PoStnina pSafana w 0o*ow!nj.	,	,	_ _
w ornanlsatSIi Ja mo!,
Leto IX., St. 43.	V	UubllanI,	33,	dkžCGJlftllSrSi	102l2o	teolikor	mcii	—	toSJSi©	pravice j
DELAVEC
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokra], odbor ODSJ.)
Potek kovinarskega kongresa.
Na božične praznike se je vršil v Zagrebu kongres kovinarjev, ki ga ie sklicala uprava »Saveza metalcev (kovinarjev) Jugoslavije«. Tega kongresa so se udeležili tudi delegati podružnic Osrednjega društva kovinarjev za Slovenijo.
Po številu članstva ie imel »Savez metalcev« 19 delegatov in Osred. društvo kovinarjev na 20 delegatov. Poleg teh se je udeležila kongresa tudi uprava . »Saveza metalcev«, ki šteje 14 članov. Tako je bilo torej na kongresu skupno 53 delegatov.
Glavna razprava pa kongresu se je sukala okoli vprašanja upostavitve enotne organizacije na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni itd., ker je tam kovinarska organizacija razbita v dve skupini »levičarje« in »desničarje«. Dalje pa se ie vršila razprava. da se tej enotni organizaciji pridružijo tudi kovinarji iz Slovenije, ki so organizirani v O. društvu kovinarjev.
Glede prve točke je stal kongres na stališču, da ie za enotno organizacijo treba enotne podlage. Ta podlaga bi bila dana v naslednjih točkah:
a) upoštevanje volje članstva izražene na (statutarično) predpisanih forumih
(kongresih itd.),
b) svobodno izražanje misli,
c) prooorcijonalno zastopstvo,
d) strankarska neodvisnost.
Ta resolucija (ki to dobesedno objavimo prihodnjič) ie bila sprejeta soglasno.
Glede priključitve kovinarjev iz Slovenije se je pa o formi organizacije razvila živahna razprava, ki je bila mestoma zelo burna. Slovenski deletrati so enodus-no zahtevali nai bo sicer organizacija enotna z enotnim kongresom in enotnim vodstvom — posameznim pokrajinam in podružnicam nai se pa dovoli čim širšo samoupravo.* Večina delegatov Saveza metalcev je pa zagovarjala centralističen sistem organizacije. Referat k tei točki je imel s. Mirko Obradovič, ki pa ni hotel niti obravnavati o resoluciji, ki io je pred-
, Glej članek »Samouprava« v 41 številki »Delavca«.
Mirovni kongres v Haaga,
10. t. m. je predsednik Mednarodne strokovne zveze J. H. Thomas otvorij mirovni kongres v Haagu, ki hoče rešiti vprašanje: »Kako naj se ideio miru najboljše uresniči?« Po štiriletnem premirju stoji Evropa še vedno v nevarnosti, da se voine grozote ponove. Že na rimskem kongresu amsterdamske strokovne inter-
nacionale so se zastopniki 24 miljonske delavske armade izrekli proti novim vojnam. Ponovno so se zbrali, toda ne samo zastopniki amsterdamske strokovne internacionale. temveč zastopniki vsega de-lavsva, da v imenu 40 milijonov liudi protestirajo proti naklepom kapitalističnih mogotcev.
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/n.
Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din, celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p.
Oglasi: prostor 1X55mm 1*50Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
lagal s. Golmajer in s katero so se strinjali Vsi delegati iz Slovenije. (Ta resolucija je bila priobčena v 42. št. »Delavca«.) Ker ni prišlo do sporazuma so delegati iz Slovenije podali pismeno izjavo, ki se glasi:
Delegati podružnic O. D. K. za Slovenijo, ki smo se udeležili kongresa »Saveza metalcev (kovinanjev) Jugoslavije« podajamo k točki zedinjenja naslednjo
izjavo :
Vsako zedinjenje je mogoče doseči le potom medsebojnega sporazuma in zaupanja.
V to svrho smo predlagali načrt, po katerem nai bi se zedinili vsi kovinarji Jugoslavije v enotno organizacijo, ki bi imela čim šišo saimniDravo.
Ta samouprava, ki jo zahtevamo, je zahteva novega modernega časa in je brezpogojen postulat za ono demokracijo, ki je v proletarskih vrstah neobhodno potrebna.
Zedinjenje smo pripravljeni izvesti vedno in takoj, če bo forma organizacije taka. kot to zahteva izkustvo novega časa.
Do tedaj, da uvidijo to potrebo tudi kovinarski delavci ostalih pokrajin, ostanemo pri sklepih kongresa zedinjenja, ki se je vršil 1., 2. 3- X. 1920 v Ljubljani.
Kovinarske delavce širom Jugoslavije pa pozivamo, naj natančno premislijo načrt samouprave, ki smo ga podali in uverjeni smo, da bodo tudi oni našli kakor smo mi. da je ta predlog edini, ki zamore ustvariti enotno organizacijo kovinarskega proletariata, ki bi temeljila res na živem življenju in najširši demokraciji.
Živela solidarnost kovinarjev Jugoslavije!
*
_ Za danes smo priobčili le najnujnejše nodatke o poteku tega nad vse zanimivega kongresa. Prihodnjič priobčimo podrobno razpravo na katero opozarjamo že danes, kajti ta vprašanja, ki so življen-ske važnosti za obstoj naših organizacij niso važna le za kovinarsko, temveč tudi za vse druge organizacije.
Kongresa se ie udeležilo 600 delegatov iz 24 dežel, ki zastopajo nič manj nego 40 milijonov ljudi. Svet strmi in se vprašuje s tem kongresom: »Kakšne posledice bo izzval ta kongres,« Kongresa pa ne moremo primerjati s prejšnjimi kongresi, ki so se vršili v Haagu, kajti on zastopa druge plasti in se bojuje za drug ideal. Na kongresu govori ljudstvo samo. Zanimivo je poročilo o posledicah vojne. Sociologtčni institut je prišel do zaključka, da ie izgubilo radi vojne od leta 1914 do 1918 35milijonov ljudi svoje življenje. Vkljub temu, da je to število tako strašno, ni s tem povedana vsa beda, ki jo je povzročila vojna. Državni dolgovi so se neverjetno povečali. Armade vseh držav so za milijon mož večje, kakor leta 1914. Zato se ie kongres vprašal: »Ali ja mogoče rešiti civilizacijo?« Kongres je le na kratko obrazložil preteklo vojno, na to pa so se delavski zastopniki vprašali S »Kaj nas uči svetovna vojna?«
Na kongresu niso zastopani le ročni, temveč tudi duševni delavci, ki so si edi-ni v tem, da se mora preprečiti vsako novo vojno.
Brez dvoma, je danes mnogo kali za novo vojno. Treba je zato, te kali uničiti. In središče tega gibanja mora postati delavstvo samo, ki je bilo v pretekli vojni najbolj prizadeto.
Delavstvo hoče mir! Zato naj vedo krmarji kapitalističnih vlad. da bodo čutili jezo narodov, če si predrznejo zanetiti' nov požar.
Kot pogoj, da se odstranijo vse vojne nevarnosti, ie zahteval kongres omejitev oboroževanja. Delavski zastopniki se morejo v ta namen upreti v parlamentih vsa-kemu zvišanju vojnih proračunov.
Kongres se je bavil z akcijami oosai meznih strank za svetovni mir. Meščanske vlade so klicale že nešteto konferenc, ki niso rodile prav nobenih uspehov, pač oa povzročile nove konflikte. Politika delavskih in socialističnih strank je strmela; za tem, da v parlamentih preprečijo vse naklepe meščanskih strank.
Ideja miru se je pojavila že pred desetletji. Klic po zbližanju narodov pa je ostal klic vpijočega v puščavi. Človeškč nagon po klanju ie prevladal nad nagonom po miru. Klic zastopnika Lige človeških pravic profesorja Buissona je šel skozi mozeg delavskih zastopnikov, ko je zaklical po dvorani: »Ali ste pripravljen® podpirati z deianji gibanic proti vojni?«! In 600 delavskih zastcpnik&v ie odgovo-i rilo: »Smo!«, ne da bi pomišljali. V vseh deželah je delavstvo primorano, da se boi ri za obstanek svojega golega življenja. Njegov položaj je po vseh državah enak.
Proletariat je v volni zgubil vse, povsod je zmagal kapital. On nima danes domovine. kakor jo nima tudi kapital. Domovina služi kapitalizmu le kot karikatura in delavstvo se za to karikaturo ne more navduševati. Iz tega moremo sklepati, da nima delavstvo nobenega interesa na vojni, ki je le sredstvo za razširjanje kapitalistične moči in vpliva. Zato ie treba, da vodi cfelavstvo najhujšo borbo ne samo proti odprti vojni, temveč tudi proti oboroženemu miru. Toda protivojna akcija ne sme ostati le pri protestih, proletariat mora dejansko pokazati svojo nezadovoljnost
Za delavstvo je sicer vsaki dan nekaj posebnega, toda navade, kakor je praznovanje Novega leta tudi mi ne moremo prezreti in ni ga med nami, ki bi se ne ustavil pri misli na Novo leto, ko gleda z novo negotovostjo v bodočnost. S pogledom v preteklost moramo razumeti sedanjost in misliti na bodočnost.
Tudi organizirano delavstvo, kakor ves ostali svet bo sprejelo z novim upanjem leto 1923. Sprejelo bo ž njim novo borbo, ki edino more rešiti delavski razred iz suženjstva kapitala. Z mislijo na novo družbo, ki bo nasprotna sedanji, katere temelji so spodkopani, sprejemamo Novo leto 1923. V Novem letu moramo ookrepiti socialistično gibanje, ki stremi za tem, da odstrani z vzrokom sedanje mizerije: zasebno lastnino trpljenje in bedo večine in izobilje manjšine človeštva. 'S to preobrazbo gospodarskih temeljev hoče proletariat obrniti svoje zmožnosti in svoie delo v prid celega človeštva.
Ena izmed temeljne spremembe — in vsaka sprememba je revolucija v pravem pomenu besede — je sprememba človeškega mišljenja. Kar bo odneslo sedanje človeštvo iz meščanske družbe v boljšo družbo nai služi bodočnosti, ostalo pa naj človeštvo zatre. Socialistični znanstveniki so z nekaterimi stvarmi to že storili. Čisto naravno je, da se ne bo govorilo v družbi, ki bo sledila kapitalizmu samo ena govorica, navadne razlike med narodi ne bodo izginile; toda služile bodo čisto v druge namene, kakor pa v dana-
Jasno sliko gibanja strokovnih organizacij v letu 1921- nam kažejo sledeči podatki, ki jih je objavila Internacionalna zveza strokovnih organizacij (Amsterdam) in ki veljajo za vse organizacije celega sveta. 1. Število članov strokovnih organizacij je znašalo koncem L 1921.	v 34	najvažnejših	državah
46,300.000	(v 1. 1912: 14,500.000). Na prvem mestu je Nemčija (12,600.000); njej sledi	Rusija	(6,900.000),	Angleška
(6.600.000), Zedinjene države (5,200-000), Italija (2,000.000).	Istotako	Čehoslova-
ška, Španija (1,300.000), Francoska (1,000.000), istotako Nemška Avstrija. Potem slede: Belgija (920.000), Poljska
(820.000),	Meksika (710.000),	Avstralija
(680.000). Holandska (660.000), Indija (500-000), v ostalih deželah pa znaša število organiziranih delavcev manj kot pol milijona. Važno je to, da obsegajo ta števila strokovne organizacije raznih smeri. Jasno nam to postane ako si ogledamo: 2. Razdelitev in smeri strokovnih organizacij. Najmočnejša je mednarodna
Do svetovne vojne je prevladovalo
med delavstvom mnenje, da boj proti vojnam ne soada v strokovne, temveč v politične organizacije proletariata. Šele svetovna vojna ie morala pripraviti tudi strokovne organizacije, da so se pričele bojevati proti voini. Kongres v Haagu je prvi odločno nastopil proti vojni in zahteval zagotovitev mini s parolo: »Vojna vojni!«
Kongres je združil vse sovražnike vojne v novo fronto, ne oziraje se na politično naziranje. človeštvo si je prvič v zgodovini zaželelo miru.
šnji narodni, koristolovski dobi. Z osvoboditvijo delavskega razreda bo izginilo tudi vse ono versko življenje prejšnje fevdalne in današnje meščanske države. Lastno notranje življenje v razmerju s svetovno naravo bo vera bodoče družbe.
V novem letu hočemo nadaljevati pot socializma in graditi naprej palačo družbe, ki bo skrbela za srečo in blagor posameznih in s tem vseh.
Odpraviti socialna nasprotstva in njih uničujoče posledice, trpljenje in glad, m zmoglo tudi krščanstvo. V njegovem imenu pa danes pod škrlatnim nebom blagoslavljajo topove in kličejo človeštvu »Mir ljudem na zemlji...« Le socializem more rešiti proletariat. Zato nai ima praznovanje Novega leta drugo obliko in vsebino, kakor zoperno praznovanje Silvestrovih večerov. Ko odzvoni dvanajsta ura leta 1922. potem se ozrimo smehljajoč nazaj na preteklost in na sovražnike, nato pa pozdravimo bodočnost in tiste, ki nas sprejemalo in čakajo z odprtimi rokami.
Pred sto leti so upali narodi, da jim zasije jutranja zarja svobode. Knezi in farizeji pa so prižigali luč svobode sebi, ne pa onim. ki so io najbolj pričakovali. Uklenjene so pripeljali narode nred novega boga: kapitalizem. Zamenjali so obleko in orožje, niso oa zamenjali svoje duše.
Strgalo bo delavstvo vsega sveta kapitalističnim hlapcem obleko in orožje in zamenjalo jim bo duše.
V znamenru boja za socializem sprejemamo leto 1923.
zveza strokovnih organizacij, ki obsega skoro polovico vseh strokovno-organizi-ranih (22,400.000). Ostala polovica je sledeče razdeljena: 7,100.000 organiziranih delavcev pripada moskovski (rdeči) internacionali od katerih je v Rusiji
6,900.000	delavcev: 6.600.000 je priključenih »Neodvisnim organizacijam (večinoma so te organizacije v Združenih državah (skoro 4 milijone), ki so izstopile 1. 1920 iz amstredamske internacionale); dalje Hirsch-Daulerjeva in neodvisna društva v Nemčiji (1,800.000 )in podobne (narodne) organizacije v Čeho-slovaški. Poljski. Francoski, Švici in Holandski. Naslednji 3,800.000 odpadejo na verska društva. Polovica od teh se nahaja v Nemčiji (1,800.000), v Španiji
(200.000), v Italiji (400.000), na Holandskem (200.000), v Belgiji (200.000), Ogrski (200.000), na Poljskem (150.000) in Franciji (150 000). Vse te organizacije pa igrajo v svetovnem gibanju organiziranega delavstva malenkostno vlogo. — Na daljnih 1,300.000 obsegajo sindika-
listične zveze; polovica od teh (665.000) se nahaja v Španiji; v Nemčiji je 250.000 sindikalistov, v Italiji pa 100.000. Ostalih 5 milijonov spada med različne organizacije; nahajajo se v izvenevropskih državah (Ameriki, Avstraliji, Indiji in Meksiki) in ne spadajo v nobeno zgoraj omenjenih smeri; števši so tu tudi Italijanski fašisti (200.000), čehoslovaški nacionalisti in podobne sekte. 3. Razvoj amsterdamske Internacionale od 1. 1914. Od 1. 1913 se je število te najmočnejše internacionale potrojilo (1. 1913. je štela 7,700.000: 1. 1921. pa je štela že 22 milijonov. Koncem 1. 1918. je zveza štela
10,300.000	članov. V letu 1919. je doseglo število 23,200 000. Leta 1920. pa je povzročilo — radi izstopa Amerike, belega terorja na Ogrskem, razvoja organizacij na Francokem In v Italiji, splošne svetovne krize — nazadovanje števila članov, ki se je v 1. 1921. nadaljevalo. Leta 1922. pa je prineslo v strokovne organizacije novo otientacijo in spoznanje, — in amsterdamska strokovna internacionala šteje že skoro 24 milijonov članov.
Kaj je vse mogoče.
Pekovski mojster Štrukelj na Poljan-' ski cesti v Ljubljani, je malce zagrozil svojim petim pomočnikom, da jih bo sedaj ob zimskem času zmetal na cesto, če ne podpišejo od njega predloženo delovno pogodbo.
Predložil je že ispisano pogodbo v podpis pomočnikom, ki so se tega gospoda ustrašili, akoravno so vcdrli, da imajo ljubljanski pekovski pomočniki z mojstri enotno kolektivno pogodbo In so io vsi podpisali.
Pomočniki so si podpisali smrtno obsodbo sami in danes že prihaja kazen nad nje in sicer vse po pogodbi, ki so jo sami podpisali.
Podpisali so se za 9. urni delavnik. Čezurno delo se plača kot normalna plača po urah. Kruh mora biti pravočasno pečen, tako da se stranke ne bodo mogle pritoževati, da dobe prepozno kruh itd.
Štrukelj ima 5 pomočnikov in 3 vajence izmed katerih sta dva stara 14—16 let. Z mešanjem začne ta gospod (seveda po volji pomočnikov) že ob V2I. uri ponoči, s skupnim delom pa ob V22., kar nar sprotuje § 19. zakona o zaščiti delavstva. Dva vajenca stara od 14—16 let oa delata četudi zakon prepoveduje že ob V2I. ponoči.
Tako sodrugi! Zakon, inšpekcija dela, mojster Štrukelj s svojimi pomočniki Ln valenci spadajo v en koš, ker so vsi krivi, da se sploh kaj takega more še zgoditi.
Posebno poudarjamo, da je največji krivec takih razmer delavec sam, ker sl pusti od vsakega diktirati, posebno pa tedai. če ie zakonito zavaran proti takemu nesramnemu Izkoriščanju.
Ravno pekovskim pomočnikom v Ljubljani smo že zadostno razkladali — a vse je zaman. Zavoljo petorice bodo trpeli vsi pošteni in pametni pomočniki.
Predigra začenja koncem leta, glavni prizori faraonske egoistične igre pa bouo začele šele z novim letom in delavstvo se naj nič ne čudi porazom, ki jih bo še doživelo.
Štrukelj je izrabil priložnost (delavčevo duševno slabost) in je vrinil tako pogodbo, kot si io je za svoj žep najboljše izmislil, seveda na škodo delavstva. Qd-
(Dalje prihodnjič.)
Novo leto.
Kdo je najmočnejši?
slovll Je že enega pomočnika brez odpovednega roka. ne meneč se za zakon in postave, ker delavstvo ie samo podpisalo za sebe svoi posebni zakon po katerem hoče v bodoče živeti.
Sodrugom, ki so pogodbo podpisali in O mojstrovih nakanah organizacije sploh niso obvestili, želimo prav srečno novo leto, s posebno željo, da nikoli več kaj takega ne store, a’li pa če misliro v bodoče tako delati, da se sami odstranijo iz sredine, ter postanejo kapitalistični hlapci,
inšpekcijo dela pa pozivamo da stvar preišče in ugotovi po § 19. zakona o zaščiti delavstva, kedaj se z delom ponoči v pekarijah začne in če lahko Štrukelj izrablja ob prepovedanem nočnem času mladoletne vajence za delo.
Pekovskim pomočnikom Slovenije —1 ta članek v premišljevanje.
Zakonski načrt norveške delavske komisije.
Spomladi 1918 je sklenil norveški parlament soglasno, da se sestavi komisijo, ki nai preišče vprašanje dobička delavcev. Kamisiia ie bila na splošno soglasje sestavljena pod imenom »Delavska komisija«.
Na podlagi političnih in gospodarskih razmer se ie potisnilo v ospredje najprej vprašanje sodelovanja delavcev v obratih. O tem vprašanju so tekom leta 1919 in 1920 tudi izšla tozadevna poročila.
Nato se je komisija lotila drugega važnega vprašanja in sicer glede dobička delavcev. To vprašanje ie pojasnilo poročilo, ki je vsebovalo celo vrsto stvarnih člankov.
Komisija je sestojaia iz osmih članov: to je bila širša komisija. Ožja komisija pa je sestojaia iz štirih članov. Širša komisija ie nastopala za zakonsko opredelitev delavskega dobička, medtem ko je ožja (manjšina) komisija odklanjala na tem polju vsako zakonodajo in je predlagala, da se obdrži sedanja mezdna oblika, ki naj se potem razviia sama od sebe. Delavski zastopniki so pritrdili od komisije izdelanemu zakonskemu načrtu, ki je korak do socializacije obratov, obenem pa so pripomnili, da se investirani kapital prenese iz privatne v splošno posest.
Poročilo komisije vsebuje točno predelano vprašanje delavskega dobička in pomanjkljivosti sedanjega mezdnega sistema, preiskavo virov podjetniških dobičkov. Celotno poročilo obsega že zakonski načrt, ki je bil dodeljen socialnemu oddelku.
Izvzeti so iz zakona oni obrati, ki glasom pravilnika ali zakonskih določb plačajo največ 5 procentov akcijskega kapitala in obrati, ki imajo zaposlene le družinske člane ali k večjemu dva vajenca.
Pri računanju obratnih dobičkov so prišli v poštev le oni prispevki, ki so nastali koncem leta kot preostanki. Izdatki za obrate niso prišli v poštev in so se kot taki tudi odračunali.
Kot podlaga razdelitve dobička se je vzela na eni strani kapitalom mezda, na drugi strani pa delavska mezda. Podjetniki so deležni dobička le v toliko, kolikor rabijo za vzdržanje obrata, kakor tudi za amortizacijo kapitala. Ta vsota je označena kot kapitalova mezda. Delavci imajo pravico, da te vsote kontrolirajo. Za vsak obrat pa ie treba izdelati poseben načrt
za razdelitev, 3a postane zakon s tem bolj elastičen.
V slučajih, v katerih delež dobička prestopi 10 procentov kapitalove in delavske mezde naj se nalože prispevki v poseben fond, ki nai služi za izenačenje pri razdelitvi dobička in kapitalovih obresti.
_ S tem Se ie izvršila na Norveškem »mirna socializacija« na škodo zasebnih kapitalistov, ne pa na škodo splošnosti.
Socialna zakonodaja.
Rudarsko zavarovanje.
1. Julija t 1. je stopil v veljavo zakon o zavarovanju delavcev. Po tem zakonu morajo biti zavarovani za slučaj bolezni in nezgode vsi, ki dajejo v najem svojo telesno ali duševno moč.
Kakor hitro je stopil zakon v veljavo so takoj nastopile proti njemu posa-. mezne kapitalistične grupe kakor obrtniki. posestniki ladij iti V boju proti zakonu pa se posebno odlikujeta državna železnica in pa Ministrstvo za šume in rude. Minister za šume in rude Je poskušal proti ustavi in zakonu o zavarovanju delavcev izvzeti rudarje od zavarovanja po novem zakonu do 1. Julija 1925. Radi tega je predložil ministrskemu svetu sledeči protizakoniti predlog:
»Ministrski svet je na svoji seji z dne 2. julija 1922 rešil na predlog Ministra za šume in rude z dne 30- junija 1922 R. št. 4881:
Da se s ozirom na veljavnost zakona o zavarovanju delavcev od 14. maja 1922 spajanje rudarskih-bratovskih sklad-nic za podporo v slučaju bolezni z občim delavskim zavarovanjem odloži do 1. julija 1925 in pusti kompetentnost rudarskim oblastem po odredbah rudarskega zakona.«
Za tako odlaganje izvedbe zakona ni ime! ministrski svet nobene ustavne niti zakonske podlage. Poleg tega ta sklep niso podpisali vsi ministri, niti ni bil objavljen v »Uradnem listu« in »Službenih novinah,« radi česar ta sklep nima zakonske moči. Generalni ravnatelj Rudarske generalne direkcije dr. Dimitrije Antola pa kljub temu zabranjuje zavarovanje rudarjev za slučaj bolezni po novem zakonu.
Kako delujejo bratovske skladnice vedo rudarji sami najboljše. Zakaj se podjetniki rudnikov tako branijo občega zavarovanja?
Kljub mnogim težkočam, ki se pojavljajo pri organiziranju po novem zakonu, je vendar za rudarsko delavstvo neobhodno potrebno, da se otrese bratovskih skladnic, od katerih ima jako malo. Zavarovanje v bratovskih skladnicah je zavarovanje, ki ga nudi takorekoč podjetnik svojemu delavstvu. Rudarska podjetja obratujejo z denarjem bratovskih skladnic.
Naloga rudarjev bo torej, da se za splošno zavarovanje nekoliko bolj zanimajo ter da odločno zahtevalo, da bodo zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev.
Iz organizacij.
KOVINARSKA STROKA.
Zaupniki kovinarjev vseh kovinarskih podjetij v Ljubljani se vabijo na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo 31. t. m.
ob 9. dopoldne pri »Novem svetu«. -_______
Pastorek, predsednik-
KEMIČNA STROKA.
Občni zbor podružnice kenrčnlh delavcev v Hrastniku se bo vršil dne 3. januarja 1923 ob 16. uri (4.) v prostorih tovarniške restavracije. Dnevni red: poročilo predsedstva, blagajnika, tajnika in nadzorstva, volitev odbora in delegata za kongres kem. delavcev v Sloveniji. Udeležba — dolžnost
Majšperg. Dne 7. januarja 1923 ob II
uri popoldne se bo vršil v Majšpergu v, gostilni »Bižek« strokovni shod kem. delavstva, zaposlenega v tovarni za čreslo. Sodrugi in sodružice se opozarjajo, da se shoda zanesljivo udeleže.
Utrinku
Dokler je moč v kapitalističnih rokah. toliko časa bodo oni določali kaj ie pravica in kaj nL
* ,>
Za biti pošten ni treba druzejra. kakor zavedati se. da se vsaka nepoštenost prej ali slej sama kaznuje.
•
V socialistični državi bo kaznovan ti» sti, ki bo hišo zažgal in ne tisti ki bo gasiL
Razno.
Novi rudniki v Rusiji. V Rusiji so
našli v bližini gradiča Ščigri nov železni rudnik.
Prohibicija v Nemčiji? Nemčija de< la predpriprave za prohibicijo (prepoved alkoholnih pijač). V ta namen je storila prvi korak s tem, da bo prepovedala' zvečer točenje žganja- Pruske oblasti bodo baje prepovedale tudi vse plesne prireditve.
Izdatki za militarizem. Po objav*
zveze narodov znašajo izdatki za vojne namene za leto 1922. v Združenih drža-i vah 1 četrtina vseh državnih izdatkov, na Angleškem 1 šestina, na Francoskem 1 petina, v Italiji 1 šestina, na Japonskem skoro 1 tretjina. Manjše evropske države imajo še večje izdatke za vojne na-* mene Tako je n. pr. Poljska skoro polo-< vico vseh državnih Izdatkov porabila za vojno, Jugoslavija 1 tretjino, Cehoslova-ška 1 petino. Iste države, ki na eni stra« ni izdajajo ogromne vsote za militarizem se najbolj navdušujejo za razorožit-vene konference.
Stavka železničarjev na Švedskem končana. Meseca septembra so hoteli podjetniki privatnih železnic na Švedskem znižati plače železniškemu osobju, ki Je v mnogo slabšem položaju nego osobje državnih železnic za 16%. Izbruhnila je radi tega stavka, ki je trajala 2 in pol meseca, in ki se je šele pred kratkim končala- Stavko so hoteli onemogočiti s tem, da so uporabili pri prometu tehnično izvežbane častnike iz armade. Vojni minister pa je to prepovedal češ, delavskih sporov se ne sme udeleževati švedska armada. Končala se je stavka s kompromisom, tako da so se znižale mezde železničarjem le za 8%« Pogodba velja do 31. decembra 1924.
Brezposelnost. Na Čehoslovaškem Oktobra t- 1. je bilo 233.394 brezposelnih in je do 1. novembra naraslo število na 266.964. V steklarski industriji je od
30.000	delavcev 18.000 brez dela.  Na
Angleškem je naraslo število brezposelnih. Angleška vlada je podpirala 6 no* vembra t- 1. 1,366.800 brezposelnih' (to-liko jih je podpirala vlada), med,tem ko
jih je podpirala 27. novembra že
1,387.400. Meseca decembra lanskega leta jih je podpirala mnogo več in sicer 1,833.185.
Socialna in gospodarska reakcija v Avstraliji, Avstralija je do najnovejšega časa prednjačila vsem drugim državam glede socialne zakonodaje. Vlada je predložila parlamentu zakon, ki bo oropal delavstvo vseh pravic, ki jih je dosedaj imelo. Socialni reakciji je sledila tudi reakcija v gospodarski polititiki.
Dve razorožitveni konferenci. Sovjetska vlada polaga od časa do časa vedno večjo pozornost na zunanjo politiko, kajti to zahtevajo interesi delavske in kmečke Rusije. Pred kratkim je sklicala ruska vlada razorožitveno konferenco, katere so se udeležile baltiške države, Poljska in Rusija. Konferenca je imela nalogo rešiti vprašanje zmanjšanja vojaštva omenjenih držav, kakor tudi zmanjšanja izdatkov za militarizem in vojaštvo v obmejnih conah. Konferenca ni imela uspeha, ker Poljska in baltiške države (Letska. Estonska in Finska) niso pristale na predlog Rusije, da sc spoji pogodbo napadanja prizadetih držav s pogodbo razoroževanja. Sklicana bo v sporazumu obeh prizadetih strank nova konferenca vojaških strokovnjakov, ki bodo obravnavali tehnične možnosti razorožitve. Druga razorožitvena konferenca se bo vršila v Santiagu meseca marca 1- 1923. To bo peta vseameriška konferenca, ki se bo bavila z vprašanjem razorožitve in poleg tega z vsemi perečimi vprašanji, ki se tičejo vseh 21 severnih in južnih ameriških držav. V ta namen je izdelala država Čile v sporazumu z Argentinijo predlog za to konferenco, ki naj prisili Brazilijo, da zmanjša svojo stalno armado in sicer v razmerju obeh omenjenih držav. Brazilija se temu upira in se sklicuje na svoje večje prebivalstvo in zemljepisno lego Brazilije. Pridružili so se ji tudi Združene države severne Amerike, ki podpirajo Brazilijo v njenih stremljenjih. Da se zedinijo prizadete tri države še pred vseameriško konferenco, se je sklicalo v ta namen predkonferenco v Valparaiso, kjer naj se reši vprašanje razorožitve Brazilije. Program vseameriske konference je zelo zanimiv, in ako se bo ameriškim državam posrečilo rešiti vsa pereča vprašanja, tedaj bo položen temeljni kamen za združenje ameriškega kontinenta v popolno enoto. Zadnje čase zahtevajo nekatere ameriške države, da se konference udeleži tudi Mehika. Združene države tej zahtevi nočejo ugoditi, ter ne priznavajo sedanje mehikanske vlade.
Kaj stane brezposelnost? Vprašanje brezposelnosti je igralo pri zadnjih volitvah na Angleškem in pri prvih korakih novega parlamenta važno vlogo, večjo nego irsko vprašanje ali vprašanje nem-ško-francoskega spora. Kako tudi ne? Ne samo brezposelni ampak tudi velika masa ostalega ljudstva trpi radi današnjega položaja na Angleškem. Radi brezposelnosti trpe najbolj davkoplačevalci sami- Samo drugi teden meseca novembra t J. (ko so se vršile volitve) se je izdalo za brezposelno podporo več kot en milijon funtov (S90.000 za brezposelne podpore, 99.000 za upravne stroške,
20.000	za ostale izdatke). Dve tretjini izdatkov so krili delavci in podjetniki eno tretjino pa je krila država, to se pravi davkoplačevalci. Od začetka brezposelnosti se je izdalo že 90 milijonov funtov.
Poleg tega so dale strokovne organizacije 12 milijonov funtov, uprave za ubožce 60 milijonov in posamezne lokalne uprave 17 milijonov funtov (skupaj 89 milijonov). Skupno je torej stala Anglijo brezposelnost okroglo 180 milijonov funtov. Jasno je, da trpi radi brezposelnosti tudi cela javnost in da je njena želja, da se brezposelnost kolikor mogoče omeji.
Objave io zahvale.
Podpisani se najiskreneje zahvaljujem vsem. ki so mi pomagali ob časa mo-ie bolezni ter nabrali in mi podarili K 570.
Franc Sturm.
Prisrčno sc zahvaljujem vsem sodru-gom in zodružicam, ki so mi podarili nabrano svoto od K 451.
Matija RogcL
Podružnica kovinarjev v Ljubljani se
zahvaljuje pevskemu društvu »Sava« na Jesenicah za požrtvovalno sodelovanje pri razvitju kovinarske zastave v Ljubljani dne 10. t. m. ter s. Deliču, Zlatarju v Ljubljani za brezplačna dela, katera je napravil za zastavo. — Odbor.
ledenski pregled.
Ljubljana, dne 26. decembra 1922.
Zadnje čase čilemo vedno čudne vesti, da se Amerika zopet približuje kraju držav, ki ak; tivno sodelujejo na obnovi Evrope. Tendenca takih in enakih poročil je jasna. Gospodarsko propadle države bi rade zopet prišle na račun Amerike do ugleda in potom tega do svoje go; spodarske konsolidacije. Vse iz Amerike priha; jajoče vesti pa soglasno izjavljajo, da bi Ameri• ka staremu svetu pomagala le toliko, kolikor jc v njenih interesih, da pa aktivno ne namerava sodelovati pri graditvi nove Evrope. Nastop ameriške delegacije na lozanski konferenci je le fiktiven.
*
Lozanska konferenca postaja bolj in bolj burna. Po ostrih nastopih med rusko in angleško delegacijo glede plovbe po morskih ožinah je prišlo do srditih konfliktov med Grki in Turki. Spor, ki je izbruhnil v podkomisiji za narodne manjšine, se je pojavljal tako neparlamentarno, da je moral predsednik sejo zaključiti. V ospred je je zopet stopil znani neizprosni sovražnik Turkov, Venizelos, ki je nastopit zoper turške zahteve z najhujšo vehemenco. Povoljneje kot omenjena podkomisija pa posluje komisija za ureditev dardanelskega vprašanja. Njeni uspehi pa še niso zagotovljeni, ker se premalo upošteva ruska delegacija. Da Rusi ne bodo mirno gle; dali, je umljivo.
Lloyd Georgcju roje po glavi novi politični načrti. Te dni zapusti lozansko konferenco in odpotuje na Špansko, kjer ostane dalje časa. Kaj je namen njegovega potovanja, še ni znano, vendar pa gre tu skoro gotovo za kako politično kombinacijo med Anglijo in Španijo. Ta najbolj katoliška država na evropski celini ima, kakor znano, tudi najslabšo vlado, kakor tudi povsem neurejene gospodarske razmere. S tem sc bo mogel Lloyd George okoristiti, ker mednarodni politični položaj za Anglijo sedaj ni ravno sija« jen. Španiji pa Anglija ni nevarna, zato ji ta lah; ko kaže prijazno tiče.
Zadnje čase se je zopet mnogo govorilo o rapallski pogodbi. Listi so večinoma poročali, da je Jugoslavija Italiji zapretila z registracijo ra> pallske pogodbe pri zvezi narodov, ako Italija takoj ne ratificira omenjene pogodbe. To pa je napačno, zakaj Italija je rapallsko pogodbo že da\ no ratificirala. Tu gre le za ratifikacijo neka; terih konvencij, izvirajočih iz rapallsko pogodbe.
Novi italijanski poslanik v Beogradu Negretti je prosil jugoslovansko vlado, naj odgodi svoj sklep glede registracije pri zvezi narodov do sklicanja italijanskega parlamenta, ki se ima sestati 16. ja; nuarja 1923. — Italijanski ministrski predsednik bi rad odvrnil našo pozornost z Jadrana na So« hm in obeta Jugoslaviji dalekosežne teritorialne in gospodarske koncesije pri Solunu, ako se od« pove Jadranskemu morju. Ker upa na uspeh, na> menoma zavlačuje izoraznjenje dalmatinske tretje cone, ki jo imajo Italijani še vedno zase> deno. Za Jugoslavijo stoji trdno, da ne more po; pustiti od dosedanje politike v jadranskem vpra; šanju, ker ji Solun ne more nudili daleko toliko kot Trst in obala Jadranskega morja. Gospodar* sivo naše države ima težišče ob Jadranu in s tem je brezpogojno treba računati. Morda se no« vemu italijanskemu poslaniku v Jugoslaviji, ki je znan zagovornik sporazuma med obema dr» žavama in obenem izboren opazovalec balkam skih razmer, posreči prinesti državi toliko potrebne sloge. — Zmedo deli v Italiji zopet ne; izogibni D’Anunzio. Javno je po vsej Italiji pre; povedal novih oboroženih legionarskih formacij, skrivaj pa ima zveze s fašisti in se pripravlja na zopetni napad na Reko. Širile so se tudi vesti, da nameravajo fašisti napasti in porušiti tiskar« no Edinost N v Trstu. Huda šiba so fašisti zn Italijo.
Prav tako huda šiba pa je za našo sosedo Bolgarijo takozvani revolucionarni komite, na katerega rovaš gre toliko atentatov, umorov, po; žigov itd. Radi njihovega delovanja so bile raz• mere med Bulgarijo in Jugoslavijo že do skraj; nosti napete. Kakor vse izgloda, preti Bolgariji državljanska vojna. Položaj obvladajo zemljo« radniki, pristaši srednjega ministrskega predsed; nika Stambollnskega. Proti njemu pa rujejo me; ščanske stranke, ki so povzročile več atentatov. Ako se to še kedaj zgodi, so zagrozili zemljorad« n ‘ki, da vdero v Sofijo in bodo krivce sami so; dili.
V nesrečni Poljski, kjer je poteklo toliko rodne krvi, imajo zopet novega predsednika. Zove se Wo)clechoroski. Za pokojnim dr. Na; rufoiviezem sc vrše žalne svečanosti. Kaka usoda jc pisana novemu predsedniku?
Vse leto hirajoča narodna skupščina jc proti koncu nemirno v gospodu zaspala. Sicer, je prej dolgo vlekla njeno umiranje, politični zdravniki je pa niso pustili prej umreti, ker *o se bali za njeno dedščino. Malo pred Božičem pa smo jo pokopali. Zadnje sveče so ji držali detektivi in orožniki, ki jih je bilo vse črno okoli njene smrtne postelje. — Zadnja seja na* šega prvega parlamenta se je vršila dne 21. de« cembra t. I. Radikalcem sc je sicer posrečilo do; biti vlado popolnoma v svoje roke in izriniti iz. nje demokrate, vendar so se na zaključni seji držali zelo kislo, ko so ji nasprotniki klicali, da jih bo sodil narod. Pašič je sicer izjavil, da se ne boji sodbe naroda, vendar tako nervozen menda še ni bil vse svoje življenje. Komaj je predsednik narodne skupščine odrekel besedo, ki jo je dal demokratskemu poslancu, se Paštč ni mogel več premagovati in njegova nervoznost jc prikipela do vrhunca. Rezultat prvega naše; ga parlamenta je ta, da ni bil sprejet niti inv a; lidski, niti agrarni, niti stanovanjski zakon Nove volitve v narodno skupščino so razpisane za 18. marec 1923. Nova skupščina se sestane 16. aprila 1923. Da radikalcem samim ne bo mogoče krmi• liti državne vlade, je jasno. Zato se govori o vseh mogočih in nemogočih kombinacijah. Radi; kalci sami so se postavili sedaj v junaško pozo. Pred vsem so izjavili, da bodo delali proti rev/> ziji ustave z vsemi možnimi sredstvi.
Klerikalci si še niso edini, kako naj nnstru pijo, nadalje je imel Jugoslovanski klub sejo, na kateri je sklenil izdati narodu poseben proglas, v katerem pojasni svoje stališče v bodoče.
V imenu Strok, komisije (P. odb. Qp8JX^« Izdajatelj: France Svetek./ jjv ^ Odgovorni urednik: /JtS* Jp Ivo Meznarič.