ?IHNJ[0>r TROP kaveljček na trnku perujski indijanec it. pisateljica fallaci kalijev glinenec pritr-dilnica nemško-poljska reka roman končar vesoljsko plovilo it. mesto spoševn. stolpom mešanje raztopin skozi opno drog pri vozu,sora popova tv voditeljica šircaroš diktat družina moto-krosistov sociolog (zdenko) kiselkast zahodni okus, ki sosed ga ima irana vino. ce se kvari fizikalni pojav, trenje blamaža dirigent hubad matemat. neznanka metulj zočesci na krilih znak za nikelj sol ocetne kisline pivost. slovanov olivno zelena rečna riba travnat svet na koncu njive pevka baruca nemška naftna družba Brachyteles arachnoides Telo je dolgo od 55 do 61 cm, rep pa od 67 do 84 cm. Tehta od 9,5 do 12 kg. Ima močan trup z dolgimi okončinami. Prste rok (palca nima) drži upognjene v obliki kavlja. Ima tudi oprijemalen rep, ki ga uporablja kot nekakšno peto okončino. Spodnja stran vršička repa je roževinasta in se uporablja kot oprijemalo. Rep je dovolj močan, da vzdrži težo opice in njenih mladičev. Čez dan se hrani z listi in sadjem. Je družabna opica. Ogroža jo uničevanje gozdov ob atlantski obali. Imenujemo jo tudi miriki. Razširjenost: Nahaja se na osrednjem delu Južne Amerike (jugovzhodni del Brazilije). Živi v obalnih gozdovih. prečkala cesta za kmetijska vozila. V tem nasadu bi človek težko kaj delal strojno, saj so linije potekale precej neenakomerno, poleg tega pa so bile zelo ozke. Moram reči, I Foto: Dani Zorko da naju je pokrajina kar prevzela, v šali pa sva se začela pogovarjati, da bi se človek kar veselil tako velikega nasada naše vinske trte. Kljub pestri ponudbi čajev sva se odločila za kavo in kmalu obžalovala to odločitev, saj je bila pogojno užitna. Težko je verjeti, ampak tudi kavo je mogoče narobe skuhati ali pa je že osnovna surovina sumljivega okusa. S tem se nisva več obremenjevala in sva na poti domov že kovala najino naslednjo pot. V Cameron Highlands so naju že na ulici pozdravljali, kar je bil jasen znak, da sva že predolgo tam. Noge sva si pretegnila, naužila sva se podeželskega zraka, zdaj pa je bil čas za spremembo celinskega podnebja za obalno. Najin naslednji cilj je bila Melaka, malo pristaniško mestece južno od Kuala Lumpurja. Foto: Dani Zorko Delček trgovinice s čaji KOLOFON ADULAR - mineral, kalijev glinenec, AVČIN, France - naš elektrotehnik, OSMOZA - pronicanje topila skozi polprepustno membrano Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Krka preplavila Hardek Stran 14 Rokomet Dravaši izgubili tekmo za napredovanje, sedaj po daljši poti Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 2. SNL tednik Odbojka (Pre)velika nihanja odnesla zmago Stran 14 Rokomet Tempo domačinov zdržali le en polčas Stran 14 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si »Ne morem verjeti, da smo to zapravili« Aluminij - Rudar Velenje 2:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Jovanovic (19.), 1:1 Čavara (33.), 2:1 Jovan (87.), 2:2 Jovanovic (89). ALUMINIJ: Banic, Borovnik (od 63. Martic), Jovan, Schaubach, Ko-blar, Frešer (od 63. Baskera), Graj-foner, Brest, Marinšek, Šturm (od 57. Skiba), Čavara (od 75. Munic). Trener: Robert Pevnik RUDAR VELENJE: Biuk, Verbič, Bicanic, Kočar, Vošnjak, Brkic (od 49. Zukic), Boškovic, Džumhur, Florjane (od 92. Musa), Majcenovic (od 60. Tubic), Jovanovic. Trener: Adnan Zildžovic. Nogometaši Aluminija so v spomladanski del sezone vstopili z močno izraženo željo po zmagi z Rudarjem, a so delali račun brez krčmarja. Ve-lenjčani so se kljub mladosti izkazali kot zelo kompaktna in igriva ekipa, željna dokazovanja. Remi se na koncu zdi najbolj pravičen izid glede na dogajanje na igrišču. Po znova slabšem uvodu v tekmo so se domačini znašli v zaostanku (izgubljena žoga Schaubacha, protinapad in gol Sandra Jovanovica), a so ga uspeli v 33. minuti nevtralizirati Nogomet • 1. SNL po odlični akciji, v kateri so sodelovali Frešer, Šturm in Čavara. V drugem delu je domačine držal v igri s svojimi obrambami vratar Tibor Banic. V zaključku je zanje vendarle posvetil žarek upanja, ko so Schaubach, Marinšek in Jovan izpeljali akcijo od noge do noge, slednji pa je s svojim prvencem v rdeče-belem dresu (v Kidričevo je prišel prav iz Velenja) popeljal šumarje v vodstvo - 2:1. Kar je jeseni Aluminiju odlično uspevalo, namreč to, da so številne tekme z minimalno razliko pripeljali do mirnega zaključka, jim tokrat ni uspelo. Po izgubljeni žogi Marinška je Rudar izvedel bliskovito akcijo, ob anemični obrambi pa je Jovanovic z levico natančno zadel še drugič na tekmi za končni remi - 2:2. V sredo čaka Kidričane pokalna tekma s Fužinarjem, konec tedna pa prvenstvena tekma z Brinjem Grosupljem v gosteh. Marko Josip Čavara, Aluminij: „Vsak začetek je težak, saj v vseh ekipah vlada precej negotovosti -vsi šele jemljemo zalet. Oba polčasa smo odprli preveč nervozno, nekako izgubljeno, smo pa nato ujeli ritem in nadaljevali boljše. Pred nami je še 11 tekem, upam, da bomo v vsaki naslednji boljši. Vesel sem zadetka na prvi uradni tekmi, mi je pa obenem žal, da nismo osvojili treh točk. Sicer sem se v Kidričevem dobro znašel, fantje so me lepo sprejeli, vzdušje je odlično, treningi so dobri - vse je tako, kot mora biti." Robert Pevnik, trener Aluminija: „Pričakoval sem težko tekmo, nisem pa pričakoval, da bo tekmec bolj agresiven od nas in da bo dobival večino dvobojev in praktično vse 'druge žoge', kar je s pridom izkoriščal. Kljub vsemu smo nekaj minut do konca povedli in bi morali tekmo mirno pripeljati do konca - ne morem verjeti, da smo to zapravili. Žal mi je za izgubljeni točki. Rudar je nakazal, kaj nas čaka na domačem igrišču: zaprta igra tekmecev in igra na nasprotne napade." Adnan Zildžovic, trener Rudarja: „Glede na to, da se Aluminij bori za prvaka, sem s točko zadovoljen. Kljub temu se mi zdi, da smo bili v večini tekme boljši v igri in tudi bližje zmagi. Veseli me, da smo na koncu pokazali to, kar je najpomembnejše, pravi značaj. Ob zaostanku minuto pred koncem smo dvignili glave in se odlično odzvali ter zasluženo izenačili. Žal mi je za izgubljenima točkama. V sredo se želimo v pokalni tekmi proti Mariboru predstaviti v kar najboljši luči, višje ambicije pa bomo imeli naslednjo sezono, ko bo cilj vrh 2. lige." Primorje eMundia -Kety Emmi&Impol Bistrica 2:0 (2:0) STRELCA: 1:0 Proleta (25.), 2:0 Bončina (26.). Grabič takoj prebudil »spečo zver« ter mimogrede odločil borbo za prvaka Če je bilo do tega kroga še kanček dvoma o tem, ali bo Olimpiji uspelo zadržati prednost pred tekmeci, potem ga je nedeljski poraz Maribora v Murski Soboti dokončno zatrl. Enajst krogov do konca sezone v teoriji še ponuja 33 točk, a 17 točk zaloge je kapital, ki ga bodo zmajčki z lahkoto ubranili. Olimpija se je v tem krogu sicer „mučila" s Kalcerjem, a individualna kakovost je bila na njihovi strani in jo REZULTATI 25. KROGA: Mura - Maribor 2:1 (2:1); strelca: 1:0 Daku (20.), 1:1 Mileč (27.), 2:1 Daku (43.); Celje - Gorica 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Stankovski (49.); Domžale - Koper 0:0; Olimpija - Kalcer Radomlje 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Kvesič (48.); CB24 Tabor Sežana - Bravo 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Marasovič (34.), 1:1 Kramarič (6g., z 11 m). je tudi unovčila. Mario Kvesic je njihov najbolj „vroč" igralec spomladi, na petih tekmah je dosegel štiri zadetke. Štirje najbližji Olimpijini zasledovalci so v tem krogu osvojili zgolj dve točki, na medsebojni tekmi sta si ju razdelila ekipi Domžal in Kopra, medtem ko sta Celje in Maribor izgubila. Ugnala sta ju Gorica in Mura, 1. OLIMPIJA 2. MARIBOR 3. CEUE 4. DOMŽALE 5. KOPER 6. MURA 7. BRAVO 8. K. RADOMUE 9. TABOR SEŽANA 10. GORICA 25 19 3 3 47:22 60 25 13 4 8 52:30 43 25 11 8 6 36:30 41 25 10 9 6 36:29 39 25 10 7 8 34:24 37 25 9 10 6 36:30 37 25 6 6 13 22:25 24 25 3 1012 18:45 19 25 3 1012 23:51 19 25 3 9 13 21:39 18 Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija (v sredini Danijel Šturm) na uvodni tekmi spomladanskega dela sezone niso izpolnili zastavljenega cilja - osvojitve treh točk proti Rudarju. obe sta v tem krogu po spremembi na klopi vodila nova trenerja, prvo Edi Reya, drugo Dejan Grabič. Uspešni „šok terapiji" ... Po šestih letih vodenja Brava se je Dejan Grabič v nedeljo prvič predstavil kot trener Mure. Z zmago proti Mariboru si je nedvomno takoj pridobil simpatije navijačev črno-belih in napovedal boljše čase zasedbe s Foto: Grega Wernig / m24.si Nogometaši Mure (na fotografiji Mirlind Daku) so prekinili niz neporaženosti Maribora, ki je trajal kar deset krogov (8 zmag, 2 remija), obenem pa so sami prekinili niz sedmih tekem brez zmage. KETY EMMI&IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Janežič, Zajšek (od 92. Kmetec), Vidmar, Korošec, Bračko (od 92. Ferčič), Martinčič (od 67. Ka-pun), Havelka, Pesjak (od 46. Kuliš), Kukovec (od 81. Ciganovic), Maher. Trener: Franci Fridl. Bistričani v uvodu niso bili uspešni, s porazom v Ajdovščini so v izenačeni sredini lestvice takoj izgubili tri mesta. Odločitev je padla v pičli minuti, ko sta zadela 21-letni Hrvat Borna Proleta in 20-letni Toni Lun Bončina. Jože Mohorič prekmurske ravnice. Dosedanji trener Damir Čontala je opravljal težko nalogo po odhodu Anteja Šimundže, morda celo pretežko za začetek članske trenerske kariere. Grabič ima v tem oziru vseeno več izkušenj, ki jih je takoj uporabil pri aktiviranju „notranjih rezerv". Predvsem mu je uspelo takoj prebuditi „spečo zver", najboljšega strelca jesenskega dela sezone Mirlinda Dakuja. Ta je po odličnem začetku sezone na zadnjih desetih tekmah dosegel en sam gol, sedaj pa je takoj zabil dva (skupaj 13) in se znova vključil v dvoboj za strelsko krono z Mariborčanom Žanom Vi-potnikom (14). Po sedmih krogih, ko je vsaj enkrat zadel na vsaki tekmi, pa je konec neverjetne Vipotnikove strelske serije. Ali je naključno, da je Maribor klonil po desetih tekmah brez poraza ravno ob ničli Vipotnika, pa je lahko stvar debate... Še naprej dober spomladanski niz nadaljujejo ekipe iz spodnjega dela lestvice. Kalcer je sicer doživel prvi poraz, a v Stožicah so težko pričakovali kaj več. Zato pa so do točk znova prišli Goričani in Sežanci. Prvi so z zmago v Celju šokirali pretendente za vrh, drugi pa spomladi še naprej ohranjajo niz neporaženosti (zmaga in štirje remiji). V najslabšem nizu je trenutno Bravo, ki ga je po odhodu Grabiča prevzel njegov dosedanji pomočnik Aleš Amol. Začel je s točko, na zmago pa Šiškarji čakajo vse od 16. kroga (odtlej pet porazov in štirje remiji). Zaloga pred uspešnimi zasledovalci se še kar topi . JM 2. SNL: Rogaška in Krka kot bosa po trnju V uvodnem spomladanskem krogu ni manjkalo presenečenj, izmed petih ekip iz vrha lestvice se je zmage veselila le Ilirija. Preostalim štirim je spodrsnilo, od tega kar trem na domačem igrišču. Vodilna Rogaška je doživela šele drugi poraz v sezoni (edinega doslej jim je prizadejal Aluminij v 3. krogu), končal se je njihov niz neporaženos-ti, ki je trajal kar 15 krogov. Očitno so novinci v ligi z Grosupljega dobro trgovali v zimskem prestopnem roku in bodo konkurenčni v boju za obstanek. Podobno velja za Fužinar, ki je nekoliko prekrižal račune ambicioznim Novomeščanom. Korošce je kot ka-petan v spomladanski del popeljal Denis Klinar, nekdanji igralec Rudarja, Olimpije, Maribora, Gorice ... V derbiju kroga je Ilirija ugnala Nafto, ki je imela v prvi postavi ob sedmih Madžarih in dveh Hrvatih še po enega Avstrijca in ... tudi Slovenca (Žana Kumra) ... REZULTATI 19. KROGA: Aluminij - Rudar Velenje 2:2 (1:1); Primorje Emundia - Kety Emmi&Impol Bistrica 2:0 (2:0); Rogaška - Brinje Grosuplje 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Brkic (21., z 11 m), 0:2 Piskule (44.). Rdeči karton: Baž-daric (50.); Ilirija 1911 - Nafta 1903 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Ivkič (59.), 0:2 Poplatnik (83.); Krka - Fužinar Vzajemci 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Nemeth (52.), 0:2 Cener (85.), 1:2 E. Horvat (87.); Vitanest Bilje - Beltinci Klima Tra-tnjek 1:2 (0:2); strelca: 0:1 Grobelnik (23.), 0:2 Grobelnik (39.), 1:2 Štrukelj (90.); Roltek Dob - Jadran Dekani 0:0; Krško - Triglav 1:2 (0:1); strelca: 0:1 Čadež (41.), 0:; i Čadež 62), 1:2 Zakrajšek (77.). 1 ROGAŠKA 19 13 4 2 33:16 43 2. ALUMINIJ 19 12 4 3 34:16 40 3. KRKA 19 11 4 4 32:16 37 4. ILIRIJA 1911 19 10 5 4 34:14 35 5. NAFTA 1903 19 8 4 7 37:30 28 6. BELTINCI TRATNJEK 19 8 4 7 30:30 28 7. PRIMORJE EMUNDIA 19 6 7 6 27:26 25 8. FUŽINAR VZAJEMCI 19 7 3 9 30:33 24 9. VITANEST BILJE 19 7 3 9 31:41 24 10. RUDAR VELENJE 19 5 7 7 28:32 22 11. JADRAN DEKANI 19 4 9 6 15:17 21 12. K. E. BISTRICA 19 5 6 8 19:24 21 13. TRIGLAV KRANJ 19 6 3 10 20:34 21 14. BRINJE GROSUPLJE 19 5 3 11 17:27 18 15. ROLTEK DOB 19 3 7 9 24:39 16 16. KRŠKO 19 4 3 12 24:40 15 Nogomet • Pokal Pivovarna Union V boj za četrtfinale kar štiri ekipe iz MNZ Ptuj Med tednom so na sporedu tekme osmine finala Pokala Slovenije, v katerih bodo na igrišča stopile tudi štiri ekipe iz MNZ Ptuj. Že v torek bosta na Primorskem in v Celju gostovala tretjeligaša iz Zavrča in Vidma, še posebej atraktivna (tudi zahtevna) preizkušnja čaka varovance trenerja Luka Gajška, ki se bodo na Areni Z'dežele merili z enim najboljših klubov v Sloveniji. Če omenjena nimata veliko možnosti za presenečenje, pa bi lahko več iztržila ekipa Aluminija, ki gosti Fužinar. Ta bo s svojo okrepljeno zasedbo (v soboto je ugnala Krko v gosteh) vse prej kot lahek zalogaj za šumarje ... Zadnjo tekmo tega kroga tekmovanja bodo v četrtek odigrali Bistričani, ki bodo poskušali kar največ iztržiti proti prvoligašu iz Šiške - Bravu. Edini prvoligaški par je Koper - Domžale, vijoličasti pa gostujejo na stadionu Ob jezeru v Velenju. RAZPORED OSMINE FINALA, V TOREK OB 14.00: Primorje - Zavrč; OB 16.00: Celje - Bosch Bračič Videm; OB 18.00: Koper - Domžale; V SREDO OB 14.00: CB24 Tabor Sežana - Rogaška; OB 15.00: Rudar Velenje - Maribor; OB 16.00: Aluminij - Fužinar Vzajemci; OB 18.00: Nafta - Olimpija; V ČETRTEK OB 14.30: Kety Emmi&Impol Bistrica - Bravo. JM JM 14 Štajerski Šport torek m 7. marca 2023 Rokomet • NLB liga Krka preplavila Hardek Rokometaši odličen prvi lenjci. NLB liga REZULTAT117. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 24:28 (11:12), Gorenje Velenje - Slovenj Gradec 33:26 (13:9), Trimo Trebnje - Sviš Ivančna Gorica 31:22 (12:11), Urbanscape Loka - Krško 28:28 (14:12), LL Grosist Slovan - Maribor Branik 29:28 (12:12), Dobo-va - Riko Ribnica 29:31 (18:19), Koper - Celje Pivovarna Laško 28:29 (14:15). Foto: Črtomir Goznik Jeruzalema (na fotografiji David Bogadi) so odigrali polčas, v drugem so tehtnico na svojo stran nagnili Do- 1. CELJE PIVO. LAŠKO 1l 16 0 1 32 2. TRIMO TREBNJE 1l 15 0 2 30 3. GORENJE VELENJE 1l 14 1 2 29 4. RIKO RIBNICA 1l 11 1 5 23 5. KRKA 1l 11 0 6 22 6. SLOVENJ GRADEC 1l S 2 l 1S 7. KOPER 1l l 2 S 16 8. LL GROSIST SLOVAN 1l 5 2 10 12 9.URBANSCAPELOKA 1l 4 4 9 12 10. JERUZALEM ORMOŽ 1l 5 2 10 12 11. SVIŠ IVANČNA GORICA 1l 3 5 9 11 12. MARIBOR 1l 2 3 12 l 13. D0B0VA 1l 3 1 13 l 14. KRŠKO 1l 2 3 12 l Jeruzalem Ormož -Krka 24:28 (11:12) JERUZALEM: Skledar (8 obramb - 1 x 7 m), Zemljič (4 obrambe), Ba-lent; Munda, Bogadi 8, Pungartnik 2, Škrinjar 2, Vincek, Žuran 1, G. Hebar, Šulek 3, Kosi 1, N. Krabonja, Čirovic 7 (3), S. Krabonja, Kolmančič. Trener: Saša Prapotnik. KRKA: Brajer, Rauh, Blaževič (18 obramb - 1 x 7 m); Bradeško 1, Avsec 2, Majstorovič 1, Grojzdek, Knavs 12 (4), Vukic 1, Stanojevic 4, D. Rašo 1, Lončar, B. Nosan 2, Kukman 4, Windischer, Matko. Trener: Mirko Skoko. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Krka 5/4. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Krka 12 minut. IGRALEC TEKME: Jure Blaževič (Krka Novo mesto). Na Hardeku je osmouvrščena ekipa NLB Lige Jeruzalem Ormož pred 300 gledalci gostila petouvrščeno ekipo novomeške Krke, ki v letošnjem prvenstvu igra odlično. Zelo dobro formo so Dolenjci pokazali tudi v Ormožu in zasluženo odnesli celoten plen. Prvih deset minut tekme so domačini odigrali več kot odlično. Čvrsta obramba in na začetku razpoloženi vratar Alen Skledar so ekipi Krke dovolili le en doseženi zadetek (4:1). „Naš začetek je bil točno takšen, kakršnega smo si želeli, boljše skoraj ne gre. Žal smo hitro naleteli na največjo oviro na tekmi, in sicer vratarja Krke Jureta Blaže-viča. Na račun njegovih obramb je tekmec vzpostavil ravnovesje," je odlične uvodne minute opisal David Bogadi, ki je odigral eno svojih najboljših tekem nasploh v dresu Jeruzalema. Gostje so v 14. minuti izid že izenačili (5:5), saj so v pičlih petnajstih sekundah dvakrat zadeli ormoško mrežo. V 22. minuti je Skledar zbral svojo že sedmo obrambo in omogočil svoji ekipi vodstvo s +2 (10:8). Sledil je izjemno slab zaključek 1. polčasa domačih. Krka je izid hitro poravnala (10:10), za nameček pa je Nik Čirovic v 26. minuti zapravil sedemmetrovko (suhi list) in voz Jeruzalema je začel drseti v napačno smer. Prvi strelec NLB Lige Uroš Knavs je iz kazenskega strela za konec polčasa svojo ekipo popeljal celo do vodstva (11:12). „Domačini so odlično začeli tekmo, a na to smo se tudi pripravljali. Dogovorili smo se, da nas ne sme zgrabiti panika, ampak da moramo svojo igro v istem ritmu nadaljevati skozi celotno tekmo. Seveda nam je nalogo s svojimi obrambami olajšal naš vratar, ki je preprečil, da bi Or-možani na odmor odšli z vsaj dvema ali tremi zadetki prednosti. In menim, da je odločitev o zmagovalcu padla v 1. polčasu, ko smo zadržali vse nalete domačih rokometašev," je 1. polčas opisal trener Krke Mirko Skoko. V 35. minuti je Jeruzalem prevzel vodstvo po golu Čiroviča (15:14), nato pa znova v pičlih petnajstih sekundah prejel dva zadetka (15:16) in vrnitve v igro enostavno več ni bilo. Krka je povečala v višjo prestavo, Blaževič je na golu gostov „pono-rel", Knavs je bil v napadu neusmiljen - od 30. do 39. minute je dosegel kar sedem golov zapored za Dolenjce! „Izjemno smo odigrali zaključek v prvem in prvih petnajst minut drugega polčasa. Po zares odlični predstavi nam je uspel delni izid 15:8. S prikazanim na Hardeku moramo biti zadovoljni, veseli smo te zmage na težkem terenu. Mogoče na koncu zgleda, da smo na lahek način prišli do zmage, vendar ni tako - pot do zmage je bila vse drugo kot posuta z rožicami," je vidno zadovoljen po tekmi povedal strelec dvanajstih zadetkov v vrstah Krke Knavs (s 142 doseženimi goli v tem prvenstvu ima povprečje 8,4 na tekmo). Igralci Jeruzalema so se na vse pretege trudili, da bi v zadnjih desetih minutah spreobrnili potek srečanja, ampak napak je bilo enostavno preveč. Na koncu so zapravili kar 18 strelov, če gledamo samo skozi število obramb Blaževiča. Ob tem so gostje neposredno iz odbitih žog dosegli štiri gole in prav takšna je bila tudi končna prednost Krke (24:28). Tudi takšne malenkosti lahko odločajo o zmagovalcu ... „Res se včasih ne zavedamo, da o zmagovalcu odločajo tako majhni detajli. Še enkrat škoda za 1. polčas, tam smo zamudili priložnost za vodstvo, ki bi nam olajšalo vstop v 2. polčas. Je pa dejstvo, da smo v primerjavi s tekmo v Slovenj Gradcu odigrali bistveno boljše, ampak Krka je v tem trenutku res ekipa z glavo in repom. Nam ne preostane nič drugega, kot da se zdaj v desetih dneh odlično pripravimo na pokalno tekmo, kjer bomo poskušali presenetiti Trimo iz Trebnjega ter se uvrstiti na pokalni Final 4," je zaključil vratar Skledar. Pokalna tekma četrtfinala med Jeruzalemom in Trimom je na sporedu v sredo, 15. marca, ob 18.00. Uroš Krstič Rokomet m 1. B SRL (m) Rokomet m 2. SRL (m) Tempo domačinov zdržali en polčas Škofljica - Moškanjci-Gorišnica 29:23 (12:12) MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (12 obramb), Brodnjak, Kroflič (3 obrambe); D. Hrupič 10(6), Šandor 6(1), Lorenčič 3, N. Bedrač 2, Belšak 1, Geč 1, Čuš, Žnidarič, Zupanič, T. Bedrač, Ozmec. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Škofljica 5/4; Moškanjci-Gorišnica 10/7. IZKLJUČITVE: Škofljica 12 minut, Moškanjci-Gorišnica 6 minut. Rokometaši Gorišnice so v Škofljico pri Ljubljani odpotovali brez posebnih rezultatskih pričakovanj, saj domača zasedba zaseda visoko 2. mesto na lestvici in je ob Ljubljani glavni kandidat za napredovanje v slovensko elitno ligo. Kljub očitni razliki na lestvici so se gostje v prvem polčasu odlično držali in z dobro igro povsem sledili tekmecem. Do odmora je bil rezultat kar 11-krat izenačen. Na potek srečanja sta kar močno vplivali dve zapravljeni sedemme-trovki gostov, Ozmec jo je zapravil ob koncu prvega, Šandor pa v začetku drugega polčasa. V tem obdobju so domačini tesno zaprli poti do svojega gola in varovanci trenerja Ivana Hrupiča kar deset minut niso dosegli gola (med 29. do 39. minuto). Z delnim izidom 6:0 je Škofljica zaostanek 11:12 spremenila v udobno vodstvo 17:12. Le v enem primeru se je Gorišničanom še us- 1. B SRL (m) REZULTATI 18. KROGA: Škofljica - Moškanjci-Gorišnica 29:23, Ra- dovljica - Ljubljana 31:41 , Mokerc Kig - Črnomelj 38:32, Jadran Hrpel- je Kozina - Dol Tki Hrastnik 31:25, Sevnica - Grosuplje 28:30, Herz Šmartno - Alples Železniki 35:24. Tekma Grosuplje - Velika Nedelja je bila prestavljena. 1. LJUBLJANA 1S 14 1 3 29 2. ŠKOFLJICA 1S 13 2 3 2S 3. BUTAN PLIN IZOLA 1l 10 3 4 23 4. RADOVLJICA 1S 11 1 6 23 5. GROSUPLJE 1S 11 0 l 22 6. MOKERC - KIG 1S 11 0 l 22 7. DOL TKI HRASTNIK 1S 10 1 l 21 8. VELIKA NEDELJA 1l 9 1 l 19 9. HERZ ŠMARTNO 1S l 3 S 1l 10. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 1l 6 1 10 13 11. JADRAN HRPELJE 1l 4 2 11 10 12. ČRNOMELJ 1S 4 2 12 10 13. SEVNICA 1S 3 0 15 6 14. ALPLES ŽELEZNIKI 16 1 1 14 3 Tenis • Romunka še tretjič premočna Tamara Zidanšek (115. na WTA) in Nina Potočnik (259.) sta prejšnji teden nastopali na močnem ITF-turnirju na Slovaškem, nagradni sklad je znašal 60.000 dolarjev. Potočnikova se je v uvodnem krogu merila z eno najboljših mladih igralk sveta, 17-letno Švicarko Celine Naef (249.) in klonila v dveh nizih (3:6, 3:6). Zidanškova je bila kot 6. nosilka nekoliko uspešnejša, v prvem krogu je s 6:4, 6:3 ugnala 20-letno kvalifikantko Amarisso Kiaro Toth (587.), v drugem pa s 6:3, 6:4 izkušenejšo Katinko von Deichman (315.). V četrtfinalu ji je nasproti stala Jacqueline Cristian (266.), ki je bila še lani 58. igralka sveta. To je bil njun tretji medsebojni dvoboj, še tretjič ga je kot zmagovalka končala 24-letna Romunka - 5:7, 6:1, 2:6. Ta je na koncu tudi osvojila turnir. JM Dravaši izgubili tekmo za napredovanje, sedaj po daljši poti pelo približati (24:21 v 55. minuti), a jim nadaljnjega koraka domačini niso dovolili . Nejc Šandor, Gorišnica: „Tekmo smo začeli pogumno in se z gostitelji v prvem polčasu dobro kosali. Na žalost smo v drugem polčasu naredili preveč tehničnih napak in niz dobrih osmih minut brez doseženega zadetka nas je privedel do neulovljivega zaostanka. V petek nas čaka nov izziv, domača tekma proti Alplesu iz Železnikov." M Ajdovščina - Drava Ptuj 25:23 (13:9) DRAVA PTUJ: Kramberger, Srečk-ovič, Kuzma, Šeruga 1, Peklar 1, Be-denik, Rojht 10, Škorc, T. Kocijančič 2, Krasnič 4, Krajnc Vasic 2, Rkman, Bezjak, S. Kocijančič 3. Trener: Seba-stjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Ajdovščina 4/4; Drava Ptuj 5/4. IZKLJUČITVE: Ajdovščina 14 minut; Drava Ptuj 20 minut. RDEČI KARTON: Krasnič (44., Drava) Zadnji krog rednega dela tekmovanja v 2. državni ligi bi lahko roko-metašem Drave v primeru zmage ali neodločenega rezultata proti Ajdovščini že prinesel napredovanje v 1. B-ligo. To je tudi glavni cilj ptujskih rokometašev v tej sezoni, a si ga bodo morali po porazu priboriti po daljši poti, preko končnice. V to bodo štartali z vsemi osvojenimi točkami iz rednega dela tekmovanja 2. SRL (m) REZULTATI 14. KROGA: Ajdovšči- na - Drava Ptuj 25:23, Kočevje - Kro- nos 33:26, Arcont Radgona - Pomur- je 34:24. 1. KOČEVJE 12 10 0 2 20 2. DRAVA PTUJ 12 9 1 2 19 3. AJDOVŠČINA 12 9 0 3 1S 4. ARCONTRADGONA 11 4 2 5 10 5. KRONOS 11 3 3 5 9 6. NOVA GORICA 12 2 2 S 6 7. POMURJE 12 0 0 12 0 Odbojka m S. DOL - vzhod (ž) Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Drave so na prvi medsebojni tekmi proti Ajdovščini gladko slavili (35:27), tokrat so v gosteh izgubili. V končnici bosta prav omenjeni ekipi med sabo odločili o napredovanju v 1. B-ligo. (19), njihovi tekmeci pa bodo Ajdovščina (18), Nova Gorica (6) in Pomur-je (0 točk). V 1. B-ligo bo napredovala ekipa, ki bo po teh dodatnih šestih tekmah zbrala največ točk. Rokometaši Drave so odšli proti Ajdovščini močno oslabljeni, saj se je Staš Krabonja vrnil v RK Jeruzalem Ormož, Jan Maroh pa si je poškodoval zapestje in je že prestal operativni poseg. Ob teh izjemno pomembnih členih ekipe so bili nekateri igralci še oboleli, tako da je na najpomembnejši tekmi sezone tre- ner Sebastjan Oblak moral dati več priložnosti za igro mladim igralcem. Ti so po njegovih besedah svojo nalogo opravili zelo korektno, kar velja tudi za vse druge, a je bila tokrat ekipa Ajdovščine enostavno boljša. Tekma je bila v uvodnih minutah izenačena, nakar so Primorci izkoristili številne izključitve na strani gostov in v obdobju med 10. in 21. minuto naredili delni izid 6:0 (od 5:5 do 11:5). V 2. polčasu so dravaši začeli lov za Ajdovščino, a so že v 44. minuti zaradi tretje izključitve ostali brez stebra v obrambi Domna Krasniča. Kljub temu so bili kar uspešni, saj so se po zadetku Matije Šeruge domačinom približali le na gol zaostanka -17:16. Do same končnice so še trikrat prišli do minimalnega zaostanka in tudi do možnosti izenačenja, vendar tega niso izkoristili, tudi z igralcem več ne ... Pri nekaterih rokometaših se je v končnici poznala utrujenost in Ajdovci so dosegli nekaj odločilnih zadetkov za končni rezultat 25:23. Pri domačinih sta tokrat strelsko izstopala organizator igre Dimitrij Mičovič in levo krilo Jani Svetik, ki sta dosegla po osem zadetkov, pri Dravi je Matej Rojht dosegel deset zadetkov. David Breznik (Pre)velika nihanja odnesla zmago Slovenj Gradec -ŽOK G.S.V. Ptuj 3:2 (-22, 19, -15, 17, 11) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Sivčevič, Hentak, Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. V Slovenj Gradec je trenerka ŽOK G.S.V. Ptuj Eva Vedlin Gojčič popeljala številčno zelo oslabljeno ekipo, kar je pomenilo, da je morala ponovno sama stopiti na parket in pomagati svoji ekipi v igri. Ptujčanke so na Koroškem pokazale velika nihanja v igri, kar je pomenilo, da so v nekaterih delih igre igrale dobro, v nekaterih delih pa so popolnoma odpovedale. Te dele so dodobra unovčile domačinke, ki so prišle do tesne zmage. Gostje so dobro odprle tekmo in so si po uspešnih začetnih udarcih Amadeje Dežman priigrale nekaj točk prednosti. To prednost so s solidno igro držale ves prvi niz za zmago 22:25. Sledil je drugi niz, v katerem so odbojkarice Slovenj Gradca „poservirale" tekmice, ki jim po slabšem sprejemu ni stekla organizacija igre. Prav tako je žogo neusmiljeno zabijala najuspešnejša igralka Lucija Jelenko; domača kapetanka je bila skozi celotno tekmo nerešljiva uganka za ptujske odbojkarice. Podobna zgodba kot v drugem nizu se je ponovila tudi v četrtem in oba so dobile koroške odbojkarice. Vmes so v tretjem nizu Ptujčanke ponovno igrale zelo dobro in spet je začetno razliko s servisi naredila Amadeja Dežman. V tretjem nizu ji je šlo tudi v napadu, saj ji je poda-jalka Danaja Mlakar nastavila kar nekaj žog na centrsko pozicijo, ki jih je Dežmanova s penali tudi uspešno zaključila. Dežmanova je bila izstopajoča posameznica gostujoče vrste, v kateri je ponovno imela pomembno vlogo Ema Hren, ki je svoje naloge dobro opravila na sprejemu in v obrambi. A tokrat so gostje imele premalo razpoloženih igralk in hkrati se je v njihovi igri poznala utrujenost, saj skorajda vse tekme v celoti igrajo iste odbojkarice, ob tem pa sta Vita Hentak in Danaja Mlakar nastopili oboleli. Vsi ti faktorji so privedli do tega, da v odločilnem, petem nizu članice ŽOK kluba G.S.V. Ptuj v zaključku niso mogle uspešno zaključevati akcij. Do menjave strani so še vodile s 6:8, potem pa jih je „zmanjkalo" ... Do konca tekme so dobile le še tri točke ... David Breznik 3. DOL - vzhod (ž) 1. KAJUH ŠOŠTANJ 2. MURANIA LENDAVA 3. KEA ŠEMPETER 4. CELJE 5. ŽOK G.S.V. PTUJ 6. SLOVENJ GRADEC 7. ČRNA 8. SVOLLEY 9. UNIFOREST PREBOLD 10. S. BISTRICA II 15 13 15 13 15 12 3 12 2 13 0 15 42:11 39 41:12 39 3S:20 33 30:22 26 31:26 26 31:22 25 24:24 19 11:36 9 9:39 6 0:45 0 ■ ■ ■ V ■ ■ W ■ ■ ■ ■■■ ■■■ Lani največja podražitev krmil in gnojil Vhodni stroški v kmetijstvu so se v letu 2022 podražili za 17,4 odstotka. Najbolj, za tretjino, so se podražila krmila, je izračunal državni statistični urad. Še vedno so visoke tudi cene gnojil, ki so se lani podražila za petino. Vhodni stroški v kmetijstvu so se zviševali že v letu 2021. Rast cen se je nadaljevala tudi v lanskem letu. Najvišjo mesečno rast, povprečno 5,6-odstotno, so statistiki zaznali marca 2022, cene pa so se zviševale vse do oktobra, nato pa v zadnjem četrtletju rahlo upadle. Proizvodi in storitve za tekočo porabo v kmetijstvu so se podražili povprečno za 19,6 odstotka (leto prej za 26,6 odstotka), v primerjavi z letom 2021 pa za 32,2 odstotka. Letna in povprečna rast cen krmil je zna- šala okoli 30 odstotkov. Cene so se med letom dvignile večkrat, najbolj v avgustu, ko je bila rast 12,3-odstotna. Gnojila so se podražila povprečno za 21,7 odstotka in so bila v primerjavi z letom prej za več kot enkrat dražja. Po precejšnjem dvigu cen gnojil v letu 2021, ko je bila rast zelo izrazita, so se te lani mesečno zviševale. Najbolj v prvem četrtletju, ko so statistiki zaznali najvišjo mesečno rast v prejšnjem letu. Upadle pa so v juniju in opazneje v zadnjih dveh mesecih leta. Med gnojili so se najbolj podražila sestavljena gnojila, med enostavnimi gnojili pa dušikova in fosfatna gnojila. Lani so se izraziteje zvišale še cene proizvodov in storitev za vzdrževanje zgradb (povprečno za 18,9 odstotka) ter cene energije in maziv (povprečno za 16 odstotkov). Cene proizvodov in storitev za investicije v kmetijstvu so zrasle v povprečju za 12,1 odstotka, cene opreme so se dvignile v povprečju za 11,9 odstotka, cene zgradb pa za 12,7 odstotka. Cene mehanizacije in druge opreme so se zvišale povprečno za 14,8 odstotka, cene transportne opreme (traktorjev) pa za 8,7 odstotka. Po nekaj letih brez sprememb so se lani znatno zvišale cene mehanizacije in druge opreme na kmetiji, in sicer povprečno za 17,6 odstotka. Mehanizacija za spravilo pridelkov je bila dražja za 15,4 odstotka, mehanizacija za pripravo tal, setev, nego in zaščito rastlin pa za 13 odstotkov. Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbor- nice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je poudaril, da so visoki vhodni stroški za proizvodnjo, kot so mineralna gnojila, fi-tofarmacevtska sredstva in semena, realnost. „Na drugi strani se nam že dogaja padec odkupnih cen. Pri mleku že tri mesece zapored, cene padajo tudi pri govedu. Kmetijstvo se vse od covidnih časov nikakor ne more stabilizirati, postaviti na noge, da bi se lahko začel normalni razvojni ciklus," je opozoril. 8,5 milijona evrov pomoči zaradi podražitev, a ne za vse Kmetijsko ministrstvo je sicer 17. februarja objavilo razpis za izredno začasno podporo kmetijskim gospodarstvom, ki jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino, predvsem v obliki višjih cen energentov in surovin, še posebej prizadel. Skupna višina razpisanih sredstev je 8,5 milijona evrov. Podpora se nanaša na sektorje sadja, vrtnin in prašičjega mesa oziroma na zaključek naložb. Cilj je ohranitev ekonomske sposobnosti kmetij zaradi zvišanja cen električne energije, mineralnih gnojil, živalske krme in gradbenega materiala. Razpis je del ukrepa za izredno začasno podporo kmetom ter malim in srednje velikim podjetjem, ki jih je vpliv ruske invazije na Ukrajino še posebej prizadel, iz programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020. Oddajanje vlog na razpis je mogoče od 20. februarja do 15. marca do 12. ure. Kolofon Pomlad na deželi - oglasna priloga Štajerskega tednika 7. marec 2023 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Simona Meznarič, Natalija Škrlec, Črtomir Goznik, Sta, Pexels Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj 3 al -A 1 i- Sit *■*■■ DBn » ■■ L ■ tv: -T- 'JKS ii ^v V t - *r * N * C v . v J. Fotografski tehnik Hortikulturni tehnik Hortikultura Cvetličar Snovanje vizualnih Vrtnar komunikacij in trženja VABIM® K VPISU v D NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika 2 Na vrtu je najpomembnejše pravilno kolobarjenje Zelenjavni vrt bo dobro funkcioniral samo na soncu, saj bodo brez celodnevnega sonca rastline pogosto zbolevale. Poleg tega je dobro vedeti, kako so tla založena z rastlinam dostopnimi hranili - narediti je treba analizo tal, da vemo, kako in koliko gnojiti. Vsekakor pa je v razmerah, kot jih imamo v zadnjih desetih letih, nujno, da imamo v bližini vrta tudi vodo. Kar se tiče vrtnin, izberemo in pridelujemo tiste, ki jih bomo tudi najraje pojedli. Kot svetuje spe- cialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak, je nujno, da že vnaprej načrtujemo kolobar, torej pravilno vrstenje vrtnin: „Mnogi menijo, da lahko nekaj let goljufajo in bodo začeli kolobariti šele, ko bo to potrebno. Zemlja potrebuje tudi zimski počitek, rastline ne smejo priti na isto mesto vsako drugo leto, z redkimi izjemami. Torej sadimo toliko, kolikor lahko, in poskrbimo, da bodo na isto mesto prišle vrtnine najmanj vsako tretje leto, izjema je le paradižnik," pojasni. Pri pridelavi zelenjave nam je lahko v veliko pomoč steklenjak. Če v njem pravilno in dobro delamo, si lahko zagotovimo svežo zelenjavo celo leto. Steklenjak ni samo hišica za paradižnik, v njem naj bo čim bolj pestro in pisano, potem je opravil svojo vlogo. „Obvezna sestavina vsake naravi prijazne pridelave vrtnin pa je kolobar. To še bolj velja za rastlinjak, saj je v njem vse bolj zaprto, vse se dogaja hitreje in intenzivneje, tudi posledice ozkega kolobarja so vidne prej in so bolj agresivne. Pa ne pozabite, kolobar ni paradižnik poleti, solata pozimi'. Kolobar ima časovno komponento. To pomeni, da mine čim več časa, preden se na isto gredo oziroma površino vrne rastlina iz iste botanične družine,'' pojasni Miša Pušenjak in doda: „Mnogi menijo, da je kolobar nekaj, kar so si izmislili ekološki kmetje ali celo država, pa ni res. Kolobar je zaščita, ki se je v razvoju rastlin razvijala stotine let, da ne bi v naravi nastajale mono-kulture. Če bodo v rastlinjaku vsako leto poleti paradižnik, paprika in jajčevec, pozimi pa solata, se bodo najprej začele težave s solato, opažam jih že po treh letih takega delovanja, potem pa tudi s paradižnikom," izpostavi. Kako kolobariti v rastlinjaku V rastlinjaku je torej dovolj širok presledek med sajenjem vrtnin iz iste botanične družine ponovno na isto mesto še pomembnejši. Vsem, ki so postavili nov rastlinjak, pa tudi tistim, pri katerih so posledice ozkega kolobarja že vidne, sogovornica svetuje, da se lotijo dela načrtno. Če je težav v rastlinjaku že veliko, uspeh ne bo viden takoj: „Tako dolgo, kot ste mislili, da boste naravo prelisičili in ne bo težav, če je paradižnik vsako leto na istem mestu, tako dolgo boste svojo napako tudi popravljali. Ne menjujte zemlje, ker tak postopek težave pogosto še poveča," razloži. Kako torej kolobariti v rastlinjaku? „Razhudnike, torej poleg paradižnika tudi paprika, jajčevec, zgodnji krompir, pa novejše pepino in andske jagode, sadimo samo na polovico rastlinjaka. Na drugi polovici naj raste čim več vrtnin - zgodaj spomladi bob in grah, v nadaljevanju nizek stročji fižol, za njimi pa blitva, kumare, bučke. Seveda mora biti tam tudi nekaj zgodaj posejanega peterši-lja, ki ostane tudi čez zimo, v rastlinjaku se odlično obnese sladki krompir, prav tako pa dolga vi- gna. V jeseni sem presadite oziroma prestavite endivijo, letni radič, zelje, v septembru lahko posadite še sadike cvetače. Pozimi naj samo na tej polovici raste zimska solata - posadite sadike, med vrste pa posejte rukolo, mesečno redkvico, posadite čebulček za mlado čebulo in česen," pove Mi-ša Pušenjak. Kot dodaja, naj razhudniki spomladi dobijo družbo solate, jeseni pa motovilca in špinače. Poleti lahko pod njimi raste novozelandska špinača. Pozimi tam posejmo še mešanico žita, bele gorjušice in nekaj rukole. Vse to lahko v rastlinjak sejemo še novembra, ko ga paradižnik zaradi kolobarja in počitka zemlje mora zapustiti. Naslednje leto polovici zamenjamo. Gnojenje na obeh polovicah je enako, le da pognojimo vedno pred sajenjem poletnih posevkov. Grah, fižol in bob ne potrebujejo gnojenja. Gnojimo seveda z organskimi gnojili, tukaj je še bolj kakor na prostem koristen domač kompost. Paradižnik, tudi papriko, jajčevec, zgodnji krompir, sadimo samo na polovico rastlinjaka. IMa drugi polovici naj raste čim več vrtnin. avto^fe ORMOŽ d.o.o. ^^ AVTOCENTER ORMOŽ d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/ 741 6411, 051/ 302 910 SERVIS: 02/ 7416 405, 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051 310 999 SIP diskaste kosilnice obračalniki (tračni in vrtavkasti) zgrabljalniki (eno in dvovretenski) trosilci hlevskega gnoja DODATNI POPUSTI NA PRIKLJUČKE IZ ZALOGE POKLIČITE 02 7416 411, 051 302 910 Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABADEZEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: ' številni zadovoljni kupci, ■ monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, ' do 35 let garancije. wm mm 080 88 55) PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letne izkušnje, • plačate le razliko med porabljeno in proizvedeno energijo, • Made in E • preprosta in hitra izvedb ODKUPUJEMO traktorje in ostalo kmetijsko mehanizacijo, odkupujemo tudi rabljena motorna kolesa, (mopede) Pokličite oz. pošljite sms sporočilo na gsm 041358 960. Ozmec Adrijana s.p., Cvetkovci 69, Podgorci POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika 3 Promocijsko sporočilo Prava prehrana za zdravje in dobro prirejo Vsak rejec si želi zdrave živali in dobro prirejo, na kar vpliva veliko različnih dejavnikov. Zelo velik vpliv imata krma in prehrana živali. Ne glede na to, ali živali krmite s pripravljenimi krmnimi mešanicami, ali s krmo, ki jo pridelate na kmetiji, morate zagotoviti, da vsak obrok pokrije bistvene prehranske zahteve vsake živali v različnih obdobjih prireje. Poleg tega pa so potrebe po hranilih odvisne tudi od starosti, velikosti, telesne kondi-cije in proizvodnega obdobja živali. Da živalim zagotovite primerne krmne obroke morate vedeti kakšno krmo imate. Grobo oceno dobite s senzorično oceno krme (vonj, barva...), nadalje pa je potrebna tudi analiza, ki nam da korektne rezultate le ob pravilnem vzorčenju. Analize krme so pomembne za pravilno vodenje prehrane živali, primerjavo pridelovanja krme med leti, točno oceno hranil- ne vrednosti krme, izračun optimalnega obroka, manjše izgube pri krmljenju, manj izpustov toplogrednih plinov ter seveda za ekonomiko prireje. Izjemno pomembno vlogo v kvalitetni prehrani živali ima tudi vitamin D, ki uravnava raven kalcija in fosforja ter s tem izgradnjo kosti. S študijami je dokazano, da povečanje izpostavljenosti sončni svetlobi kot tudi povečan vnos vitamina z dodatkom vitaminskih mešanic dvigneta serumsko raven vitamina D. Pri odraslih živalih pomanjkanje vitamina D poleg težav s skeletom povzroča tudi reprodukcijske težave in težave pri novorojenih teletih. Teleta krav z deficitom vitamina D so slabše vitalna, pogosto imajo zadebeljene sklepe, trdo hojo, lahko tudi ukrivljene okončine. Tudi mrtvorojenih telet je več. Molznice z deficitom vitamina D imajo slabšo mlečnost, podvržene so poporodni parezi (sindrom obležale krave). Seveda je vsebnost vitamina nizka tudi v mleku takih krav, kar posledično za novorojenega teleta pomeni spet slabši vnos vitamina s prehrano. Pomanjkanja vitamina so redkeje opažena pri rejah, kjer so živali veliko časa na paši in so tako izpostavljene direktni sončni svetlobi. Precej drugače pa je pri hlevskih rejah, tudi v sodobnejših hlevih z več svetlobe, saj steklo zadrži večino UVB svetlobnega sevanja, zato je dodajanje vitamina D zelo pomembno. Nasploh pa velja, da so večje potrebe po dodajanju vitamina v zimskih mesecih. Pravo veselje je imeti zdrave živali Grovit rudninska krmna me{anica z dodatkom vitaminov za govedo, ovce, koze, konje, pra{i~e in perutnino ® Živali ga rade jedo Promocijsko sporočilo Z ROŽAMI NA TI Področje cvetličarstva je specifično področje, kjer si ljubezen do narave in cvetja z umetnostjo podaja roke. Skozi izobraževanje, ki traja tri leta, se dijaki seznanijo s strokovnimi vsebinami in se naučijo, kako iz še tako preprostih materialov ustvariti cvetličarsko umetnijo. Področje cvetličarstva je specifično področje, kjer si ljubezen do narave in cvetja z umetnostjo podaja roke. Skozi izobraževanje, ki traja tri leta, se dijaki seznanijo s strokovnimi vsebinami in se naučijo, kako iz še tako preprostih materialov ustvariti cvetličarsko umetnijo. V času izobraževanja je zelo veliko praktičnega pouka, ki dijakom ponuja veliko možnosti, da izrazijo svojo inovativnost in ustvarjalnost ter jim omogoča razvijanje ročnih spretnosti, ki so v cvetličarstvu še kako dobrodošle. Poklic cvetličarja je zelo zanimiv, saj je delo cvetličarja Amadeja Berghaus, dijakinja 3. letnika programa Cvetličar: »Praktično usposabljanje z delom sem vsa tri leta opravljala pri istem delodajalcu. Veliko sem se naučila. Delala sem tudi s strankami in na blagajni. Šefica me je tudi večkrat pohvalila. Po zaključku izobraževanja se bom brez strahu zaposlila v cvetličarni, saj sem pripravljena na nove izzive.« raznoliko in vsak dan drugačno. Cvetličar je tisti, ki ve, kako s cvetjem človeka potolažiti in kako ga razveseliti. Dober cvetličar že skozi pogovor s stranko začuti, kaj stranka želi. Tudi zaradi tega je cvetličar veliko več kot samo prodajalec cvetja. Ker cvetje pozna, ga zna oskrbeti in mu tako omogočiti čim daljšo Maša Matjašič, dijakinja 2. letnika programa Cvetličar: »Pri praktičnem pouku je prijetno. Ko izdelujemo cvetličarske dekoracije, po navadi zraven poslušamo glasbo, ki poskrbi za sproščeno vzdušje. Profesorji se trudijo, da nam stvari predstavijo na čim bolj zanimiv način.« obstojnost. Strankam tudi svetuje, kakšno cvetje naj izberejo za določeno priložnost in kako naj zanj poskrbijo, ko ga prinesejo domov. Tudi v cvetličarstvu obstajajo modne smernice, zato morajo cvetličarji nenehno spremljati njihov razvoj, da lahko odkrivajo nove možnosti oblikovanja s cvetjem. Dijaki pri teoriji osvojeno znanje nadgradijo in dopolnijo pri zanimivem in raznolikem praktičnem pouku, ki ga izvajamo v cvetličarski delavnici. Veliko praktičnih znanj bodoči cvetličarji pridobijo tudi na praktičnem usposabljanju z delom pri delodajalcih. Tam spoznavajo delovno okolje in dinamiko svojega poklica, obenem pa je to lahko marsikomu tudi odskočna deska za pridobitev delovnega mesta. Šolam je dana tudi možnost, da del učnih vsebin izberejo glede na interese delovnega okolja, iz katerega prihajajo. Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠC Ptuj dijakom zato ponujamo tudi vsebine vzgoje okrasnih rastlin in krajinskega vrtnarstva, ki jih izvajamo v sodobno opremljenih rastlinjakih kot tudi na šolskem posestvu Turnišče, katerega del so parkovne ureditve. Del učnih vsebin zapolnimo še s strokovnimi ogledi na terenu, s katerimi dijakom omogočimo oglede primerov dobrih praks in podjetniških idej, ki jim razširijo poklicne kompetence, posledično pa po- Shania Budja, dijakinja 3. letnika programa Cvetličar: »Pouk na šoli poteka zelo sproščeno. Profesorji nam prisluhnejo in vedno priskočijo na pomoč. S sošolci se dobro razumem. Zelo so mi všeč strokovni ogledi na terenu. Na njih pridobivamo nove izkušnje, s katerimi širimo svoja obzorja in odkrivamo nove ideje, ki mi bodo v pomoč pri nadaljnjem izobraževanju. Nekoč si tudi sama želim imeti svojo cvetličarno.« Program Cvetličar je vsebinsko še vedno eden izmed bolj zanimivih in kreativnih srednješolskih programov, žal pa je med dekleti in fanti, ki zaključujejo osnovno šolo, vedno manj priljubljen, zato je povpraševanje po cvetličarjih tudi na ptujskem vsako leto večje. večajo možnosti zaposlitve. Najboljšim dijakom in tistim, ki si to upajo, nudimo tudi možnost, da se lahko udejstvujejo skozi cvetličarska tekmovanja v Sloveniji in tujini, kjer si pridobijo še dodatna znanja, spoznavajo nove ljudi, se gibljejo v krogu cvetličarskih mojstrov in od njih črpajo neprecenljivo znanje. Program Cvetličar je vsebinsko še vedno eden izmed bolj zanimivih in kreativnih srednješolskih programov, žal pa je med dekleti in fanti, ki zaključujejo osnovno šolo, vedno manj priljubljen, zato je povpraševanje po cvetličarjih tudi na ptujskem vsako leto večje. Darja Hanželič ŠC Ptuj, Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo ŠETKom lojfu naproti 4 .POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Kmetje bodo v prihodnje nabavljali več specialne Kmetovanje je v veliki meri odvisno od ustrezne kmetijske mehanizacije. Njen nakup običajno predstavlja precejšen finančni zalogaj, vsekakor pa je treba pred nakupom dobro razmisliti o tem, kakšen stroj bo primeren za našo kmetijo, da bodo njegove karakteristike čim bolj izkoriščene. Kot pravi Franc Planinšek iz Kmetijstva Polanec, leto 2022 glede prodaje kmetijske mehanizacije ni bilo nič boljše kot prejšnji dve leti. V letu 2022 je bilo v Sloveniji na novo registriranih 1.365 traktorjev, kar je za 23 manj kot 2021. Povprečna moč prodanega traktorja je znašala približno 95 KM. „Opažamo in predvidevamo, da bo letos situacija podobna, oziroma se bo prodaja celo nekoliko zmanjšala. Na to vpliva manjše zanimanje za kmetovanje, izpadi dohodka v lanskem letu in velike spremembe pri cenah kmetijskega reprodukcijskega materiala, pa tudi pomanjkanje krme na nekaterih kmetijah. Predvidevamo, da bodo kmetje nabavljali bolj specialne stroje, namenjene za določene panoge kmetovanja," pojasni. Ob tem pove, da se predvsem mlajši uporabniki zanimajo za bolj izpopolnjene stroje z več možnostmi različnih funkcij opravljanja, med kupci pa so tudi še tudi takšni, ki si želijo bolj enostaven in poceni stroj brez vsake elektronike in z motorji, ki pa zaradi zakonodaje kmalu ne bodo več dobavljivi. Tako kot na drugih področjih so se tudi cene kmetijskih strojev lani zelo zvišale. Pri nekaterih stro- jih so bile podražitve večje, pri drugih nekoliko manjše, povprečje pa po besedah sogovornika znaša okoli 25 odstotkov. „Ni pričakovati, da bi se cene znižale, saj nekateri proizvajalci že napovedujejo nove podražitve. V tem času je povpraševanja po novih GORSKA-NMEHANIZACIJA.si Dvoriščni in drugi nakladalniki Weidemann Vrhunske kosilnice Brielmaier Z NAŠIMI STROJI JE DELO LAŽJE IN VARNEJŠE. Traktorji Rigitrac s pregibno vzdolžno osjo Gorski traktorji, transporterji in hidrostatične kosilnice Aebi Lahke rotacijske kosilnice Sepp Knusel Blitz Samonakladalke prikolice in trosilci Gruber Cisterne za gnojevko in cevni sistemi Kuratli in Hochdorfer Tračni obračalniki Alp&More za traktorje in kosilnice Zgrabljalniki Hill rake in Waldhofer Trosilniki gnoja s stranskim izmetom Stockl in Cafner Brusilec za strižne kose Messerfix Nakladalke za transporterje Waldhofer Bodičasta kolesa Stockl in dodatna kolesa Trinker Mulčerji in snežne freze Cerutti in Muthing info@powertunin;]. radbena točka d.o.o. Opravljamo posege na traktorjih in kombajnih: optimizacija moči in navora - čip tuning meritev moči in navora na kardanu traktorja (max800kW) popravilo EGR in DPFsistemov Tel.: + 386 (0)30 375 999 - popravilo AD-Blue sistemov - diagnostika modulov z licenčnim AGV testerjem - kalibracija modulov - nastavitev mehanskih visokotlačnih črpalk - nastavitev Heinzmann regulatorjev www.powertuning.si EJA NESNIC TIBAOT Babinci 49,9240 Ljutomer prodajamo: rjave nesnice grahaste nesnice črne nesnice (02) 58214 01 Brezplačna dostava! Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice. Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim. Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zagotavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost. Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer Akcijske cene koruznih sejalnic in škropilnic ter strojev za predsetveno obdelavo Na zalogi čez 200 rabljenih strojev in traktorjev, možna menjava staro za novo ali staro za staro. 4 redna pnevmastka sejalnica že od 6.943,50 z DDjV Škropilnica 600 L z garnituro 12m že od 3.430,00 z DDV KMETIJSTVO FOLANiC Kmetijstvo Polanec d.o.o. Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju tel: 02/761-93-00 gsm: 051/634-907 ^maM^^rodaja@kmetijstvo^polanec.s^ POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika mehanizacije Le ena kršitev uporabe označenega goriva za kmetijstvo Kmetje ugodnosti do takojšnjega nakupa označenega goriva za kmetijstvo po nižji ceni ne zlorabljajo, saj tega goriva ne uporabljajo v prevoznih sredstvih, ki niso kmetijska mehanizacija, so zapisali v Finančni upravi RS (Furs). V 116 nadzorih od 1. januarja do 15. februarja so ugotovili eno kršitev, ko to gorivo ni bilo v kmetijski mehanizaciji. Pri običajni kontroli uporabe označenega goriva na cestah je delež kršiteljev - ne glede, ali gre za označeno gorivo za kmetijstvo ali običajno kurilno olje - znašal 5,2 odstotka, kar je po navedbah Fursa primerljivo s preteklimi leti. "Zaradi vladnega ukrepa oz. spremembe zakonodaje delež odkritih nepravilnosti ni porasel," so dejali. Kot so dodali, je v primeru kršitev za posameznika predvidena globa v višini od 400 do 5.000 evrov. strojih kar veliko, je pa težje zagotoviti financiranje za nakup. Banke sicer obljubljajo hitrejšo odobritev sredstev, vendar z višjimi obrestmi," pove Planinšek. Povpraševanje za stroje z majhno zmogljivostjo pada Nekatera kmetijska mehanizacija pa izginja iz ponudbe. V Kmetijstvu Polanec ugotavljajo, da ni več povpraševanja za stroje, ki imajo manjšo zmogljivost, kot so na primer plugi krajniki, mali predsetveniki, male krožne brane, klinaste brane, male škropilni- Promocijsko sporočilo Lastnik družinskega podjetja Ivan Rakuša je s traktorji povezan že dobrih 25 let. Leta 2020 ga je enkratna priložnost popeljala na samostojno pot in podjetje je postalo generalni zastopnik za znamki LAMBORGHINI in PASQUALI v Sloveniji. Poleg pestre ponudbe vseh rezervnih delov in maziv za obe znamki imajo v podjetju organizirano tudi servisno mrežo strokovno usposobljenih pooblaščenih serviserjev. Traktorji Lamborghini glede uporabnosti pokrivajo podro- NI-MA int d.o.o. PEVipava, Goriška cesta 13 PE Zreče, Ul. Jurija Vodovnika 27 040 855 299 031 495 605 info@nimaint.si www.nimaint.si alpske « kosilnice ce in razni drugi priključki, ki so bili dvovrstni. To je zdaj moč kupiti samo še rabljeno. Storilnost tovrstne mehanizacije je namreč premajhna, pa tudi precej manjših kmetij opušča svojo dejavnost. V zadnjem času dobave novih kmetijskih strojev niso več tako problematične, kot je bilo to v času covida, a vseeno proizvajalci mehanizacijo izdelujejo za znane kupce, kar pomeni, da je pri nekaterih dobava novih strojev od 90 pa tudi do 300 dni. Kot pravi Franc Planinšek, v prihodnje pričakuje, da bodo kmetje nabavljali več specialnih strojev za različne panoge. „V poljedelstvu se bo upoštevalo, da se bo vse več površin obdelovalo brez oranja - s podrahljači, predsetveniki, s težjimi krožnimi branami, sejalnicami z diski in za direktno setev, s škropilnicami s fino regulacijo in računalniki, na splošno pa bodo prevladovali stroji z veliko storilnostjo ter dvoriščna mehanizacija. Delovne sile na kmetijah je namreč iz dneva v dan manj," zaključi. Še vedno v vrhu po številu traktorjev na prebivalca Slovenija je sicer že dolgo znana kot država z največ traktorji na prebivalca, a hkrati tudi s povprečno najstarejšimi. Večina, tudi že tehnično zastarelih traktorjev pa je na kmetijah še vedno v uporabi; neregistriranih naj bi bilo okoli 20 odstotkov traktorjev, pa še to gre predvsem za stroje, ki so najpogosteje brez kabine ali varnostnega loka in se kot taki ne morejo registrirati. Po zadnjih znanih podatkih je bilo v državi registriranih 116.707 traktorjev, največ med njimi je znamke IMT, skoraj 19.000. Druga najbolj zastopana znamka je Zetor, ki pa mu prodaja upada, sledi pa New Holand, ki se je po prodaji že prebil na vrh. Še vedno je tudi precej registriranih malih traktorjev Tomo Vinkovič, kar kaže na majhnost posestev. V bazi so, zanimivo, še vedno tudi traktorji, ki so bili prvič registrirani leta 1948, kar pomeni, da so stari 74 let. Traktorjev, ki so stari več kot 30 let, torej prav tako že sta-rodobnikov, pa naj bi bilo dobrih 42.000 (36 %). Že vrsto zadnjih let pa je med blagovnimi znamkami po prodaji najuspešnejši New Holland (okrog 16,6 % tržni delež), sledi mu Podjetje NI-MA int, d. o. o., generalni zastopnik Lamborghini (skupina SDF) in Pasquali (skupina BCS) ter Carrarospray Podjetje NI-MA int, d. o. o., s svojima poslovnima enotama v Vipavi in Zrečah, je generalni zastopnik za dve dobro poznani znamki traktorjev, Lamborghini (skupina SDF) in Pasquali (skupina BCS) ter škropilnike za sadjarstvo in vinogradništvo priznane italijanske znamke Carrarospray. ■uHHMDija] [äälSGIISO TiRÄKTORUEVi IMA umsum ""rss"11 PREGLED TRAKTORJEV NA TERENU POMLAD 2023 čja sadjarstva, vinogradništva, splošna in zahtevnejša dela, komunale in gozdarstva. Traktorji Pasquali pa so namenjeni predvsem hribovitim terenom. V okviru znamke Pasquali imajo tudi motokultivatorje s priključki in gorske kosilnice. četrtek 09.03.2023 08.00-10.00 ApaCe - vaški dom 11.15-14.00 Lovrenc na D. polju - športno igrišče Lovrenc petek 10.03.2023 08.00-10.00 Zupečja vas - kmetija Pernat Zvonko 11.15-16.00 Dragonja vas - Plastika Medved 08.00 -11.00 Zetale - igrišče za Osnovno šolo ponedeljek 13.03.2023 08.00-11.45 MajSperk - parkirišče pri pokopališču 13.00-15.00 Stope rce - gasilski dom torek 14.03.2023 08.00-10.00 Zg.Leskovec - gasilski dom 10.15-12.00 Pobrežje - vaški dom 13.15-15.00 Nova vas pri Markovcih - gasilski dom sreda 15.03.2023 08.00-11.45 Zg. Jablane - kmečki turizem Medved 13.00-15.00 Njiverce vas - kmetija Podgoršek četrtek 16.03.2023 08.00-10.30 JurSIncI - bencinski servis 11.45-16.00 Zagorel - gasilski dom Grabšinski breg petek 17.03.2023 08.00-11.00 Gabrnlk - bivša trqovina Hrga 12.15-14.30 Lasigovci - kmetija Kukovec 14.45-15.30 Polenšak - parkirišče pri cerkvi 08.00-11.00 Cirkulane - Bar Marinka ponedeljek 20.03.2023 08.00-10.00 Podlehnik - parkirišče Market Žerak 10.15-11.15 Tržeč - gasilski dom 12.30-15.00 Gerečja vas - gasilski dom torek 21.03.2023 08.00-11.00 Cvetkovcl - gasilski dom 12.15-14.00 Moškanjci - bencinski servis Ziher 14.15-16.00 Dornava - kmetija Cigula (Vilček) sreda 22.03.2023 08.00-11.00 Zamušani - Guma bar 12.15-15.00 Gajevcl - gasilski dom 15.30-16.30 Grajena - dom krajanov Grajena četrtek 23.03.2023 8.00-11.45 Stražgonjca - vaški dom 13:15-15.00 Draženci - gasilski dom petek 24.03.2023 8.00-11.00 Stojnci - gasilski dom 12.15-13.00 Lancova vas - športni park Dominko d.o.o. generalni zastopnik za Slovenijo za LAMBORGHINI in PASQUALI TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8,2251 PTUJ, TEL.: 02/ 7881175 5 6 ■ POMLAD NA DEŽELI, oglasna priloga Štajerskega tednika Solis z 9,1-odstotnim deležem, tretji po prodaji je Case IH, četrti pa DeutzFahr. Državnih ciljanih subvencij za nakupe traktorjev že precej časa ni več, še vedno pa jih kmetje lahko kupijo v okviru nekaterih po-dukrepov (kot so npr. podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva ali gozdarske tehnologije). Za nesreče je kriv človek Kakorkoli, kmetovanja si danes brez sodobnega traktorja in druge kmetijske mehanizacije ni mogoče več predstavljati. Kljub vsestranski uporabi traktorja v kmetijstvu in veliki pomoči pri delu predstavlja zaradi tehničnih pomanjkljivosti ali nepravilne uporabe lahko tudi veliko nevarnost, predvsem, če ni dobro vzdrževan in pravilno upravljan. Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi in čistimi lučmi ter odsevniki. Traktor dela v zelo neugodnih razmerah, zato so okvare posameznih sklopov, ki vplivajo na varnost, zelo pogoste. Naloga traktorista je, da pred vsako uporabo preveri posamezne sklope, kot so do * A 6® AKCIJA VEUA OD 13.3. DO 31.3.2023 < vanV\° 1300 8 oz-do razprodaje zalog! svetlobna signalizacija, zavorni sistem, krmilni sistem in pnevmatike. Proizvajalci traktorjev, strojev in priključkov jasno zapišejo navodila za njihovo pravilno in varno uporabo. Novi traktorji in stroji so ob upoštevanju navodil proizvajalca postali varni. Samo na strani uporabnika oziroma traktorista je, ali bo ta navodila prebral in jih potem pri vožnji in delu s strojem tudi upošteval, kar pa je bolj redkost kot praksa. Daleč največkrat je razlog za nesrečo človeški faktor. Nesreče s traktorjem in kmetijsko mehanizacijo so najpogostejše spomladi, ko se začne delo na poljih, in potem spet jeseni med spravilom pridelkov. Najpogostejši vzroki nesreč pa so slaba ocena terena, kar vodi do zdrsa ali pre-vrnitve; vožnja čez rob, kar spet pripelje do prevrnitve; nepravilna prestava ali hitrost; neprevidna vožnja; skakanje na traktor, ki se premika; nezavarovana priključna gred in padec s traktorja ali prikolice. Vsaka tretja od štirih tragičnih nesreč se zgodi, ko se traktor prevrne. Ob tem, da so sodobni traktorji vedno hitrejši in močnejši, je treba upoštevati še dejstvo, da so tudi vedno večji in širši, zato pazljivo tudi na cestah. Po zakonu je največja dovoljena širina motornega vozila brez posebnega spremstva 2,55 metra. To širino pa v kmetijstvu zlahka presežemo. Ob upoštevanju prostega profila ceste in cestnih objektov lahko odstopa širina vozila ali skupine vozil, s katerimi se pri gospodarski vožnji opravlja prevoz tovora za največ 20 odstotkov (3,06 metra). Do te širine priključka ni potrebno posebno spremstvo, traktor pa mora imeti vklopljeno rumeno rotacijsko luč, če priključek presega širino traktorja. Janko Ozmec s. Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/235 37 00 ali na internetu: www.bts.si. torek • 7. marca 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Marec prinaša nove izzive in nagrade V studiu Radia Ptuj je zmeraj veselo in pestro. Prejšnji teden je Štajersko budilko obiskal Dejan Vunjak in že navsezgodaj v studio prinesel obilico nalezljive dobre volje. Jutranjikoma in vsem poslušalcem je predstavil svojo najnovejšo skladbo - slovensko himno vseh žurerjev in tistih, ki se jim nikoli ne mudi domov, z naslovom Nikol' še nismo šli. Dalibor in Tadej sta zanj pripravila zabavno igrico Beerpong, ob kateri so se vsi trije od srca nasmejali in odlično zabavali. Kot pravi Dejan, ga ni junaka, ki se ne bi našel v novi pesmi. „Pesem govori o Janku, ki je le nekdo, ki neizmerno uživa v družbi svojih prijateljev, a ga današnji tempo življenja, obveznosti znova in znova preganjajo, kot vse nas. Prijatelji pa so tisti, ki ga sprostijo in mu povrnejo sproščenost in veselje. Verjemite, da bomo skupaj od sedaj naprej vedno prepevali nikol' še nismo šli, da ne b' še en'ga spil, kot to pojejo vsi, ki radi hodijo podnevi domov." ^radioPTUI 1. Sašo mora Barbari zapeti podoknico 2. Sašo mora igrati eno uro na milici in zbrati vsaj 10 evrov 3. Sašo mora na Ptu|u od mimoidočih na ulici v 30 minutah dobiti 10 poljubov tt|||ilhnHM O R F E J Č E K - NOVA. GENERACIJA - vsak felrtek Ob 20.00 Pokrovitelj izziva: fckicu Foto: Arhiv Radia Ptuj Foto: Arhiv Radia Ptuj Dejan Vunjak na Radiu Ob tem je pojasnil, da se je žurer-ska pesem, ki ne bo manjkala na nobeni pravi zabavi, rodila prav na eni izmed takšnih zabav v družbi Dejanovih prijateljev." Veselo in zanimivo pa je vsak četrtek tudi v priljubljeni radijski oddaji Orfejček - nova generacija, ki jo od konca lanskega decembra ustvarjata voditelja Barbara Žerjav in Sašo Dobnik. Ta je med poslušalci takoj naletela na dober odziv, četrtkove večere pa še dodatno popestrijo posebni izzivi. Prejšnji mesec so poslušalci med tremi izzivi odločili, da mora Sašo peš priti iz Starš, kjer živi, do radia. Poslušalci pa ste že postavljeni pred novo izbiro, saj marec prinaša nove tri izzive, med katerimi boste izbrali najprimernejšega. nš Da bodo izzivi privlačni tudi za poslušalke in poslušalce, bo v marcu poskrbel sponzor - Pokica. Izmed vseh, ki boste na Facebook profilu Radia Ptuj glasovali za izziv, ki naj se ga loti Sašo, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel pet paketov slastnih kokic. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 5 6 3 3 4 9 9 4 3 7 7 6 1 7 5 9 4 1 8 7 1 6 3 1 7 3 8 2 5 4 2 6 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ ©© €€ Q Bik ¥ ©© €€€ QQQ Dvojcka ¥¥¥ ©© € QQQ Rak ¥¥ €€€ QQ Lev ¥¥¥ ©© € QQQ Devica ¥¥ ©©© €€ Q Tehtnica ¥¥¥ €€€ QQ Škorpijon ¥ ©© €€ QQQ Strelec ¥¥¥ ©©© € QQ Kozorog ¥¥ © €€€ O Vodnar ¥¥¥ ©©© € QQ Ribi ¥¥ ©©© €€€ O (Velja za teden od 8. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog 14. marca 2023.) - dobro, 3 znaki - odlično 4 5 2 6 6 5 8 9 5 8 8 1 2 9 7 6 1 8 2 7 8 6 3 4 7 3 8 Tednikova nagradna razrezanka • Z dodatno nagrado za vse! K Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežlte fotografijo po črtah In nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radlo-Tednlk, d. o. o., Osojnlkova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z Izpolnjenimi osebnimi podatki) In jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednlk.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden Izžrebali dobitnika zanimive In lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna In papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni Izžrebanec Tednlkove nagradne razrezanke je: Leon Unuk, Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. marca 2023 Lepi spomini ne bledij O! ! Spomnite se dogodkov, ^tOftf ki so zaznamovati vas ativase bližnje in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase atijo I I ' ' 'I I J 'I J 'L vodo v Haloze *nosilci kot izvirno m unikatno darilo podarite ¡§p| gal gm sorodniku, znancu! M ton Kneievit kandidat ca sekretarja medobčinskega sveta ZKS Mwibm Ker temelji prihodnosti ležijo v -preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: i Ü • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in posvetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:___ RADIO TEDNIK Ptuj d.o Osojnikova c. 3 2250 Ptuj MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO □O ČETRTKA ZJUTRAJ □O 9. URE majdo.segulo@radi(Hednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.plhler@radf