DECEMBER 2007 obveZni Gospodarstveniki z ministrom Vizjakom 90 let smrti J. E. Kreka Križišče pri Žulju žuli Med stanovalci bivalnih enot Začenja se razgrnitev prostorskega plana Ribniški pušeljc 2007 GLASILO OBČINE RIBNICA 24. december 2007, letnik XI REŠETO V BIVALNE ENOTE PO NASMEH IN OBJEM Vsaka zgodba o minutah, preživetih z osebami v motnjami v razvoju, bi bila drugačna od te. Tako preprost razlog je za to, ker so vsi trenutki neponovljivi in Ljubica, Petra, Polona, Tatjana, Mojca, Alenka, Manuela, Majda, Andrej, Oliver... so bili pripravljeni biti tisti četrtek z mano. Ker smo si zaželeli, da nove bivalne enote, ki že gostijo 13 stanovalcev, niso le lepi barvni zidovi, znotraj katerih se skrivajo nove duše, ampak da jih pozdravimo. Prebivalci, ki so večinoma (11) prišli iz enot, ki jih pokriva Center Dolfke Boštjančič z Iga, kamor sodijo tudi ribniške bivalne enote, so se tudi morali navaditi na novo okolje. Osebe z motnjami v duševnem razvoju v ribniškem okolju pravzaprav nikoli niso bile skrite očem -Ivanček nas razveseljuje že leta in leta in ta hip nam prodaja voščilnice varovancev VDC. Gručico iz VDC pogosto videvamo tudi na sprehodih, zdaj bomo še stanovalce s Krošnjarske poti. Tisti dan so se ravno vrnili iz knjižnice, kjer so poslušali pravljice, odšli pa bi tudi v sončen dan, če ne bi bil napovedan moj obisk. A je to ta teta novinarka, je neučakana Tatjana prišla povprašat kar vodjo enot Bojano Klanjšek. In hop, cop, čas je bil, da se pomešam mednje... Ne VIDIM, A RADA SUŠIM Starši 49-letne Ljubice niso več ŽIVI, VZELA JIH JE BOLEZEN IN 19. NOVEMBRA JE PRISTALA TU, V RIBNIŠKIH BIVALNIH ENOTAH. "V DRUŽBI SEM RADA IN POGOVARJAM SE RADA," POVE KAR SAMA, "IN MUZIKO RADA poslušam." Lojze Slak in Modrijani so ji pisani v srce. Tja JE PO NOVEM PRIVEZAN ŠE nekdo...Zadnjič mu je odnesla ČOKOLADO TJA. .."On JE MENI REKEL, DA ME IMA ZELO RAD, JAZ PA NJEGA." Ljubica (v sredini) je ostalim PETIM DEKLETOM V PRITLIČJU KOT mama. Namesto tistih, ki malo TEŽJE POVEDO, KDO SO IN KAKŠNE SO NJIHOVE POTREBE, SPREGOVORI ONA ALI PA JIM POMAGA, DA JIH DRUGI RAZUMEJO. IN ČE KATERA PROSI ZA OBJEM, GA TUDI TAKOJ DOBI... POLEG NJE STA NA FOTOGRAFIJI ŠE POLONA NA LEVI IN PETRA NA DESNI. | gledali smo se v skupnem spodnjem prostoru, kjer so imeli stanovalci po tretji uri popoldne čas zase. Z varuhinjami je vsak v_y ustvarjal nekaj po svoje. Petra je pregledovala turistično brošuro, Polona je krožila s svojim mobitelom in se zapičila v moj blok ter zastavljala nešteto malih vprašanj. Ljubica je opozorila nase tako, da mi je ponudila roko v pozdrav. Ljubica je namreč slepa...Alenka seje ves čas lepo smejala in poskušala nekaj splesti, potem pa je varuhinji pomagala zložiti brisače v omaro. Odločili smo se, da gremo v dnevni prostor, ki si ga deli 6 deklet. Vsaka ima svojo sobo, le Petra in Majda sta skupaj, ker se imata tako zelo radi in si imata toliko povedati, da ju tudi noč ne sme ločiti. Petra je Ribničanka, ki je prišla z enote na Igu in jo domači lahko zdaj dnevno obiskujejo. Tudi drugega Ribničana, Andreja, je v tisti debeli uri mojega obiska prišel obiskat oče, ki je presrečen, da so sinu končno našli prostor v Domu, še preden bo ta poln. Klanjškova pravi, daje najmočnejša prav želja staršev, da bi do smrti preskrbeli svoje otroke, in bivalne enote so zanje velika odrešitev. V naših enotah v kratkem pričakujejo še 3 stanovalce, drugače pa naj bi hiša 'čakala' Ribničane, čeprav so starši očitno še toliko pri močeh, da želijo imeti svoje otroke ob sebi in ne razmišljajo o tem, da bi jih dali iz rok. Vsi otroci z motnjami v duševnem razvoju pa so primerni za bivanje v takih enotah, pravi Klanjškova, ki vodi tudi enoto v Grosuplju. "Vsak bolje živi v nadomestni družini kot pa v velikih skupinah, kjer se njihovih želja ne more upoštevati." V ribniški enoti je nasploh zelo dobro, saj imajo stanovalci veliko prostora - na Igu je objekt pol manjši, a je v njem 37 oseb, je dodala. Zgodbe oseb z motnjami v duševnem razvoju se naj ne berejo kot pravljice v malem, čeprav njihov svet ni tako prežet s stresom in skrbmi, ki tarejo večino ljudi. Zanje seje čas v nekem posebnem smislu ustavil, po drugi strani pa naravni procesi tečejo pri njih podobno kot pri nas. In tako se rodi tudi ljubezen...V ribniškem domu še ni kakega parčka. čeprav se lahko ustvarijo tudi take simpatije. "Le da jih drugače dojemajo kot mi. Zdi se, kot da bi bolje razumeli ljubezen in bližino. Ne odloča zunanjost, temveč to, da se srečata dve enaki duši..." je dejala Bojana Klanjšek, ki je svojo prvo službo pred mnogimi leti nastopila ravno v Ribnici, v takratni posebni šoli. Zmožnosti oseb z motnjami v razvoju za dojemanje, pogosto tudi za gibanje, so omejene, bivanje brez pomoči drugih pa le utvara. Zanje skrbijo domači ali skrbniki, dokler ne preidejo v roke varuhov, strežnega osebja, strokovnega socialnega in psihoterapevtskega osebja. V Ribnici jih je zdaj zaposlenih 9, število pa bo naraščalo premo sorazmerno z zasedenostjo mest v enoti, ki lahko sprejme 24 ljudi. In ker so ribniške del Iga, so deležne vseh vsebin, ki jih drugače nudi tudi omenjeni center. Osebe z najhujšo motnjo vedenja so zdaj tri, bivajo pa v najvišjem nadstropju, vsaka v svoji sobi, da bi se tako izognili morebitnim konfliktom, saj potrebujejo več miru in manevrskega prostora. Nove sobe so sicer lepo urejene, a potrebujejo prilagojen prostor, tako da bodo pri tem zdaj pomagali tudi starši in dopolnili obstoječo opremo. Tako bodo tudi gornji trije lahko imeli 'brlogec', kamor se bodo umaknili, ko bodo želeli. "Ne smemo skozi tiščati vanje, ker postanejo agresivni. Pustiti jim je treba, da so lahko, kar so." Svoj značaj in potrebe pa so veliko jasneje izražale dekleta, ki bivajo v spodnjem delu,- na kavču smo se znašle in pile kavo Ljubica in Polona iz Kočevja, Petra iz Ribnice in Tatjana iz Lipovšice. Ljubica in Petra sta bili najbolj gostobesedni in ni bilo tabu teme. Toliko, kot naj bi one meni povedale osebnih stvari, sem jih morala tudi jaz. Pokazale so mi svoje sobe in si kazale naklonjenost. Predvsem pa dale človeku vedeti, daje obiskovalec zaželen gost... Z neskončnim številom objemov in nasmehi, ki jih delijo, kot daje vsak dan Miklavžev dan... Alenka Pahulje, tekst in foto reča se ponavadi skriva v majhnih stvareh, toplih ljudeh in stisnjenih dlaneh. Zato vam, drage občanke in dragi občani, želim, naj v prihajajočem letu 2008 vsak izmed vas ustvarjalno, varno in zadovoljno živi ter v sebi in drugih najde dobre stvari, Jože Levstek, župan občine Ribnica DECEMBRA PIŠEMO: Dogodki meseca Obisk gospodarskega ministra 4 V središču —" Križišče pri Žulju žuli 5 Kulturne drobtinice 90 let Krekove smrti Plečnikova duhovna podoba 8 Koncert podeželskih žena 9 Društva nekdaj in danes 10 NOVO LETO PRINAŠA VIŠJE CENE VRTCA IN MERJENJE USPEŠNOSTI OBČINSKE POLITIKE Župan je sprejel sklep o začasnem financiranju občine v obdobju od januarja do marca 2008, da se bo s tem omogočilo normalno izvajanje proračuna, dokler nov ne bo sprejet. Nastajanje novega bodo svetniki bolj budno spremljali, je najavil Zvone Obrstar, "ker ne želimo, da bo tako visok izpad sofinanciranj kot je bil letos." Z novim letom se bodo spet povišale cene v Vrtcu od minimalno 2,46 do maksimalno 2,93% za posamezno starostno obdobje. Občinski proračun bo to stalo dodatnih 1800 evrov mesečno, če bodo seveda zasedena vsa mesta v Vrtcu in da bodo starši prispevali predvidenih 30 odstotkov ekonomske cene. Povišanje so svetniki bili prisiljeni sprejeti, kot vsako doslej, saj bi v nasprotnem primeru moral vso razliko v ceni kriti občinski proračun, ker je odgovoren za javno službo. To se zdi Benjaminu Henigmanu že vsa leta svetniških mandatov sporno, ker meni, da bi morala skrb za vrtce neposredno prevzeti država. LJUBLJANA NAJ SE IZLOČI IZ OSREDNJESLOVENSKE POKRAJINE Svetniška skupina SLS je dala pobudo, da se Mestna občina Ijub^jana izloči iz osrednjeslovenske pokrzyine, kamor n$y bi po novem sodila tudi Ribnica. Na ta način bi manj razvite in manjše občine imele večji vpliv pri odločanju- Novice iz doline Razprava o prostorskem aktu 11 Razpisi 14 in 15 Zabavne strani 22 Bralci pišejo 27 in 28 Po dolini Ekološka kmetija Ogrinc 30 Športni utrinki Želje: letni olimpijski bazen 32 Na redni občinski seji, ki je bila 18. decembra, so svetniki tudi soglasno odpisali najemniški dolg petim dolžnikom, bivšim najemnikom neprofitnih stanovanj. Enemu je stanovanje pogorelo in je bil izseljen, zdaj pa je tudi že pokojni. Trije najemniki so bili zaradi neplačevanja prisilno izseljeni, rubeži na nepremičninah niso uspeli, njihovi novi naslovi pa sodišču niso znani, tako da dolga ni moč izterjati. Gre tudi za ene največjih dolžnikov; Občini so dolgovali od 1872 do 2600 evrov. Na seji je padla tudi pobuda, da se v tem prazničnem času svetniki odpovedo eni sejnini v dobrodelne namene. Podal jo je Željko Valčič, a je obrazec o tem, da se ji odpoveduje, tisti čas podpisal samo on. Benjamin Henigman je raje predlagal, da naj svetniki, ki se bodo na povabilo župana udeležili prednovoletnega srečanja v Lovskem domu v Rakitnici, sami plačajo zakusko. Župan, ki bi rad v svojem mandatu tradicionalno prirejal taka srečanja, se je za 'prostovoljne' prispevke že vnaprej zahvalil. Janez Zobec pa je predlagal tudi anketo o županovem delu ter delu občinske uprave, ki bi jo izvedli kar preko spletne strani Občine. Tako bi lahko tudi redno merili (ne) zadovoljstvo občanov z vodenjem občinske politike - Občina bi se lahko pogledala v zrcalo. AP K Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Naslov: Uredniški odbor: Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica Alenka Pahulje odgovorna urednica Tel.: 8369 765/051 641 021 Metka Tramte - članica E-pošta: reseto.ribnica@siol.net 1 Zdenka Mihelič - članica FAKS: 8361 091 Programski svet: Jože Tanko, Darja But, Izid naslednje številke: v Vesna Horžen, Benjamin Henigman, 30. januar 2008 £ Majda Vrh, Pavel Hočevar Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list št. O Lektura: Tanja Debeljak 89/98) sodi glasilo Rešeto med proizvode, za katere se r 1 Trženje oglasnega prostora: obračunava DDV po stopnji 8,5%. J/ Marko Modrej, GSM: 041-536-889 V primeru objave istih oglasov v drugih tiskovinah si Tisk in prelom strani: pridržujemo pravico do avtorskega honorarja. Pridržujemo si t n KVM Grafika, Ribnica. pravico do nenapovedanega obiska tiskarskega škrata v Naklada: 3.200 izvodov našem glasilu. Gradivo za naslednjo številko oddajte do 18. januarja 2008 Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica. Fotografija na naslovnici (Alenka Pahulje): Dobrodošel, vlak! Pozdravljen, Božiček! ■Ni » GOSPODARSKI MINISTER POZIVA K RAZVOJU n LOKALNIH PROJEKTOV Minister Andrej Vizjak pozdravlja ambicije našega okolja in meni, da so za preboj ključni lokalni regijski programi. Gospodarstveniki Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka so se srečali z ministrom mag. Andrejem Vizjakom, ki seje seznanil s tekočimi problemi tega okolja, med katerimi najbolj bode v oči dejstvo, da zaostajamo za jugovzhodno regijo in slovenskim poprečjem po skoraj vseh kazalcih. Krepko nižja so sredstva na podjetja in prihodki na zaposlenega, je uvodoma povedal Primož Pahor z Razvojnega centra Kočevje-Ribnica. Nižja je tudi dodana vrednost na zaposlenega in tudi bruto in neto plače v 10 odstotkih zaostajajo za ostalo Slovenijo. Nizka je le stopnja brezposelnosti in še pada, kar je razveselilo tudi gospodarskega ministra, saj je v dveh letih padla za 30 %. Zadovoljen je tudi, da se zvišuje izobrazbena struktura "in pozdravljam vaše ambicije, da bi postali še boljši". Minister, ki je 10. novembra najprej obiskal posestvo Ugar, nato pa se z gospodarstveniki srečal v sejni sobi podjetja Riko Ribnica d.o.o., tudi slabo prometno povezavo z Ljubljano ne vidi več kot največjo oviro, ker je vlada postavila za prioriteto ureditev priključka na avtocestni križ. "Za preboj te regije so pomembni lokalni in regijski programi,"\e dejal Vizjak, na kar nas nenehno opominjajo vsi državni predstavniki. Strinja se, da imamo tu tudi premajhno število prenočitvenih kapacitet in spodbudil, da se okolje odloči še za kakšno investicijo v namestitvene objekte, ker to preko razpisov podpira tudi ministrstvo. Začudil pa se je podatku, da se je ukinil kovinarski program na srednji poklicni šoli v Kočevju in je prepričan, da bi podjetja morala več vlagati v kadrovsko politiko. S problemi malega gospodarstva gaje sicer najprej seznanil sekretar Območne obrtne zbornice Ribnica Pavel Hočevar, ki je opozoril na slabo fleksibilnost trga delovne sile. Okolje, ki tako zelo potrebuje kovinarje, bi le-te lahko uvažalo iz bivših jugoslovanskih republik, ki to panogo dobro poznajo, a so postopki za pridobivanje delovnih dovoljenj dolgotrajni in zamudni. Tudi prostorska politika je bila do nedavnega sila neugodna za razvijanje obrtnih con in je bilo težko odkupiti zemljo za gradnjo. Večina je tako poslovne prostore urejala kar na lastnem vrtu ali pa se selila na območje propadlih velikih firm. Kljub temu se na Ribniškem mala in srednja podjetja dobro razvijajo, se pa soočajo s problemi, ki dandanes tarejo mnoge. Andrej Mate, direktor Inlesa, ki zaposluje preko 500 delavcev, trdi, da Slovenijo čaka težko obdobje in naj se nanj pripravi v sedanjem času največje gospodarske rasti. Ravno v dnevu ministrovega obiska so namreč objavili podatek, da država beleži rekordno, 6,3-odstotno gospodarsko rast. Mate pravi, da prihaja do strukturnih neskladij, recesija pa se iz Amerike seli v Evropo. "Karteli so pokupili industrijo in diktirajo cene, ki jih ostali težko prenašamo. Posledično se pritiska tudi na plače itd., zato naj se vlada pripravi na slabše čase in deluje protiinflacijsko." Ministra je še pozval, naj ne popusti izsiljevanjem sindikatov po dvigovanju osnovnih cen in Vizjak se strinja, da plače ne smejo rasti linearno, marveč jih je treba določati individualno, znotraj posameznih podjetij. V času predsedovanja EU bo Slovenija po ministrovih besedah poudarjala pomen malih in srednjih podjetij, Vizjak pa tudi podpira pobudo obrtnikov, da se ponovno uvede 1. januarja letos ukinjena davčna olajšava za investicije v opremo, kar naj bi se zgodilo kmalu v prihodnjem letu. ■ I Andrej Mateje dal pobudo, da država Inlesa reši absurdnega bremena, ki ga zdaj nosi z vzdrževanjem zaklonišča za obrambne potrebe. Ribnica po zakonodaji tudi sicer ne potrebuje zaklonišč, ker ima manj kot 5000 ljudi, a Inles se še vedno ubada z ostanki preteklosti. Sodeč po reakciji ministra, kije bil zelo presenečen, bo ta pobuda hitro sprejeta. Minister za gospodarstvo je v Ribnico prišel na pobudo poslanca Jožeta Tanka, srečanje pa so skupaj z Občino Ribnica pripravili 00Z Ribnica in Razvojni center Kočevje- Ribnica. Trajalo je dve uri in pol, udeležil so SE GA ŽUPANI VSEH TREH OBČIN TER OKROG 25 PREDSTAVNIKOV MALIH IN SREDNJIH podjetij. Pomemben podatek je posredoval poslanec Tanko ob koncu srečanja, češ da bo prikuuček na avtocestni križ možen V LETIH 2009/10. Slaba cestna povezava z Uubuano je namreč ena izmed bou PEREČIH TEŽAV ZA PODJETJA, KI LE IZGUBLJAJO ČAS IN SE JIM POVEČUJEJO STROŠKI DELA. H Rešeto Gostitelj srečanja, direktor Riko Ribnica d.o.o. Jože Gradišar, je bil kot vedno zelo neposreden v debati in je dejal, da ni več časa za blefiranje. "Mi tu smo slovenski jug in smo povsem prepuščeni samoiniciativnosti." Meni sicer, da nikoli ni bila boljša kakovost življenja kot ravno sedaj, a smo z vsem nezadovoljni. "Naj gredo Slovenci v svet pogledat, kako živijo drugje," je svetoval, vladi pa priporočil, da aktivira davčne olajšave na bolj smiseln način. "Politiki nimajo občutka za gospodarstvo. Najprej rabiš štalo, pol pa kravo. Dobiš pa olajšavo na kravo, na štalo pa ne. In na koncu nimaš ne krave ne štale!" Med slabo sprejetimi zakoni je tudi protikadilski zakon, je dejal Hočevar, ker mali gostinci beležijo 40-odstotni upad dohodka. Proti spremembi tega predpisa bo boj veliko težji, meni minister, ker ministrstvo za zdravje o tem noče niti slišati, a tudi podatki govorijo o tem, da glede prihodkov gostincev ni zaznati sprememb. "Vsaj pri večjih lokalih ne, beležijo pa upad manjši bari, kavarne in igralnice." Dejal je, da bosta obe ministrstvi analizirali stanje in razmislili o koraku nazaj ter da bi se kadilo v lokalih s kvadraturo pod 100 kv.m., kjer se ne streže hrane. O tem, da bi omilili zahteve HASAP-a, bo ravno tako težko razpravljati, saj sta ta in protikadilski zakon bila sprejeta z večinsko podporo in naknadno je take zadeve po Vizjakovem mnenju težko spreminjati. Se bo pa v prihodnje veliko več pozornosti namenjalo energetiki in izrabi obnovljivih virov energije, pri čemer naj bi naše okolje imelo prednost, ker je bogato z lesom in bi se lahko oskrbeli z energenti kar doma. A predsednik OOZ Ribnica Franc Vesel je opozoril, da se iz ribniških gozdov izvaža neobdelan les in proizvodi nimajo dodatne vrednosti. Na našem lesu tako služijo tujci, naši lesarji pa ostajajo brez surovin. Tako Primož Zobec iz Lamelirnice Zobec in direktor Inlesa sta menila, da so za tako neurejeno stanje krive banke, ki gospodarskim subjektom ne zaupajo in ne financirajo obratnih sredstev, ključnih za izdelavo polproduktov. Lesnim podjetjem bi bilo lažje, če bi skupno nastopali v boju za boljša gospodarska izhodišča, a so si konkurenčna in povezovanja po dosedanjih izkušnjah poteka s figo v žepu, je dejal Andrej Mate. Med udeleženci je bila tudi Milena Glavač, nova direktorica Razvojnega centra Kočevje-Ribnica Spremljala in fotografirala ALENKA PAHUUE ZANIMA NAS. O aktualnem z županom Sg Razvedelo se je, da občina ne bo organizirala silvestrovanja na prostem. Premalo denarja ali je še kak drug razlog? Občina Ribnica se je odločila, da letošnjega silvestrovanja na prostem ne bo. Glede na to, da je taka prireditev z vidika varnosti zelo rizična, je za fizično varovanje potrebno angažirati varnostne službe. Kot smo bili seznanjeni preko medijev, je v zadnjem času prišlo do nekaterih tragičnih dogodkov, ki imajo za posledico zaostreno izvajanje vseh predpisov in zakonov ter povečano odgovornost samega organizatorja. Prehod v novo leto je enkraten trenutek, vendar za vsakim večerom pride novo jutro in z njim nov dan, le mi Na ovinku pred Žlebičem vsak teden kak voznik ne zvozi ovinka. Država je sicer postavila znak z novo omejitvijo hitrosti, v prihodnosti bo tudi urejala križišče na Griču, toda vseskozi vlada strah, da lahko pride do česa hujšega in potem se bo spet iskalo krivce. Ali Občina lahko pospeši obnovo tega nevarnega odseka? Obnova ovinka pred Žlebičem je prav tako v pristojnosti DRSC. Po naših podatkih se bo ta del odseka rekonstruiral ob izgradnji križišča za Dolenje Laze, in sicer predvidoma v letu 2008. Na obnovo tega odseka smo že večkrat opozarjali pristojne na DRSC, saj se je število nesreč NA DOKAZ SMO MORALI ČAKATI LE SLABO MINUTO. IZ SMERI ZDRAVSVENEGA DOMA JE PRIPREUAL TOVONJAK, KI JE MORAL ZARADI PREGLEDNOSTI ZAPEUATI PREKO ČRTE, GLOBOKO V KRIŽIŠČE, DAJE LAHKO ZAVIL LEVO bomo za leto starejši. Občina Ribnica se je zato odločila, da namesto praznovanja na prostem rajši nameni 1000 evrov za nakup mamografa Zdravstvenemu domu Ribnica. Vse pa vabimo, da se udeležijo spremljajočih prireditev v času Veselega decembra. Križišče pri Žulju žuli ljudi zavoljo ostrih zavojev - podobno je pri južni vpadnici v Mali Hrovači. Ali je občina povsem zadovoljna z izvedbo ali bo posredovala? Naročnik in investitor projekta rekonstrukcije križišča pri Žulju je DRSC, nadzor pa izvaja SC P d.o.o. iz Ljubljane. Na zelo ostre zavoje smo opozorili takoj po odprtju križišča, prav tako na slabo preglednost iz Majnikove ulice. Res pa je, da so vsa dela izvedena točno po projektu. Dogovorjeno je, da bo do petka, 14. 12. 2007 odgovorni projektant podal rešitve oziroma dogovore. Pri južni vpadnici v Mali Hrovači je občina Ribnica posredovala še takrat, ko se je gradil MOL, in tudi kasneje poskušala z lastnikom urediti odkup potrebnega zemljišča, vendar neuspešno. Tako bo omenjeni ovinek rešen šele ob rekonstrukciji odseka SPAR-MOL, kar pa časovno težko opredelimo. enormno povečalo. K reševanju tega problema se je aktivno vključila tudi Policijska postaja Ribnica. Kje naj bi potekala mimo Ribnice trasa obvoznice, ki je uvrščena v državni proračun za naslednji dve leti? Ali se vam zdi realno izvedljiva v tem času? Že v preteklosti je bilo veliko govora in tudi variantnih predlogov za umestitev ribniške obvoznice v smislu varovanja cestnega koridorja v našem prostoru, vendar se je šele sedaj na podlagi umestitve v državni proračun resno začela realizacija tega projekta. Glede na to, da bo v letu 2008 zaključena dela v Šolski in Merharjevi ulici, je v naslednjih dveh letih realno pričakovati izbiro optimalne variante in izdelavo študije v sklopu priprave novih občinskih prostorskih aktov. Kdaj namerava Struktura d.o.o. javno razgrniti prostorski plan? Občinski svet Občine Ribnica bo 18. 12. 2007 obravnaval dopolnjen osnutek Občinskega prostorskega načrta - strateškega dela v prvi obravnavi. Po obravnavi bomo sprejeli sklep o javni obravnavi navedenega akta, ki bo trajala pred- Reše r o 5 nöszczar n^isKzanMs; vidoma od 24. 12. 2007 do 25. 1. 2008. Javna obravnava pa bo 15. 1. 2008. Sklep o javni razgrnitvi in javni razpravi bo objavljen na oglasni deski občine, javno naznanilo o sklepu bo objavljeno na spletni strani Občine Ribnica, v lokalnih medijih, obvestilo o naznanilu pa tudi v glasilu Rešeto. Predvidevamo, da bo potekala javna razgrnitev celotnega akta z izvedbenim delom od konca meseca februarja do konca meseca marca. Ali ste seznanjeni s predlogom ministrstva za lokalno samoupravo, da naj bi Ribnica po novem sodila v osrednjeslovensko pokrajino in kako to komentirate? Ta predlog je sprejela vlada RS in je posredovan v državni zbor in vsem občinam, da povedo svoja mnenja. Še vedno je naša prioriteta samostojna pokrajina od Barja do Kolpe, ki pa očitno ni več mogoča. Ribnica je dobila sedaj tisto, kar je po splošnem mnenju manj slaba možnost. Seveda pa ostaja grenak priokus, predvsem zaradi odločilnega vpliva (skoraj 2/3 svetnikov), ki ga bo Ljubljana imela v skupni pokrajini. Da smo res jug države, nas je spomnil predstavnik MOL-a g. podžupan Moderndorfer, ki zelo podcenjevalno govori v svojih izjavah o ribniško-kočevskem koncu, češ, kaj rinejo v Ljubljano s to periferijo. Če vse to upoštevamo, bi bila verjetno razvojno veliko boljša možnost Novo mesto, še posebej, ker bi lahko kandidirali za evropska sredstva. Konec novembra so bili predvideni razgovori s Športno unijo glede TVD Partizana. Ali je Unija pripravljena predati objekt in pod kakšnimi pogoji? Res je. 27. novembra smo imeli razgovor na Športni Uniji Slovenije z namenom, da se prične s postopkom za prenos TVD Partizana s pripadajočim zemljiščem v last Občine Ribnica. Seveda je bilo naše stališče, da bi šlo v tem primeru za brezplačen prenos. S tem pa se nasprotna stran ni strinjala, zato je bil sprejet dogovor, da Občina Ribnica opravi cenitev objekta, upoštevajoč vsa vlaganja iz preteklih let. Ta cenitev bo podlaga za dogovarjanje in usklajevanje medsebojnih interesov... Rubriko uredila ALENKA PAHUUE NA RIBNIŠKEM KRIŽIŠČU 'ŠPILAMO' RUSKO RULETO Vsi pristojni so govorili, daje v Ribnici premalo prostora za krožišče. Naj sijih gredo ogledat v Radence. Imajo dve, eno za drugim, pa se tam prepelje vsak dan toliko kamionov kot v Ribnici v celem letu. Postavitev in vzdrževanje semaforjev je in bo verjetno pobralo precejšen znesek denarja. Naj projektanti in nadzorniki za prihod v službo koristijo prehod od vrtca proti občini, pa da vidimo, kako so hitri, če z ljubljanske strani pripelje malo hitrejši voznik! Tu je prava ruska ruleta priti čez glavno cesto. VSA ČAST PROJEKTANTOM IN NAŠIM KIMAVCEM; KI SO PODPRLI TA PROJEKT - SEVEDA Z DENARJEM DAVKOPLAČEVALCEV. Matjaž Virant Primer rondoja v Radencih je toučen primer. Zakaj? Vidimo NA SPODNJI FOTOGRAFIJI. /-Tr-y uristično društvo Grmada zaključuje še eno koledarsko leto. Za sabo ima že kar 53 let / delovanja, pričujoče pa je bilo pestro po dejavnostih in tudi uspešno.Zavedamo se, da bi JL bilo brez vas, dragi član i, krajani, sodelavci, sponzorji in prijatelji, vse veliko bolj osiromašeno, zato pričakujmo vašo velikodušno pomoč in podporo tudi v letu, ki prihaja. Iz srca vam želimo miru in tihe družinske sreče za božič, v novem letu pa izpolnitev vseh upov in hrepenenj ter uresničitev še tako smelih načrtov. Hvala vam za dobro voljo in sodelovanje. Turistično društvo Grmada Velike Pouane, Ortnek DRŽIMO PESTI, DA BO SREČNO! Odvrtelo se je še eno leto. In dobro, do se je. Ne zato, ker mnogim ni bilo nič kaj naklonjeno in so že težko dihali, ker jim je prineslo toliko ovir, marveč zato, ker lahko dočakamo spet eno novo leto. Spet se v nas porodijo pričakovanja, vzbudijo novi upi, si izmišljujemo nove načrte in si želimo čim več dobrega. Če vzamemo to malo kepico, ki jo sestavlja ribniška občina, potem naj bi v naslednjih dveh letih dočakali obvoznico mimo Ribnice, ki naj bi tekla od Žlebiča, pod Malo goro, do Dolenje vasi. Našlo naj bi se tudi neko varianto za priključek na avtocestni križ pri Škofljici, da ne bi trasa tekla ravno sredi bivališča metuljev, ampak skozi obrtno cono. Torej naj bi nas čakala tudi hitrejša vožnja v Ljubljano, kjer se bo sreča prepolovila, saj je prestolnica postala največji prometni zamašek. Nejevolja naj bi splahnela tudi ob pokrajinski zakonodaji, saj naj bi naša regija po zadnji varianti ostala v osrednjeslovenski pokrajini. Križišče pri Žulju, ki nas tako žuli, še preden je narejeno, bo doživelo rekonstrukcijo - nekaj ni bilo domišljeno tako, da bi bilo sprejemljivo. Silvestrovali ne bomo na prostem. Denarja ni in bo župan raje naredil dobrodelno gesto - namenil 1000 evrov za nakup mamografa, naprave za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Niti najmanj ne dvomimo, da si bomo že kako drugače znali pričarati silvestrsko vzdušje. Rešeto, ki je z vami že 10 let, vam vsekakor želi vse dobro v letu, ki nas čaka. Držimo pesti, da nam bo teklo po najboljših možnostih, potrkajmo na les za srečo, nekoga olajša molitev, drugega pogovor, tretjega...Izberimo način življenja, ki dela nas srečne in druge zadovoljne. Prelepo 2008 želimo! Urednica KREK EDEN NAJVIDNEJŠIH SLOVENCEV V VSEJ ZGODOVINI Pri Sv. Gregorju praznovali 90-letnico smrti dr. Janeza Evangelista Kreka V začetku letošnjega oktobra je minilo 90 let od smrti od dr. Janeza Evangelista Kreka, tega velikega in znamenitega duhovnika in Slovenca. Glavna proslava ob tej obletnici njemu v čast je bila oktobra v Šentjanžu na Dolenjskem, kjer je 8. oktobra 1917 umrl. Prav tako so se ga spomnili tudi pri Sv. Gregorju, kjer seje znameniti Slovenec novembra 1865. rodil, in pripravili 8. decembra proslavo. Kot je povedal Jože Škulj, predsednik KS Sv. Gregor, je bil iniciator te proslave podžupan, predvsem pa Slemenec, Vinko Levstek. "Proslavo smo mislili pripraviti že poleti, a ko smo videli, da je dvorana v tako slabem stanju, smo sklenili, da Slovesnost je potekala v obnovljeni kulturni DVORANI le-to najprej obnovimo. Potem smo stopili v stik z domačimi pevci, pa z ostalimi, in pristopile so učiteljice, s pomočjo katerih smo proslavo popestrili z otroškim nastopom. Tega smo zelo veseli, saj se vidi, da je življenje tu še zares živo in da nam otrok in medsebojnega sodelovanja ne manjka. Vso koordinacijo s povabljenimi gosti je izpeljal Vinko Levstek,"'\e po koncu prireditve povedal predsednik Škulj. Gostov na prireditvi ni manjkalo. Bili so tu ribniški župan Jože Levstek, župan občine Sodražica Blaž Milavec bivši in zdajšnji župani, poslanca Jože Tanko in Janez Drobnič, ravnatelj ribniške OŠ France Ivanec, Marjan Podobnik in drugi. Na proslavi je s pesmijo sodeloval domači pevski zbor Sv. Gregor, Aleš Primc, urednik knjige o Kreku pevke Društva podeželskih žena Ribnica, predvsem pa so navdušili s plesom in pesmijo sveto-gorski otroci. Niti proslave je povezoval Peter Adamič iz Andola, za ozvočenje in slikovno podlago pa je skrbel vsestranski domači župnik Andrej Mulej. Pred proslavo v dvorani je v domači župnijski cerkvi sv. Gregorja Velikega dr. Juhant ob somaševanju daroval sveto mašo, v pridigi pa kot velik strokovnjak za dr. Kreka orisal njegovo življenje ter ga povezal s tokratnim Marijinim praznikom. Na prireditvi so nabito polno dvorano ljudi nagovorili inici-atior podžupan Vinko Levstek, Aleš Primc, urednik knjige Dr. Janez Evangelist Krek, ob 90. obletnici smrti, in predsednik KS Sv. Gregor Jože Škulj. Vsi so poudarili Krekovo vlogo v tedanjem in sedanjem času, najbolj pa je navdušil urednik Primc, ki je o slavljencu govoril s takim zanosom, da smo vsi prisotni postali neskončno ponosni na tega svojega rojaka. "Zakaj sem tako navdušen nad njim? Ja, najprej sem samo slišal zanj in koliko dobrega je naredil za slovenski narod. Nato sem začel brati o njem in videl sem, da je naredil še mnogo več. Zato me je to potegnilo in sem začel raziskovati ter iskati še več zapisov o njem, tudi tam, kjer do sedaj področja niso bila raziskana." Gotovo svoje mesto v zgodovini dr. Krek dobiva šele v zadnjih letih. Bil je duhovnik, a v prvi vrsti zaveden Slovenec, ki je želel narediti nekaj dobrega za svoj narod, dejal je "Človek ni rojen sebi - ampak domovini!" Verjel je, da je človek človeku brat in ne sovrag. Imel je nešteto vizij, ki jih je s svojimi sodelavci tudi uresničil. "Po dr. Kreku ni bilo nič več tako kot prej. Slovenec se je postavil na svoje noge. Dr. Janez Evangelist Krek je eden najvidnejših Slovencev v vsej zgodovini. Z vizionarstvom in požrtvovalnim delom je skupaj s svojimi sodelavci postavil temelje slovenske demokratične civilne družbe in delavskega gibanja. Zadružno gibanje, katerega vodja je bil skupaj z dr. Ivanom Šušteršičem, je v veliki meri zaustavilo propadanje kmečkega stanu ter prispevalo h gospodarski in finančni samostojnosti Slovencev v začetku 20. stl. V svojem času je bil najbolj poznan, ugleden in spoštovan Slovenec, njegov pomen za slovensko zgodovino je neizmeren, žal pa je danes po dolgih desetletjih zamolčanosti skorajda pozabljen. Za slovensko prihodnost je zelo pomembno, da se vedenje o njem in zavedanje o njegovem pomenu zopet razširi." Naklonjen je bil tudi mladim in oni njemu, bil je odličen organist in neskončno je imel rad Selško dolino in hribe nad njo. V Selca nad Škofjo Loko se je namreč mati Marija (doma iz Sodražice) s kopico otrok preselila po smrti moža Valentina, ki je služboval kot učitelj pri Sv. Gregorju, kjer je bil rojen Janez Evangelist Krek, in v Komendi. Kmalu je umrl. Po Kreku, ki je rad hodil na Prtovč, pa v Dražgoše, na Ratitovec in Jelovico, so poimenovali planinsko kočo na Ratitovcu (postavljena leta 1925). Leta 1943 je bila koča požgana, planinci pa so že 11 let kasneje postavili novo in ji leta 1992 vrnili prvotno ime - Krekova koča na Ratitovcu. V okolici Šentjanža, kjer je še ne 52-leten umrl, ko je bil pri župniku Bajcu, pa so uredili Krekovo pohodniško pot. Krek je imel talent za dobro in slabo, veliko je študiral, naredil doktorat na Dunaju in znal mnoge jezike, vse slovanske jezike, nemško, italijansko, francosko, madžarsko in angleško. Poleg jezikov je bil dobro podkovan v bogoslovju, modroslovju, sociologiji in drugih vedah. Napisal je tudi številna literarna dela, med njimi okrog 100 pesmi, na stotine člankov ter več črtic, povesti in iger (Turški križ, Tri sestre, Sveta Lucija). Pomembni sta tudi njegovi strokovni knjigi Črne bukve kmečkega stanu (1895) in Socializem. Čeprav sta bila v središču Krekovega zanimanja gospodarstvo in Prireditve so se med drugimi udeležili tudi Janez Drobnič, Marjan Podobnik in Alojz Marn politika, je bil dejaven duhovnik. Bil je celo misijonar med slovenskimi in češkimi rudarji v Vestfaliji (leta 1899). Kaj pa pomeni biti danes podoben dr. Kreku? 'To predvsem pomeni, da narediš vedno tisto, kar je potrebno za to, da bi nam bilo lepše, da bi živeli med seboj v večji pravičnosti in prijateljstvu. Doma, v družini, na delovnem mestu pa tudi širše. In ljudje, ki želijo biti podobni dr. Kreku, imajo danes veliko dela," je v govoru dejal Aleš Primc in ga zaključil: "Vsak od nas je lahko novi Krek in moja velika želja je, da bi bilo ljudi, ki jim je on zgled in vzor v našem narodu, čim več." Po prireditvi so se ljudje radi zadržali v prijetnem klepetu, izmenjavi mnenj, pa ob listanju nove knjige in ob številnih odličnih dobrotah tukajšnjih gospodinj. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ lešEm !.>■ rvi <■ ve rvi fi -1: ■ n >■ ■ />■ rvii.iy5i«»eemjltim 7 Z Miklavževim koncertom v čas praznovanj Mesec december in prednovoletno vzdušje sta se prevesila v drugo polovico, v čas, ko ob pričakovanju novega in še boljšega leta seštevamo rezultate iztekajočega se leta. Za delo v orkestru je to četrti mesec sezone 2007/2008, pa vendarle se tudi društvo prilagaja koledarskemu letu, ki ga že tradicionalno popestri in zaključi s samostojnim koncertom. Letošnji, Miklavžev koncert z gosti, je bil 8. decembra v dvorani Ideal v Ribnici. Sodelovala sta pevska gosta Katja Klemenc in Frenk Nova, zato je bil program tudi žanrsko pester in zanimiv. V orkestru upamo, da smo poslušalcem ponudili nekaj posebnih glasbenih trenutkov in užitkov, ki naj bi jim ostali v lepem spominu do prihodnjega koncerta. Koncert je KUD Ribniški pihalni orkester priredil v sodelovanju z JSKD območne izpostave Ribnica. Za člani društva je res delavno obdobje, saj se je orkester v letu 2007 predstavil na petnajstih nastopih v domači občini in zunaj nje. Za nami je 95 vaj, počitek je bil v času poletnih počitnic, v juliju in avgustu, saj večino orkestra sestavljajo dijaki in študentje, ki se takrat "porazgubijo" po domovini in tujini. V letošnjem letu sta se nam pridružila dva nova člana, ki sta učenca glasbene šole Ribnica. Za njuno sodelovanje smo jima zelo hvaležni in upamo, da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali z glasbeno šolo. Pričelo se bo novo leto, z novimi načrti, ki jih je veliko, vendar so zagotovo realni. V orkestru bo po glasbeni strani potrebno pričeti z izborom novega repertoarja, v načrtu je gostovanje v tujini, ponujeno nam je sodelovanje v okviru kulturnih prireditev "prestolnice Evrope", vabila na razna srečanja pihalnih orkestrov ....pa tudi na naše, občinske, že tradicionalne prireditve in prihodnji koncert ne smemo pozabiti. Skratka, potrebno bo "pljuniti v roke in zavihati rokave", kar smo že navajeni, ob tem pa pričakujemo finančno podporo sponzorjev in donatorjev, še posebej s strani Občine Ribnica, saj zunaj njenih meja vedno predstavljamo tudi 'deželo suhe ruobe'. Vsem skupaj, še posebej pa našim glasbenim prijateljem, želimo VESEL IN MIREN BOŽIČ, SREČNO, ZADOVOLJNO IN USPEŠNO LETO 2008 Stanislav Grebenc predsednik IO KUD RPO PLEČNIKOVA PODOBA SKOZI PISMA DOMAČIM Veliki poznavalec našega arhitekta ribniški župnik Berčan razstavil tudi 9 Plečnikovih kelihov O velikem slovenskem arhitektu svetovnega ranga Jožetu Plečniku precej besed slišite ravno v letu, ki mineva, ker obeležujemo 50 let od njegove smrti. O Plečnikovem delu in kamnitih vršacih, ki jih je ustvaril v Ribnici, smo že pisali v eni prejšnjih številk, ko je o tem spregovoril eden največjih poznavalcev Plečnikovega dela, ribniški župnik mag. Anton Berčan, ki je leta 2003 magistriral na Teološki fakulteti z nalogo Duhovna podoba Jožeta Plečnika. O tej podobi je 7. decembra spregovoril tudi v Škrabčevem skednju in slušatelje je prevzel njegov živopisni način pripovedi o Plečnikovi osebnosti, ki se je nazorno izrisovala v pismih domačim. "Ta pisma bi lahko imenovali njegov dnevnik duše, saj je iskreno opisoval svoje delo in vsakdanje življenje, še posebej v pismih posebno bratu duhovniku Andreju." Župnik Berčan je nizal utrinke iz arhitektovega življenja, ki so shranjeni v 600 pismih, za njihovo prebiranje pa je porabil dobre tri mesece. Se preden je mag. Berčan prišel v Ribnico, je spremljal polemike o tem, kaj bomo storili z našima zvonikoma, ki sta bila potrebna obnove, le denarja ni bilo. Pa menda ja ne bodo porušili teh edinstvenih zvonikov in namesto njih postavili koničaste! Take ima že vsaki, si je črni scenarij risal župnik. Seveda je bil vesel, ko smo ju zadržali in obnovili, ker smo s tem najlepše ohranili prvotno idejo, ki jo je Plečnik imel o naših vršacih - vrh kot majhen tempeljček. Poglejte kdaj navzgor, je dejal mag. Berčan; videli boste 12 stebrov, ki predstavljajo 12 apostolov. Iz tega templja raste oltar, ki ga predstavlja osrednja kocka. Oltar ima 4 rogove - tu se žrtvuje. Iz tega oltarja pa raste sonce - Kristus. Mag. Berčan je bil tudi v skupini štirih, ki so sprožili postopek Plečnikove proglasitve za blaženega. In tako zdaj Plečnikovo ime že čaka na spisku v Rimu za proglasitev. In zakaj ne? pravi naš župnik. Zakaj ne bi še več turistov prihajalo gledat to veličastno zapuščino? ŽUPNIKOVA PREDSTAVITEV VELIKEGA MOJSTRA PLEČNIKA JE PREJELA ENEGA NAJMOČNEJŠIH APLAVZOV V ŠKRABČEVEM SKEDNJU, CELOTNO PODOBO PA JE DOPOLNIL ŠE Z RAZSTAVO NJEGOVIH 9 KELIHOV! ANDREJEV KEUH, OMANOV kelih, Baragov keuh...Veličino slovenskega arhitekta nam je pomagala ODKRITI TUJINA, ZATO JE O NJEM NAJVEČ NAPISANEGA V NEMŠKEM IN ITALIJANSKEM JEZIKU. "KOT DA NAS JE SRAM, DA IMAMO VELIKE UUD1," JE KOMENTIRAL MAG. BERČAN. ŠELE BORIS PODRECCA GA JE 'NA NOVO' ODKRIL v Franciji, da ga zdaj lahko 'častimo' tudi doma. Alenka Pahuue DOBRODELNA AKCIJA ZA MAMOGRAF Ribniško okolje seje lotilo nove akcije, ki naj bi v Zdravstveni dom dr. Janeza Oražma pripeljalo napravo za zgodnje odkrivanje raka na dojkah. Aparatura stane ca. 100.000 evrov, akcijo pa so podprli Lions klub Ribnica, s prvimi 1000 evri pa tudi ribniška Občina. Župan Jože Levstek upa, da mu bo uspelo k temu pritegniti še sosednji dve občini, za katere ZD ravno tako opravlja potrebe, k zbiranju denarja pa smo seveda vabljeni vsi. K sreči bo naprava imela upravljavca, saj je dr. Rober Likar, kije ponovno prišel kot ginekolog v Ribnico, usposobljen tudi za delo z mamo-grafom. 8 nesem KONCERT - PLOD SODELOVANJA RIBNIČANOV IN PRIMORCEV Skupni letni koncert Župnijskega pevskega zbora in Mešanega pevskega zbora Primorje Ajdovščina Župnijski pevski zbor Ribnica in Mešani pevski zbor Primorje iz KUD Primorje Ajdovščina sodelujeta že vrsto let. Oba zbora vesta, koliko pomenijo prijateljske in pevske vezi, ki bogatijo vsak zbor in vsakega pevca posebej. Izmenjaje so prepevali na koncertih na Primorskem in v Ribnici ter pripravili tudi že skupne nastope. Letošnji adventni čas so pospremili s skupnim koncertom v Ribnici 1. decembra, v župnijski cerkvi sv. papeža Štefana. V prvem delu se nam je predstavil domači župnijski pevski zbor, ki nas je najprej navdušil s samo moškim delom. Zapeli so O mraku Gustava Ipavca, Kam Josipa Kocijančiča in domoljubno Oj, Doberdob Zorka Prelovca. Nato so se jim pridužili še ženski glasovi, ki skupaj pod vodstvom zborovodje Alojza Osvalda ob vseh nedeljah in praznikih nepogrešljivo lepšajo bogoslužje. Tokrat so se nam predstavili z drugačnim repertoarjem. Zapeli so slovenske ljudske in umetne pesmi: Znamenje (Fran Venturini), Luna sije (Matej Hubad), Tam, kjer teče bistra Žila (Luka Kramolc), Dober večer (Ubald Vrabec), Kaj pa je tebi, ljubica (Karel Boštjančič) in poskočno pesem Veseli godec Matije Tomca. Po prvem delu sta vodja Območne izpostave JSKD Ribnica Jože Lampe in predsednik sveta Ol JSKD Ribnica Metod Jaklič člane ŽPZ Ribnica z dolgoletnim pevskim stažem nagradila z jubilejnimi Gallusovimi značkami. Nekateri pevci so značke že dobili pred leti ali v drugih pevskih zasedbah. Bronasto Gallusovo značko za pet in več let glasbenega udejstvovanja oz. prepevanja so prejeli Simon Korošec, Jaka Klun, Ana Lesar, Dani Lesar, Maja Lovšin, Jerca Oblak, Aleksander Oražem in Petra Oražem. Srebrno Gallusovo značko za 15 in več let prepevanja pa so si prislužili Marijana Korošec, Janez Lovšin, Helena Lesar Oberstar in Zdenka Mihelič. V drugem delu pa so zapeli gostje iz Ajdovščine. Kulturno umetniško društvo Primorje je nastalo iz dela oblikovane potrebe po poustvarjanju vrednot, ki človeka po napornem in težkem vsakdanu dvignejo v sfero človeške topline, radosti in zado- 6. koncert podeželskih žena ANI SO OPIRALI CELO SLOVENSKI MOHIKANCI Zgodba letošnjega koncerta podeželskih žena se je vrtela okrog Ane, ki ji je mož 'zrihtal' cel kup gostov, da so otirali ob njenem godu, kajti celo leto se je obnašala lepo in s tem ji je izrazil svojo hvaležnost... To je bila zgodba, ki so jo podeželke 30. novembra postavile na oder Športnega centra, in, tako kot po navadi, nanj povabile še vrsto vedno lepo sodelujejo, je povedala predsednica Marinka Vesel. Slednja se je skupaj s še dvema članicama tudi imenitno izkazala v skeču. Nasploh so prizore odigrale kar same in s tem pokazale ne samo pevske, marveč tudi igralske sposobnosti. Moško besedo pri vsem je imel Metod Jaklič, ki je igral hvaležnega Aninega Društvo podeželskih žena je tako že šestič zapored pripravilo letni koncert, na katerem nas s petjem in skeči opomnijo na podeželsko življenje naših prednikov, v dve uri in pol trajajoči prireditvi pa SE JE PREDSTAVILA ŠE KOPICA DRUGIH GOSTOV. NAJBOLJ SO PRESENETILI SLOVENSKI MOHIKANCI, KAKO DA NE -KOT DA BI JIH S SOMBRERI UVOZIU DIREKTNO IZ MEHIKE! glasbenih gostov: kolednike, otroško floklorno skupino, folklorno skupino iz Ljubljane, tamburaše iz Sodražice, društvo Veter, največje presenečenje pa se je 'šparalo' za na konec - pisani slovenski Mohikanci. Za povrh so pa vsi nastopajoči še eno domačo zapeli in tako zabeležili že 6. koncert Društva podeželskih žena. Nastopajoči so s seboj pripeljali župana iz Dobove, goste in obiskovalce pa je pozdravil tudi ribniški župan Jože Levstek. Prisotne so bile celo članice sorodnega društva s Hrvaške, s katerimi Ribničanke moža, enako hvaležne pa so za potrpljenje svojih mož tudi članice DRŽ, je dejala Veselova. "Možje morajo dosti potrpeti, a tudi me jih znamo pope-denati."Kljub temu, da so veliko zdoma, ker imajo v društvo že toliko dejavnosti, so vseeno srečne, da se lahko izražajo na veliko načinov, in tako, kot je rekla predsednica: "Blagor tistim ženam, ki so vDPŽI" Tekst in foto ALENKA PAHUUE voljstva. V to društvo so se ob ustanovitvi leta 1980 združili ljubitelji petja, neprekinjeno pa delujejo še danes. Zbor je tesno povezan z gradbenim podjetjem Primorje iz Ajdovščine, v okviru katerega je tudi nastal. Prav to mu daje svojevrsten pečat, saj ni ravno pogosto, da ima v okviru svojega delovanja neko gradbeno podjetje posluh za kulturne pobude. Program zbora obsega slovensko ljudsko, umetno in sakralno glasbo ter glasbo tujih avtorjev iz obdobja renesanse pa do danes. V svojem 28-letnem delovanju je Mešani pevski zbor Primorje pripravil vrsto uspešnih samostojnih koncertov ___ doma in v tujini, redno pa je prisoten tudi na občinskih in regionalnih zborovskih prireditvah. Zbor je že večkrat gostoval v tujini - tako večkrat na Češkem, Madžarskem, v Italiji, leta 1998 v Argentini, leta 2002 je s slovensko pesmijo razveselil rojake v daljni Avstraliji, leta 2005 in 2007 pa v Makedoniji. Zbor, v katerem trenutno poje 34 pevk in pevcev, vodi od letošnjega septembra zborovodja Josip Mihelčič, poklicni glasbenik, ki je svojo profesionalno kariero leta 2006 zaključil v Slovenski filharmoniji kot prvi tolkalec in drugi timpanist. Svojo poklicno pot nadaljuje z rednim poučevanjem mladih kadrov doma in v tujini. Ljubezen do glasbe nikoli ne usahne in vsakdo, ki se ji predaja - kot pevec, glasbenik ali kot poslušalec uživa, saj ga pomirja, navdihuje, razveseljuje in iskri duha. Ta sobotni pevski večer je bil prav gotovo eden takih. DČ, foto Tone Lovšin *>■ fNJ i.isk»! <■ >■ (xj>i f i.i: ■ n>i aioiixiEJLSEio^ici 3iixi>injLninL t NEKDAJ IN ZDAJ SKORAJ ENAKO ŠTEVILO DRUŠTEV V RIBNICI Predstavitev raziskovalne naloge Društva v Ribnici v 1. polovici 20. stoletja Raziskovalne naloge za ribniške študente Miklova hiša razpisuje od leta 2005. Pomagajo nam odkrivati našo skupno preteklost. Na temo, ki je bila razpisana v preteklem letu, "Življenje ribniških društev v prvi polovici 20. stoletja", seje prijavila študentka Barbara Vogrinec. V svojem delu je naštela okoli trideset (od petdesetih) društev, družb, združenj in zvez, ki so takrat delovali in so zagotovo pustili pečat v obravnavanem obdobju v ribniškem trgu. Predstavitev raziskovalne naloge je potekala 28. novembra v Miklovi hiši, kjer je direktorica Vesna Horžen najprej povedala, da je namen nalog povezati Miklovo hišo in mlade, ki odhajajo iz domačega kraja na študij v Ljubljano in drugam. Barbara Vogrinec je sicer absolventka na Filozofski fakulteti, smeri geografija in bibliotekarstvo. Povedala je, da je delo nastajalo eno leto, njena mentorica pa je bila Marina Gradišnik. Njeni viri informacij so bile monografije, zborniki, revije, akti, članki, veliko koristnega je našla v Knjižnici in Muzeju Miklova hiša, pa v Semeniški knjižnici v Ljubljani, na svetovnem spletu in v Mestnem muzeju Ljubljana, Arhivu RS, v knjižnici Narodnega muzeja Slovenije in župnišču v Ribnici, ustni vir pa ji je bil Ribničan Jože Benčina Začetki društev na Ribniškem segajo v 19. stoletje in ta so obstojala in delovala brez državnih zakonskih predpisov. Po razpadu AvstroOgrske je bilo ustanavljanje društev sprva povsem prosto. Od 1918 do 1945, ob ustanovitvi Kraljevine SHS pa je bila potrebna registracija društev pri Deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani. 'Vloga društev v okolju je bila velika, in sicer pri spodbujanju narodne zavesti in dvigu kulturne in izobrazbene ravni Slovencev (kulturna, prosvetna, izobraževalna, umetniška in znanstvena društva). Izražale pa so se tudi osebne in gospodarske potrebe posameznikov in javne blaginje (ribiška, turistično olepševalna, lovska, počitniška društva),"je razlagala avtorica. Do konca prve polovice 20. stoletja je tako v Ribnici delovalo kar okoli 50 najrazličnejših društev, družb, združevanj in zvez, ki so združevali ljudi iz različnih družbenih slojev. Ugotovila je, da tudi danes deluje v ribniški občini okoli 50 društev in klubov, in sicer na petih področjih. To so: kulturniCKimetniška, športna, gasilska, turistična in ostala društva. Vogrinčeva je raziskala okoli 30 društev iz prve polovice 20. stoletja in jih ravno tako oz. podobno razdelila na društva petih področij: kulturna in izobraževalna, katoliška, glasbena društva, društva s področja obrambe in varstva in športna društva Da bi si bolje predstavljali tedanji čas, je orisala čas na prelomu 10. v 20. stoletje. Bil je to čas, ko je v Ribnico pripeljal prvi vlak (1897), pojavili so se prvi avtomobili, kolesarji so imeli že izkaznice, prišel je vodovod (1894), elektrika (1909), angleška stranišča, kopalnice in zvočni 10 kino. Od leta 1907 so bili dečki in deklice v šolah ločeni, bil pa je to tudi čas izseljevanja. Med kulturnimi in izobraževalnimi društvi je izstopala Narodna čitalnica, ki je bila ustanovljena leta 1870, in je to najstarejše društvo pri nas." Člani so bili domačini oz. "tukajšnji" (samski in družine), "zunanji" in "častni" člani (izvolil jih je občni zbor čitalnice). Leta 1912 je bilo to ne samo kulturno in zabavno društvo, ampak je nudilo tudi znanstveno in umetniško izobrazbo ter člane združevalo v plemenitem družabnem življenju. "Prvi načelnik Narodne čitalnice v Ribnici, ki se je nahajala v Cenetovi in kasneje v Miklovi hiši, je bil dekan Anton Skubic, ki je bil tudi sicer ena najbolj aktivnih osebnosti na vseh področjih življenja v Ribnici, tako na duhovnem kot narodno zavednem in kulturnem, predvsem pa je bistveno zaznamoval podobo in vzpon Ribnice." Prvi predsednik je bil tudi pri Družbi sv. Cirila in Metoda, ki je imela nalogo vsestransko podpiranje in pospeševanje slovenskega šolstva na katoliško-narodni podlagi z ustanavljanjem in vzdrževanjem otroških vrtcev in osnovnih šol. Imeli so moško in žensko podružnico, ki je po delavnosti in marljivosti precej prekosila moško podružnico, čeprav so se ženske začele šele dobro uveljavljati v še takratni prevladujoči patriarhalni družbi. Med katoliškimi društvi je bila leta 1909 ustanovljena Slovenska katoliška javna knjižnica, in sicer v vseh župnijah in občinah sodnega okraja Ribnica. Leta 1906 je bila ustanovljena Podružnica Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, leta 1901 pa je bilo ustanovljeno najmočnejše društvo na Ribniškem tedanjega časa - Marijina družba, podružnica. "Leta 1933 je dekanija Ribnica združevala 24 Marijinih družb, v katerih je bilo skupno 3439 članov in 1812 otrok Marijinega vrtca. V Ribnici je bil en Marijin vrtec s 410 otroki." Med leti 1901 in 1923 je bilo v Dekliško Marijino družbo v Ribnici sprejetih kar 1240 deklet. To društvo je bilo gotovo najštevilčnejše tod naokoli. Vodili pa so redno vse zapisnike, članske knjige itd., ki so ohranjeni še danes. Sicer pa je bilo kar 12 katoliških društev, med njimi še Akademsko društvo Škrabec (1938), delovalo je le 3 leta, pa Podružnica Dijaškega katoliškega počitniškega društva (1920), Bratovščina Sv. družine v Ribnici (1915), Bratovščina presvetega Rešnjega Telesa (1904), Tretji red Sv. Frančiška v Ribnici (1904), Bratovščina sv. Uršule (1890), Bratovščina živega Rožnega venca in Olepševalno društvo (delovalo pred 1. svetovno vojno) z namenom, da bo Ribnica lepo mesto. Glasbena društva so bila Glasbeno društvo (1909), Tamburaški zbor (1893), Vojaška godba, Godba na pihala društva Sokol. Med društvi s področja obrambe in varstva lahko (bilo jih je okoli 7) izpostavimo Rdeči križ, ki je že bil v Ribnici, imel je namen zbiranja potrebnih stvari za svojce in ranjene v vojni, pa potem Gasilsko društvo (1887), Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb (1908) in Jugoslovanska Matica (1920) namesto Ciril-Metodove družbe. Tudi športnih društev je bilo veliko, tako Ribniško strelsko društvo (1914), Klub slovenskih biciklistov Ribniške doline (1899), o katerem je pisal v svojem dnevniku ključavničar Jakob Oražem, organizirali so razne izlete in kolesarske veselice ter prirejali kolesarske tekme doma in se udeleževali drugih po Kranjski. Telovadno društvo Ribniški Sokol je bilo ustanovljeno leta 1906 kot 25. v Sloveniji, in je živelo do 1941. 'V Sokolu so bile v tudi znane ribniške osebnosti, t. i. elita Ribnice: lekarnar Ančik, Kluni, Bukovčani, krojač Lovšin iz Struške ulice, frizer Juvane, dr. Janez Oražem." Kot protiutež Sokolu je bilo leta 1908 ustanovljeno društvo Orel, ki je bila izobraževalna, vzgojna, pa tudi telovadna organizacija slovenske katoliške mladine. Med športnimi društvi so bila še Društvo za zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma (1914), po zgraditvi leta 1932 ni več delovalo. Fizkulturno društvo (1947), Fantovski odsek Ribnica (1937) itd. Seveda pa so tu še ostala društva Zveza lesnih obrti v Ribnici (1919), ki je združevala predvsem zdomarje; pa Čebelarsko Seminarska naloga je šla v roke Miklove hiše, ki je temo TUDI RAZPISALA. NA FOTOGRAFIJI DIREKTORICA VESNA HORŽEN IN avtorica Barbara Vogrinec društvo Ribnica (1905), Lovski klub Ribnica (1894), katerega pobudnik in ustanovitelj je bil dr. Lovrenčič (tudi soustanovitelj jugoslovanskega kinološkega društva), Ribarsko društvo za Ribniško dolino (1921), včasih so ribičem rekli ribarji. Avtorica je povedala še, da je pričakovala bistveno manj društev in aktivnega delovanja v tedanjem času v Ribnici, a izkazalo se je ravno nasprotno. Izkazalo seje tudi, daje bil skoraj vsak Ribničan član nekega društva, v večini teh treh - Marijine družbe, Sokolov in Orlov. Nalogo si lahko ogledate v knjižnici Miklova hiša. Tekst in foto ZDENKA MIHELIČ Eešem v 4 KOMASACIJSKA PODROČJA ŽE ZAKLJUČENA V naslednjem letu bo polovico občine v komasacijskem območju, saj so na 4 področjih že zbrali 80% soglasij lastnikov zemljišč, ki so osnova za uvedbo komasacijskega postopka, je dejal podžupan Vinko Levstek. V Hrovači in Goriči vasi je trenutno dalo soglasje 71, v Jurjeviči in Kotu pa 66 % lastnikov. Občina želi čim hitreje speljati postopke, zato dopise in izjave pošilja tudi po pošti, v primeru da lastniki ne živijo več tu. Za primer je navedel Bukovico, kjer se je tak način zelo obnesel. Največje nasprotnike komasacij je skušal prepričati tudi predstavnik Geodetskega zavoda in tudi tega načina se bo Občina posluževala še vnaprej, "ker želimo doseči 100-odstotno soglasje lastnikov." FEBRUARJA RAZPIS ZA PONUDNIKA OGREVANJA Pogovori o ogrevanju na biomaso so prišli tako daleč, da sta trenutno dva ponudnika, ki sta se pripravljena pomeriti na razpisu, ki naj bi tekel februarja 2008, pravi Vinko Levstek. V njem bo zapisan pogoj, da se vsaj 60 - 70 % energije pridobi iz obnovljivih virov, uporabniki toplovodnega omrežja pa se bomo tudi po izbiri ponudnika lahko odločali med dvema možnostima: ali ostanemo priključeni na obstoječi sistem ali pa izberemo novega. Odločala bo cena energije, h konkurenčnosti novega ponudnika pa naj bi prispevalo dejstvo, da bo projekt v 30 odstotkih sofinanciralo tudi ministrstvo za okolje. Dom za ostarele ježe dobil fasado (pogled s strani zdravstvenega doma), stoji pa na novi ulici, imenovani Krošnjarska pot NAJEMNIKI OBČINSKIH STANOVANJ PREPOLOVILI DOLG Podžupan Vinko Levstek, ki se ubada tudi z reševanjem stanovanjske problematike, je zadovoljen, ker mu je z odločno akcijo uspelo prepoloviti dolg, ki ga imajo najemniki 70 občinskih stanovanj. "Občuti se skrb Občine, da bo bdela nad svojim premoženjem," je dejal, ko je opravil razgovor z osmimi dolžniki. Pet jih je že kar na sestanek prineslo potrdilo, da so poravnali vse obveznosti... JANEZ MATE TUDI URADNO DIREKTOR OBČINSKE UPRAVE S prvim decembrom je položaj direktorja občinske uprave uradno nastopil 45-letni Janez Mate, zato se je predstavil tudi na novinarski konferenci. Dejal je, da se je že takoj na začetku soočil "s hitrim pridobivanjem izkušenj iz povsem novega sveta," da pričakuje čim boljše obvladovanje vseh situacij in da je na občini usposobljena ekipa, tako da operativne zadeve tečejo normalno. Zbrala ALENKA PAHUUE Začenja se javna razgrnitev prostorskega plana OBVOZNICA OD ŽLEBIČA DO DOLENJE VASI S polletnim zamikom zaradi prehoda iz starega na novi zakon, toda prostorski načrt je zdaj Struktura d.o.o. iz Škofljice toliko dodelala, da ga bo lahko razgrnila pred javnostjo. Najprej so o njem lahko na svojo izrecno zahtevo razpravljali občinski svetniki 18. decembra na izredni seji, porajalo pa se je nešteto vprašanj, kar projektantsko ekipo ni motilo. Jože Derganc je dejal, da je javna razprava silno dobrodošla, ker se lahko pride do novih in kvalitetnejših predlogov, kot so si jih sami zamislili. Po njihovi viziji bo urbanistični načrt mesta Ribnice ključni del prostorskega akta, ker tudi država razvoj usmerja v naselja, ki že predstavljajo žarišče življenja. Prihaja čas, da Ribnica postane res mestna. Okrepila naj bi se v odnosu do zaledja, ne samo Sodražice in Loškega Potoka, ampak tudi širše, da bo lahko tekmovala z drugimi regijskimi okolji. Projektanti ji želijo dati več možnosti za krepitev storitvenih in centralnih dejavnosti, širi pa se lahko kar na 130 hektarjih sedanje nepozidane, a razpoložljive površine. Derganc pravi, da želijo aktivirati organizirano stanovanjsko gradnjo za različne potrebe in socialne strukture ljudi; ne več gradnja socrealističnih blokov, ampak naj bi rasle vrstne hiše, vile in drugi tipi zgradb, ki bi lahko ustvarile podobo mestne soseske. Hrastja in Malega Humca po njegovem prepričanju nima smisla preoblikovati, ker so tam gradnje že stekle, za ostale pa je treba domisliti nov način. RIBNIŠKA PROMENADA Območje med Bistrico in bivšim kompleksom Kasarne naj bi se sčasoma uredilo tako, da bi se športni park okrog stadiona povezal s poslovno-stanovanjsko sosesko in kot tako pripomoglo k oživitvi mestnega jedra. Območje okrog Inlesa in Merharjeve ulice naj bi med prvimi dobilo pravo funkcijo in se priključilo mestnemu jedru v smislu kareja. "Preoblikovati se mora v pravo mestno ulico, ki bo podprla kakovost mestnega jedra." Nadaljevanje na strani 12 ;i ixji ioce v"! .>■ /V<>Pvi :irxii"i<> Da se vsako jutro prebudiš spočiti 1 I 0 in se dela lotiš z jasnimi mislimi inT^eseljem I J r*\ ter s hvaležnostjo, da lahko vse to pdt^š. Da si vse dni zdrav, brez skrbi, zamer irftWeh^olje. 0 Da se vsaki noči približaš s prijetno utrujenostW, r*\ ki kar kliče po spancu M üt in z radostjo, f ^ ki izhaja iz polno doživetega ^ Srečno v 2008, / ^ kolektiv AVTOHIŠE ZALAR SsOG«SOG«SiOG«SOG« SOG8SOG8 SO www.avtohisa-zalar.si d VOZILA NA ZALOGI Praznični dnevi veselo hitijo, skrite misli in želje budijo. Odbije polnoč in leto mine: Avtohiša Randelj vsem strankam in poslovnim partnerjem želi veliko uspehov, zdravja in varno vožnjo v letu 2008. VW Golf Si Trendline 1,9 IDI 66kw-90km, VW Golf Plus Trendline Si 1,9 IDI 77kw-105km VW Fox 1,4 55 kw,-75km VW Jetta comfort. 1,9 IDI 105km/77kw VW NOVI Passat lim. Comfortline 2,0 IDI 103kw-140km VW NOVI Passat var. Comfortline 2,0 IDI 103kw-140km VW Polo Si Comfortline 1,4 59kw-80km, 1,2 51kw-70km, 1,4 IDI 59kw-80km VW Touran 1,9 IDI 77kw-105km VW Sharan Sportline Family 2,0 IDI 103kw/140km PREDSTAVITVENA VOZILA VW Tiguan Trendline 2,0 IDI 103kw-140km VW Polo Si 1,4 59kw-80km VW Golf Var.Trendli. 1,9 TDI 105km-77kw VW Passat Lim. Comfort.2,0 TDI, 103kw-140km RABUENA VOZILA VW Crafter FURGON EMR 2,5 TDI, 100kw/136km, letnik 2007. RENAULT Clio 1,2,43kw, letnik 2000. PORSCHE KREDIT IN LEASING RANDEU Mahovnik 2, 1330 Kočevje telefon 01 8951 488, telefax 01 8955 240 e-mail: damijan.randelj6porsche.si salon in delavnica pon.- pet. od 7. do 18. ure sobota salon od 8. do 12. ure Razvili smo visoko kakovostno leseno bio hišo, toda njene kvalitete Še izboljšujemo! Osvojili smo zahtevne in zanimive trge Evropske unije in širše, pa ta zemljevid še razširjamo! ustvarjamo.skupaj z zanimivimi poslovnimi partnerji za prestižne naročnike, vendar ta seznam vztrajno dopolnjujemo! vplivamo na višje standarde zdravega bivanja, samo želimo si biti v tem še bolj učinkoviti! Oblikovali smo odličen kolektiv zaposlenih, s katerim uresničujemo vedno višje cilje, a neprestano iščemo nove sodelavce! (K^riko Riko Hiše RIKO HIŠI: <1.0.0., Lepovče Z3, 1310 Ribnico, T (01) 3372611, (01) 8361095, F (01) 8369936, E info@riko-hise.si, W www.riko-hise.si Sflk/®SAT- antenski sistemi Peter Kočevar s.p. Merharjeva 2, Ribnica, gsm 041 761-769 NOVO Končno na SAT tudi POP TV, Kanal A in TV 3! UGODNO: državne subvencije pri nakupu SAT sistemov, v primeru slabega sprejema SL0-1 in SLO-2. pop A TCLIVIZMA \ SLOVENIJA # B I S T IV O Z r\g^ Kava za s seboj že od 5. ure zjutraj Naročila tudi na 04l/534”777 S TEM KUPONOM V MESECU JANUARJU od 5h do 7h KAVA BREZPLAČPi 0^> HAAS DOM trgovsko in gradbeno podjetje d.o.o. Bohova 78,2311 HOČE Haas Vrhunska kvaliteta oken in vrat Domiselna okenska tehnika Naša celotna ponudba zajema: - predalčne in lepljene lesene konstrukcije za industrijske, kmetijske, skladiščne in športne objekte - Široka paleta HAAS montažnih hiš PRI NAS DOBITE VSE NA ENEM MESTU! TEL.: 02/6130613, FAX: 02/6130615, www.haas-dom.si E-mail: info@haas-dom.si, GSM: 051 645 203 GOSTINSTVO - TVR1ZEM Alojz Pugelj s.p. Lepovče 83, 1310 Ribnica Tel.: 01/8361 189 ali 01/8361-665 GSM: 031/760-697 z ansamblom C AN - C AN MOBITEL zastopstvo eÄw.microera.si SERVIS GSM / UMTS mS microera Jože Sile s.p. Hrovača 14A 1310 Ribnica Tel.: 01/ 8373 116 FAX: 01/ 300 77 06 GSM: 051/358 762 E-mail: info@microera.si __, , DELOVNI ČAS: H lO n B.3-hP1E2Th .er ll^U 14h-18h HHl K 8.30h-11.30h POPUSTI za dodatno opremo H PRI NOVIH NAROČNINAH ■ OPTIK JWNEZ FOZ^DČ vsaK daij od 91} do 191} sobota zaprto DOMIX - zaključna dela v gradbeništvu Ana Mihič s.p., Knafljev trg 11, 1310 Ribnica, Tel.: 041/758 947 • druga zaključna dela v gradbeništvu (mansarde, polaganje sten, stropov...) • barvanje (vrat, balkonov ...) • druge osebne storitve • čiščenje stanovanj (čiščenje na domu) Slikopleskarstvo ‘BOJC Peter Bojte > &p. Humec 24, 1331 Dolenja vas Tel.: 01 8364-533 GSM: 041 712 103 hxiv^muls: ai n-Jvw» RIBNIŠKI PUSELJC 2007 Posamezniki: glasovi: Jože Levka 418 Matej Pavlič 73 Janez Škrabec 47 Jože Levstek 12 dr. Alenka Nadler Žagar 8 Zalka Gorše 6 Ivan Čampa 6 Stanko Skopec 4 dr. Lidija Šmalc 4 Janez Andoljšek 3 Alojz Osvald 3 Bojan Čebin 3 Metod Jaklič 2 Medard Pucelj 2 Franc Jaklič 1 dr. Anica Marolt 1 Tomaž Tomšič 1 dr. Matjaž Kolenc 1 Društva, klubi, podjetja...: glasovi Ansambel Roka Žlindre 3551 Ansambel Zdomarji 2356 Radio Urban 32 Frag mat 14 Društvo mažoret in plesalcev Ribnica 5 Turistično društvo Ribnica 5 Taburaški orkester Sodražica 4 Ansambel Franca Miheliča 2 MD Okameneli svatje 2 Glasovanje je potekalo preko radia Urban, časopisa Rešeto in spletnega portala www.ribnica.info. Skupaj število glasov: 6.718 MALI OGLASI PRODAM Prodam brezhibno harmoniko CFB 34+1 (Slakov gumb) v kovčku, možna menjava. Tel.: 041 / 649 267. V Otavicah prodam več njiv in travnikov. Cena je 0,69 eur za m2. Tel.: 041 / 479 898. Prodam motor Yamaha 900 TD M ABS, star eno leto, odlično ohranjen, z dodatno opremo, redno servisiran. Cena je 7.200 eur. Tel.: 031 / 291 080. KUPIM Kupim staro pohištvo, vojaške obleke, sablje, bajonete, vojaško opremo, medalje, fotografije, razglednice, knjige, časopise, revije, slike, kipe, porcelan, steklo, glasbene instrumente, ostale starine... Tel.: 041 / 649 267. ODDAM V centru Ribnice oddam v najem enosobno stanovanje (centralno ogrevanje, KTV, internet). Tel.: 041 / 934 767. RAZNO Nudim varstvo otrok. Tel.: 040 / 562 065. Nudim brezplačen odvoz poškodovanih in neregistriranih vozil. Nudim tudi prevoz kmetijske mehanizacije. Tel.: 041 / 678 920. 33 RIBNIŠKI PUŠELJC 2007 Spoštovane, spoštovani, dobili smo šopek osebnosti, ki so po vašem mnenju zaznamovali leto, ki se izteka oz. so zaznamovali življenje v Ribnici v preteklih letih. Pred leti smo se spraševali, ali iskati osebnosti, ki so pustile svoj neizbrisni pečat v tekočem letu, iskati osebnosti izmed tistih, ki bi jih predlagali mi, iskati osebnosti izključno na določenem področju... Zaključek razmišljanja je pokazal, daje območje, na katerem živimo, le premajhno, da bi se osredotočili samo na eno področje, kjer bi iskali osebnost leta. Pogled na lestvice prejšnjih let pove, da imate še vedno radi svoje zdravnike, ljudi, ki jih ne obremenjuje oz. niso obremenjeni s politiko. Zanimivo, da smo v vseh desetih letih izbora osebnosti za Ribniški pušeljc imeli na lestvici le dva politika, to sta bila Jože Tanko v svojem prvem mandatu županovanja v Ribnici in letos aktualni župan Jože Levstek Zelo priljubljeni so vedno glasbeniki. Pušeljc so že dobili ansambel Ribniški pušeljc, ansambel Franca Miheliča, lani in letos so ga prepričljivo osvojili mladi glasbeniki, združeni v ansambel Roka Žlindre, ki se jim je pridružil še en mlad in perspektiven ansambel Zdomarji. Lahko tudi rečemo, da pri tem kar malo pozabljate na izvrstne glasbenike, ki dosegajo izjemne uspehe na tem področju tako doma kot v tujini. Res, da gre za resno glasbo, pa kljub temu. Vsakič pa izberete osebe širokega duha, osebe, brez katerih bi naša Dolina res bila bolj pusta, neprijazna itd. Pri nagrajencih gre v večini za skromne ljudi, ki se pri svojem delu niso uklonili dnevnim pritiskom, bodisi politike bodisi težkim stanjem na področju financ, ko so določeni projekt spravljali na piano. Skratka, kot letošnje nagrade Občine Ribnica gre tudi Ribniški pušeljc v prave roke. Ob tem je treba dodati, da si tudi ostali, M so na lestvici, zaslužijo priznanje za opaznost, pohvale in čestitke tudi vsem, ki so pušeljc prejeli prejšnja leta. Tokrat ne bom pisal oz. govoril, da ste vabljeni k sodelovanju tudi prihodnje leto, kajti vsaka zgodba ima uvod, jedro in zaključek in letoäryi jubilejni izbor j e z moje strani zaključek te uspešne zgodbe. Hkrati tudi HVAIA za kar 125 glasov, ki ste mi jih namenili v tem letu, ampak verjemite, sam sebi pušeljca ne morem predajat, kljub temu pa je občutek, da sem tako prepričljivo nominiran, več kot izvrsten! Za zdaj pa le še: Imejte radi sebe in druge, le tako vas bodo imeli radi drugi, in v letu, ki je pred nami, ne želite in delajte stvari, o katerih sami ne bi radi slišali in jih občutili. SREČNO! Marko Modrej Podelitev nagrad bo v soboto, 19. januarja, v Športnem centru v sklopu prireditve Rešeto domačih, kjer se bodo predstavili mesečni zmagovalci istoimenske oddaje na radiu Urban. Vabljeni torej na večer zmagovalcev in Velikih imen Ribniške doline. Pravilna rešitev iz 11. številke ZA UŽITKE V NARAVI Nagrade, darilne pakete, ki jih tokrat poklanja TRIM SPORT TOMAS SPORT 2, Hrovača 14a, Ribnica, prejmejo: MATIJA LOVŠIN, Slatnik 12, 1310 RIBNICA IVAN RAJH, Knafljev trg 8, 1310 RIBNICA PAVLA KOŠMRU, Kolodvorska 18, 1310 RIBNICA SAŠA RAČKI, Ljubljanska cesta 47,1330 KOČEVJE ANDREJ BRINŠEK, Sv. Gregor 13, 1316 ORTNEK Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestilo o prevzemu nagrade boste PREJELI PO POŠTI. RESETO.RIPNIPA ■M SIQL.NET BOŽIČNO - NOVOLETNI KVIZ Na vsako vprašanje vam ponujamo več odgovorov in trditev, a le eno je pravilno. Črko pred pravilnim odgovorom vpišite v razpredelnico in dobili boste... nekay, povezano s/z.... 1. V teh dneh se izteka adventni čas, ki z drugimi besedami pomeni... N prihodnji čas Č predbožični čas R okrasni čas 2. Na jasnem nebu lahko vidimo utrinke, ki so nič drugega kot prah za rdečenosim Rudolfom, ki je... B hudomušni plemič iz 15. stoletja A jelen z Božičkom L posledica veselega decembra 3. Božičnik je... Mi fn gath ipessagaüB w saa m (ctsplsmMI (ä® IB, fenmifa K zimski šopek R obredni kruh O zimzeleni grm 4. Po starem običaju za blagoslov doma, gospodarskih poslopij poleg blagoslovljene vode uporabljamo tudi kadilo oz.? M®d pruVitoM mifo/smo b®m® p®r)®wii® ižžmbnli tepe nagrade, H jih p®(klanja ©Mana Rabnaea (i % knjiga R3bni©a, wslteina majhn®siii, aVtorie® Marin® ©radalnik ter kapa). D snov za kajenje L dim proti komarjem O dišečo smolo KUPONI 5. V času praznikov si po navadi izmenjamo kup prijetnih, vzpodbudnih besed, ki jih v zadnjem času pošiljamo preko e-pošte, SMS -sporočil, še vedno pa je najprijetneje prejeti voščilnico ali... B vizitko oz. razglednico po pošti H besedilo ljudske pesmi I paket voščenk .JL rvlh 6. Joulupukki je... O znameniti danski fjord N finski Božiček V švedski Božiček 7. Še ena znamenitost, povezana s temi dnevi. Kaj je omela? I grmičasta rastlina V metla B dimnikarski pripomoček 8. Zanimivo. Poglejmo še malo v naše ljudsko izročilo. Badnik je... KUPON ZA OBJAVO BREZPLAČNIH MALIH OGLASOV Besedilo:_________________________________ KUPON ZA NAGRADNO IGRO Rešitev:___________________ Ž božični večer v Beli krajini C lesena goba M postna jed 9. Zdaj pa je že čas, da se spogledamo z jaslicami. Kljub temu, da jih v Sloveniji postavljamo že od leta 1644, pomenske definicije še marsikdo ne razume. Jaslice torej so ... V ponazoritev Kristusovega rojstva O božične lutke Š posebno anatomsko ležišče 10. Za konec še veseli praznični 'obred', ki ga imenujemo koledovanje oz.? E s petjem in igranjem zaželeti sreče v novem letu A pisanje koledniških pesmi P urejanje koledarja Ime in priimek:______________________________________________________ Ulica: ______________________________________________________________ Pošta:_______________________________________________________________ Tel.:________________________________________________________________ 'k k k Izpolnjeni kupon izrežite in ga v pismu oziroma na dopisnici pošljite na naslov: REŠETO, Škrabčev trg 40, 1310 RIBNICA, najkasneje do 18. januarja 2008. RESETQ.R1BNIQA J* $ S1QL.NET 1 INJ/V’VSIV''*: < > 1/XI V^/V 151 < > N 2 > Ocenjevanje sc V okviri projekta "Podpora ekološkemu kmetijstvu" je Kmetijsko svetovalna služba Ribnica organizirala ocenjevanje sadnih sokov. Nagrajence smo navedli v prejšnji številki, tokrat pa bi bilo morda za širšo javnost zanimivo, na kakšen način smo izbirali najboljše sokove med sedemnajstimi vzorci in na kaj moramo paziti, ko jih pripravljamo. Kakšne so bile najpogostejše napake? Vsi sokovi so bili glede bistrosti ocenjeni maksimalno, saj komisija ni delala razlik med bistrimi in motnimi sokovi. Če se hočemo znebiti gostih delcev, je naj pogostejši način bistrenja filtracija in dodajanje encimov. Obstajajo posebne naprave za filtriranje. Vendar ni nič narobe, tudi če ohranimo motni sok, saj ti drobni delci v soku vsebujejo veliko koristnih snovi za našo prebavo. Težava je le takrat, kadar ustekleničene motne sokove staramo, saj se z leti na dnu steklenice nabere usedlina. Najbolje je bila ocenjena naravna barva, ki jo dobimo takoj po stiskanju. Vse rjave in rdeče odtenke sokov dobimo takrat, kadar sadni sok takoj po stiskanju pustimo na zraku, da oksidira. Komisija je to ocenila kot napako. Vonj mora biti tipičen za določen izdelek. Hruškov sok mora dišati po hruškah, jabolčni po jabolkih in grozdni po grozdju. Pri grozdnem soku je komisija lahko določila celo sorto grozdja, iz katere je nastal sok. Vonj lahko delno uničimo ali kot pravijo "ubijemo" s premočnim kuhanjem ali z cov dodatnim tujim vonjem, ki ga dobimo, kadar premalo operemo posode. Največ točk so sokovi dobili pri oceni okusa. Okus mora biti tipičen za določeno vrsto sokov in predvsem harmoničen. To dosežemo s pravim razmerjem med sladkorjem in kislino. Kadar stiskamo sok iz zelo sladkih jabolk, je prav, da posebej stisnemo sok iz tistih bolj kislih in nato sok v pravilnem razmerju zmešamo. Tako izdelujejo najbolj kvalitetne sokove. Lahko pa že poznamo pravo razmerje in pripravimo različne sorte že pred stiskanjem. Pri hruškah se nam pogosto zgodi, da imamo pretrpek sok. To napako bomo odpravili, če bomo pustili, da hruške čim bolj dozorijo, tako bodo zgubile del pekti-nov, ki povzročajo trpkost. Na okus vpliva tudi zdravstveno stanje surovine. Nikakor ne smemo uporabiti za sok gnilih ali umazanih jabolk in hrušk. Po pravilnem izboru surovine nas čaka še postopek konzervacije sokov, ki lahko pusti neprijetne posledice okusa. Če želimo, da sok ohrani enako kvaliteto kot takrat, ko smo ga stisnili, ga moramo konzervirati. Da preprečimo alkoholno vrenje oziroma kisanje, lahko sok zamrznemo ali pa uporabimo bolj pogost postopek segrevanja. Sok segrejemo na 76 do 80 stopinj Celzija, če ga ustekleničimo. Pri shranjevanju v nerjavečih posodah pa ga segrejemo na 85 do 90 stopinj. Po segrevanju moramo sok čim hitreje ohladiti. Ker se cisterna dan ali celo dva dni ohlaja, zelo hitro pridobi sok okus po kuhanju. Zato dobimo PRIPRAVLJEN] VZORCI ZA OCENJEVANJE (EMBALVČA SE NI OCENJEVALA) Komisija pri ocenjevanju sokov kvalitetnejše sokove s stekleničenjem. Cisterno moramo zelo dobro oprati z vročo vodo, prav tako moramo odpreti in oprati tudi pipo, skozi njo spustiti vročo vodo ali celo prvi curek vročega soka. Ana Ogorelec, Vladka Turk Mate Območno združenje Rdečega križa Ribnica je v mesecu decembru organiziralo družabno srečanje za starostnike v Lovskem domu v Rakitnici. Radi bi se zahvalili Lovski družini Dolenja vas za brezplačen najem prostora, njihovim sodelavkam za brezplačno strežbo ter mentoricam in otrokom iz OŠ Dolenja vas za prisrčen kulturni program. V: ■sem bralcem Rešeta želimo lepe praznike, srečno in uspešno novo leto 2008! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA RIBNICA EV Novi Dom čebelarjev Marsikdo je iz svojega avtomobila opazil čudovito hiško, ki stoji ob glavni cesti pri odcepu za Dolenje Laze. Sedaj ima že fasado in napis, ki označuje, da je to Dom čebelarjev. To je za društvo resnična pridobitev, saj smo tudi čebelarji končno dobili svoj dom, kjer se bomo lahko družili. V društvo, ki nas šteje 73 članov, smo povezani čebelarji iz treh okoliških občin: Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka. Čebelarji Ribniške doline so v stoletni zgodovini s pomembnimi posamezniki ustvarili bogato tradicijo čebelarjenja v Dolini. To bi radi obdržali in nadaljevali tudi zaradi novih možnosti, ki nam jih bo prostorsko omogočal novi dom v povezavi z dogodki, ki jih bomo lahko organizirali. Ravno v letu 2005 smo praznovali 100 - letnico čebelarjenja, jo počastili s proslavo in izidom brošure Zgodovina čebelarstva v Ribniški dolini, delo Ivana Šege. V istem letu smo začeli tudi z gradnjo čebelarskega doma. V to je bilo vloženo veliko truda, prostih delovnih ur in sredstev, saj smo Dom še v istem letu spravili do podstrehe. Letos so poleg fasade narejeni notranji ometi, nadstrešek pred vhodom, v zgornji in spodnji etaži so že položene ploščice. Ostala nam je še oprema prostorov ter ureditev okolice, prostori pa so sedaj že primerni, dav njih prvič z veseljem in ponosom izpeljemo redni občni zbor. Naj medi! Društvo ljubiteljev čebel Apis Ribnica Irena Lušin RESETO.RIBN1CA ■Ai SIQL.NET SOŽITJE Sl ŽELI VEČ ČLANOV IN LASTNE PROSTORE Društvo za pomoč osebam v duševnem razvoju je oktobra letos dočakalo bivalne enote, za katere se je borilo 20 let Leto je naokrog, bilance se delajo povsod, najsi bo v vladnih ali nevladnih organizacijah, državnih ali občinskih institucijah in tudi v društvu Sožitje Ribnica, ki pomaga osebam z motnjami v duševnem razvoju. Svoj občni zbor vedno pripravijo v času radodarnih mož in 8. decembra jih je tudi obiskal mož z dolgo belo brado...V gostišču Pugelj so se zbrali tako osebe z motnjami kot njihovi starši, pa tudi vsi predstavniki socialnih in občinskih služb: direktorica CSD Majda Vrh, vodja VDC Nanča Mohar, direktorica Centra Dolfke Boštjančič z Iga Valerija Bužan, ribniški in sodraški župan. Ta prostovoljna in neodvisna organizacija zdaj združuje 190 članov, od tega 67 oseb z motnjami v duševnem razvoju in letošnjega oktobra so se veselili pridobitve, za katero so se borili 20 let! Bivalne enote VDC, ki po novem domujejo na Krošnjarski poti (ulica, na kateri stojijo bivalne enote in dom za ostarele), že gostijo 16 prebivalcev, prostor pa jih lahko dobi še kakih osem, zato je predsednik društva Sožitje Jože Košmrlj pozval starše, naj se ne sprašujejo, ali bi svojega motenega otroka vključili v enote ali ne, marveč to tudi storijo. Društvo je bilo skozi leto spet zelo dejavno. Februarja so člani odšli na kopanje v Dolensjke Toplice, 46 članov je v Termah Olimia preživelo vikend seminar o pravnih vprašanjih in predavanje o zdravi prehrani, 26 jih je odšlo na Grmado, 51 v Goriška brda, 31 staršev je poslušalo predavanje Kako vzpodbuditi dobro v človeku, v Simonovem zalivu se je kopalo 40 članov, na pikniku pri Novi Štifti pa je bila najbolj množična udeležba - kar 90 ljudi. Piknik so pripravili skupaj s cerkniškimi kolegi, s katerimi društvo dobro sodeluje (19 otrok iz Cerknice in našega društva se vsako soboto zbere v ribniškem župnišču in se pripravlja na sprejem svetih zakramentov), podobno dobrih odnosov pa si želijo še z drugimi društvi, je povedal Košmrlj. Komisija za družabne dejavnosti je pozvala vse člane, naj se še v večjem številu udeležujejo vseh dejavnosti, ker "druženje, smeh in veselje bodo naš dan napravili veliko lepši"! Predsednik je opozoril, da bo za dejavnosti sicer vse manj denarja, tako da se bodo morali bolje organizirati za pridobivanje donatorskih sredstev in bodo zato več delali na promociji društva. Poskušali bodo tudi povečati svoje članstvo ter pomagati tudi nečlanom in družinam, ki se prav tako soočajo z enakimi težavami pri vzgoji motenih oseb. Morda jim bo v letu 2008 uspelo spet pripraviti dobrodelni koncert, pospešili pa bodo tudi aktivnosti za pridobitev lastnih društvenih prostorov. Tekst in foto ALENKA PAHUUE Potem ko so uspeu dobiti bivalne enote, se bodo člani društva TRUD1U ŠE ZA fASTNE PROSTORE, KJER BODO LAŽJE VODILI VSE SVOJE DEJAVNOSTI, JE DEJAL PREDSEDNIK JOŽE KOŠMRU. POTEM KO SO USPEU DOBITI BIVALNE ENOTE, SE BODO ČLANI DRUŠTVA TRUDIU ŠE ZA LASTNE PROSTORE, KJER BODO LAŽJE VODIU VSE SVOJE DEJAVNOSTI, JE DEJAL PREDSEDNIK JOŽE KOŠMRU. K UD France Zbačnik se ob izteku starega leta zahvaljuje vsem, ki ste dihali in živeli z nami, hkrati pa vam želi vesele božične praznike in srečno v novem letu. NAŠLA SEM TOPEL DOM Ko človek "dozori" - tako pravi moja poljanska prijateljica Micka, mora prepustiti svoje mesto mladim, ki si šele utirajo pot v življenje, in poiskati "dom", v katerem bo našel prijazne, potrpežljive ljudi, ki bodo lajšali križe in težave starosti. Našla sem ga, vesela sem, da so me medse sprejeli Cerkničani, katerim sem pred petdesetimi leti "solila pamet". Po toliko letih me niso pozabili. Na srečanju na Dolenjem Jezeru smo z nekaterimi obujali spomine na leta, ki smo jih skupaj preživljali. Prvi vtisi v novem domu so zelo dobri. Moji vtisi v "domu"; Najprej bi se zahvalila socialni službi v Cerknici, ki je razumela stisko in nemoč ljudi, ki so v 2. svetovni vojni in po njej toliko pretrpeli. Ostareli so in večkrat osamljeni preživljali svoje zadnje dni. Kot "vrabčke" jih je potreba pripeljala v toplo zavetje. "Ranjena" pokrajina si je to zaslužila. Ko v zadnjem času toliko pišejo in govorijo o "tajkunih" - novih bogataših, se nehote sprašuješ, v kaj vlagajo svoje bogastvo? V naš dom ga je vložila gospa Alenka Žnidaršič Kranjc (to sem prebrala v časopisu) in se tako oddolžila svojim prednikom iz tega področja. Gospe Kranjčeve osebno ne poznam, o njej sem le brala. Hvala za to izredno dejanje! Koliko je novodobnih bogatašev? Kje je vaša socialnost? Kje ste vsi, ki imate polna usta besed o stiskah ostarelih upokojencih? Izkažite se, naj beseda postane "meso", ne samo laži na ustih! Hvala zelo požrtvovalnemu osebju - od strežnice do direktorice, socialne delavke do zdravnice! Toplo mi je bilo pri srcu, ko mi je mlada, lepa deklica - medicinska sestra, ki nesebično služi svojemu poslanstvu, rekla, da jo veseli delo z ostarelimi, čeprav je plača bolj slaba. Kje so še mladi ljudje - idealisti, ki ne gledajo samo na denar? Vse sestre, vso osebje, bi si zaslužilo za nesebično in težko delo res več priznanja tudi pri plačilu. Pišejo in govorijo, da smo socialna država, vendar tisi, ki imajo denar, tega ne pokažejo. Gre jim le za osebne koristi. Če imajo v sebi še kaj človečnosti, naj prisluhnejo potrebam ostarelih in pomagajo pri gradnji domov, takih kot je CERKNIŠKI! Sonja s Pouan, Verbčeva 85 .Rešem i RAJci n e~ ■ iiAimsiVM ■ i ■ r><»* >■ Miiixi^mjLnio Proračuna prinašata 1 pomemone projekte za naše področje Jesen je za vse poslance čas posebne pozornosti. Oktobra in novembra je največ naše pozornosti namenjeno pripravi proračunskih dopolnil za naslednji dve leti. Na ta način poskušamo izboriti še nekaj več od tistega, kar je posameznim področjem namenila vlada. Priprava dopolnil ni lahko opravilo, saj jih je potrebno pripraviti tako, da ne posežeš v "evropske projekte" ali v vsebine, ki so ravno tako upravičene do sredstev kot tiste, za katere se sam boriš. Letos je vlada pripravila proračuna na osnovi precej spremenjenih okoliščin, ki so jih prinesle davčne in druge reforme. Dohodnina in davki so precej nižji, precej nižje je načrtovan tudi primanjkljaj, vse to pa prinaša precej manj sredstev v državni proračun, kot bi jih bilo, če bi veljali stari pogoji. Vlada se je zelo potrudila, saj je istočasno znižala tudi stroške "države" (t. i. javno porabo) za 3%. To se je zgodilo prvič po osamosvojitvi in je za evropske razmere izjemen dosežek. Kljub nižjim davkom so zaradi boljšega standarda in bistveno povečanega števila zaposlenih ter bolj učinkovitega gospodarstva prihodki proračunov višji, kar ob racionaliziranih stroških adminis- nadvse pomembne odseke na naši glavni cesti, na t. i. 3. a razvojni osi, o katerih se je sedaj več ali manj samo govorilo. Gre za tretji pas Pijava Gorica -Turjak, za obvoznico Velike Lašče, potrditev pa je dobila tudi obvoznica Ribnica. V proračuna so prišli tudi nekateri nevarni priključki okrog Lašč, ureditev trga v Sodražici, nekaj pločnikov ob nevarnih odsekih v ribniški občini, ureditev centra Loškega Potoka in obvoznica v Travniku. Sprejeli smo tudi opozicijski predlog za preplastitev ceste po Dragarski dolini. Če ob tem vemo, da je že vse pripravljeno tudi za posodobitev železniške proge do Ortneka, obnova naj bi se začela po novem letu, potem se celotnemu območju obeta v naslednjih letih bistveno boljša povezava z Ljubljano. S tem pa se bodo odprle nove možnosti še hitrejšega razvoja, ki jih bomo zagotovo uspeli dobro izkoristiti. Seveda bodo morali precej naporov vložiti tudi ILcVd Z d. UI h %— tracije omogoča visoko raven državnih -javnih investicij, ki so pomembno gonilo gospodarske rasti in družbenega razvoja. Zanimivo je, da je opozicija v razpravah, v katerih je opozarjala na povišano inflacijo, opozarjala prav na previsoke državne investicije, ki naj bi povzročale pregrevanje gospodarstva. Visoke investicije seveda niso pomemben generator inflacije. Inflacijo poganjajo predvsem povišani stroški hrane in naftnih derivatov. Oboji so na svetovnem trgu znatno porasli in se neposredno prelili v povišanje cen pri nas in drugod po svetu. Prav vse evropske države se soočajo z rastjo inflacije. Vendar ima cena hrane in derivatov zaradi boljšega življenjskega standarda pri njih bistveno manjši vpliv. Samo polovico tolikšnega kot pri nas. Tudi tu se pozna zgodovinska zamuda pri vstopu v tržno gospodarstvo. Pozornost pri pripravi proračuna se je tudi letos izplačala. Tako smo v "prometni" del proračunov in v razvojne programe prvič zapisali nekatere za nas župani, saj se skoraj nič ne zgodi brez lokalnih aktivnostih. Ponekod bo potrebno izpeljati prostorske spremembe, drugod pomagati pri odkupih zemljišč... Je pa presenetljivo, da za nas tako pomembne dopolnitve proračunov niso dobile podpore opozicijskih poslancev niti iz našega konca. Kot da jih naši skupni problemi ne zanimajo. Ni namreč dovolj, da se na raznih sestankih in srečanjih govori, kdo in kaj vse bi moral storiti, da naš konec ne bi ostal zaprto in pozabljeno področje. Sicer je potrebno tudi opozarjati, vendar pa je pomembnejše, da se na ustreznih mestih tudi kaj predlaga. Npr. napiše kakšen amandma in takrat, ko je najbolj potrebno, tudi glasuje. Z držanjem fig v žepu ali z odsotnostjo se pač našemu okolju ne da pomagati.Vseeno pa upam, da se bodo moči združile vsaj pri izvedbi izboljšav cestnih odsekov v naslednjih letih. Jože Tanko poslanec SDS v DZ O ČASU "f^ecemberje zopet tu, konec leta, čas družinskih ■praznikov, ko pomislimo bolj na druge, naše JLVbližnje pa tiste, ki so v stiski, da jim prisluhnemo, smo z njimi... Ob tem prehodu leta se vprašamo, kaj nam bo novo prineslo in hkrati se ozremo po tem, kaj je bilo v tem letu, ki odhaja? Odhaja marsikaj - film preteklega leta se nam odvrti - veselje, uspehi, ljubezen, pa tudi strah, upanja, stiske, brezmejno koprnenje, trpljenje... Dogodkov ni mogoče spremeniti, zamenjati. Kot da bi bili vkovani. Nekateri so bežni, drugi so se zarezali globoko v naše srce in dušo. Nam je hudo za njimi, bi naredili kaj drugače? Šele ko pogledamo nazaj, ugotovimo, daje potekel čas, M se nikoli več ne vrne in je za vedno za nami... Dandanes pripisujemo premajhen pomen času. Premalo se zavedamo preteklosti in premalo razmišljamo o prihodnosti. Edini čas, kije še pomemben je čas sedanjosti. Danes je čas enak dolžini slike ali zvoka Dokler traja slika, dokler traja zvok, traja čas. Dokler osebo poleg sebe vidimo ali slišimo, smo v stiku z njo. Ko odide, ko izMopimo telefon, ko pošljemo sporočilo, se stik nenadoma prekine. Nimamo več časa za odnos. Vse pade v nek prostor brez časa, kjer so nanizani posamezni klici, srečanja, elektronska sporočila, pa tudi odlomki bučne glasbe, reklamnih sporočil in slik z naslovnic. Vse bolj je pomembno samo to, kar se dogaja ta trenutek. O tem, kar je bilo prej, in o tem, kar sledi, nimamo časa razmišljati. Še manj časa pa imamo, da bi vse te razdrobljene trenutke vpenjali v neko smiselno celoto in ji dajali vrednostni pomen. Ni časa Strokovnjaki bi rekli: Nimamo časa za zgodovinski čas in niti ne za simbolični čas. Nimamo časa, da bi trenutke dneva povezovali v celoto, in nimamo časa da bi jih vpenjali v nek simboličen sistem vrednot. V preteklosti smo bili navajeni različnih oblik simboličnega časa različnih vrednostnih sistemov, tistih pravih, oblikovanih na življenjskih izkušnjah in resnicah, kot tudi tistih umetno vsiljenih. Kakorkoli, vse to je šlo, dokler so mlade generacije še imele smisel za zgodovinski in simbolični čas. Ko so vse to začele izgubljati, je bilo vse težje braniti kakršnekoli svete resnice. In tako imenovani "dobri" opazovalci razmer in duše mladih generacij, so hitro opazili, daje sedanjost tisto, kar velja, in da se lahko samo liberalna pragmatičnost v živo dotakne mlade generacije brez časa Simboličnost in zgodovinskost pa sta v družbi izrednega pomena Človeka uravnotežita, ker mu nudita neko temeljnost in nek smisel tudi v prihodnosti. Zato je tako pomembno razmišljati o času. Zavedati se lastnih korenin in dogodkov, M nas določajo, ter vedeti, od kod prihajamo in kam smo namenjeni. In kam smo torej namenjeni, kaj je naše poslanstvo? Božični prazniki so čas, da si vsak pri sebi odgovori o svojem poslanstvu. Kako pomembno poslanstvo seje zgodilo pred 8000 leti, ki nas je zaznamovalo, nas zaznamuje z Lučjo in Ljubeznijo. Na nas je, da nadaljujemo to poslanstvo v tem svetu. V tem zares čudnem svetu, kjer pogosto laž postaja resnica, obsojanje vrednota in ubijanje krepost - obhajamo praznik Rojstva To rojstvo nas vsakič spominja, da Bog še ni obupal nad človekom in znova prihaja med nas. V temine življenja našega časa tudi danes sveti velika Luč. Nekatere moti, drugim pa podarja upanje. Odprimo se življenju, ki nam je podarjeno. Zajemimo vir žive vode za božične praznike, za vse leto 8008. Janez Drobnič Voščila naših politikov IPiSBIHIA. «»ralceir t -rsem občankam in občanom želim \/ blagoslovljene božične praznike, V prijetno praznovanje dneva samostojnosti in vse dobro v novem letu. Jože Tanko, poslanec SDS N.Si Nova Slovenija t -rsem občankam in I / občanom želimo V vesele, duhamo bogate in zadovoljne praznike. Naj vam novo leto prinese obilo zdravja, miru in harmonije, da bi v vsakem človeku videli predvsem tisto, kar ga odlikuje. 00 NSi, Ribnica -r^lagoslovljen božič, f prijet?io praznovati- ^ am v JLJ je dneva samostojnosti in enotnosti ter mnogo zdravja, miru, sreče in uspehov vam vsem želi. 00 SDS Ribnica V: SLS. ■sem občankam in občanom želimo - Slovenska ljudska stranka mimo in veselo občinski odbor ribnica pričakovanje božiča. Na Štefanovo - 26. decembra prijetno praznovanje dtieva samostojnosti, ki je združil in uresničil tisočletne sanje Slovenk in Slovencev, da smo zaživeli v lastni, samostojni in demokratični državi Sloveniji. V novem letu 2008želim vsakemu posebej predvsem zdravja, zadovoljstva, notranjega miru in osebne sreče. Predsednik Benjamin Henigman Naslednja številka Rešeta izide 30. JANUARJA. Gradivo ODDAJTE DO 18. JANUARJA. Ribniški "turistični" in "butalski" ovinki! V Ribnici smo se posodobili? Cestne pridobitve. Semaforji so se pomnožili, dobili smo tudi nove ovinke. Napredek? Gotovo, v načelu da! Problem pa se pokaže v detajlih, v ovinkih. Ko se pripeljemo iz prestolnice, nas na Bregu ustavi prvi semafor. Gradbišče na cesti. Nikjer table, kaj se gradi in kdo, kot se to spodobi in je predpisano. V občinskem REŠETU berem, da to sofinancira Občina. Gradi se torej nov ovinek, križišče. Zavijalni pas na malo obvoznico. Na prvi pogled bodo tam ovinki ostri. Mogoče ni dovolj prostora za izvedbo blažjih ovinkov? Takšni so varnejši in bolj pretočni, bi sodil. Bomo videli, kako bodo te nove na Bregu izvozili vozniki. Že dalj časa me na poti iz Kočevja v Mali Hrovači preseneča obcestna tabla "Cesta v gradnji", ki stoji že več kot leto. No, sedaj je jasno. To križišče je še vedno v gradnji. Stoji tudi tabla, na kateri piše: "KRIŽ Mala Hrovača-ureditev ceste in hodnika za pešce..." in piše tudi, sofinancer: "Občina Ribnica". Po teh naslovih bi lahko sodil, da so pristojni občinski naročniki in projektanti pri prvi izgradnji KRIZA na nekaj pozabili, celo na pešce. Z njimi je v Ribnici res velik križ! Vseeno pa se postavlja javno vprašanje, koliko je stala občino in državo ta naknadna "ureditev ceste in hodnika za pešce". Zakaj je do "ureditve ceste" prišlo šele po njeni izgradnji? Je to res gospodarno? Ko pa se pripeljemo iz smeri Ljubljane, vozniki, tudi turisti, naletimo v sami Ribnici na pravi ribniški cestni žulj. Mimogrede! Da ne pozabimo! V predvolilnem času so padale obljube in prisege zmagovite ribniške stranke SDS, najvplivnejšega ribniškega in slovenskega poslanca Jožeta Tanka, najmočnejše tudi v občinskem svetu: "Perspektiva Ribnice je turizem! Odprimo se za turiste! Tu je delo in kruh!?" Dobili pa smo prenovljeno križišče ŽUU, ki je pravi žulj. Slišati je bilo, da bo tu "rondo izvedba" križišča, kot to priporoča EU. Mnogo "rondojev" je že po Sloveniji, saj naj bi bili dobro pretočni in varni. V Ribnici smo očitno bolj napredni, prisegamo na semaforje. Če ti "crknejo", pa se ve, v kolikem času se običajno popravijo? Nimamo niti enega "ležečega policaja". Ali res ni zanj nikjer v Ribnici potrebe, da se poveča varnost pešcev, starejših in otrok? Prvi takšen predlog sem podal v tedanji še občinski skupščini, že v 90-letih, brezuspešno! Mimogrede, tudi zaradi takšne "pišmeuh" ribniške politike sem pred leti izstopil iz politike in stranke. Vrnimo se na žulj-križišče. Investira ga država. Gradi in projektira pa ga njen skoraj vedno "izbrani" izvajalec, vsem poznani SCT, saj ima izkušnje, ni kaj! Rezultate žanjemo tudi v Ribnici! Poglejmo. Slučajno sem bil te dni v tem že odprtem križišču. Ne sam. Vsi smo ugotavljali, zdaj se bomo pa tudi pešci, starejši in otroci lahko nekako "prebili" do Gorenjske ceste, zdravstvenega doma, otroškega vrtca in naprej do doma za starejše občane, novih bivalnih enot za varovance z motnjami v duševnem razvoju!? Potem iz Ljubljane pripelje redni avtobus. Naenkrat se ta , kljub zeleni luči, ustavi. Ne more zaviti v center Ribnice, ovira ga nasproti pravilno stoječ osebni avto. Manevriranje obeh voznikov. Čas teče, tudi za semafor. Nejevolja, nekateri vozniki morajo počakati na novo "zeleno luč"... Očiten prometni zamašek, in to v novem križišču, "novi ribniški cestni pridobitvi"! Kako bodo "uživali" šele turisti, v avtih in avtobusih. Skratka, nova cestna rešitev povsem zrela za reklamacijo! Marsikaj se ob tem še lahko vprašamo! Kje so v Ribnici predvidena spodobna avtobusna postajališča in parkirišča? Razvojni cilj EU in Slovenije je, zmanjšajmo obremenitev cest, okolja, nesreč, mrtvih, zato čim več potnikov na javna prevozna sredstva. V demokraciji, kjer naj bi bili ali vsaj tja težimo, opisani primeri porajajo razna javna vprašanja. Tudi, kako in kdo gospodari z javnimi sredstvi, kijih vsi zbiramo, vplačujemo? Kdo bo preveril naštete ribniške cestne anomalije in podal reklamacijo? Naročnik ima pravico, in v tem javnem primeru tudi dolžnost, da oceni stanje in poda reklamacijo! Za to smo na volitvah volivci izvoljenim političnim strankam oz. njihovim občinskim svetnikom in poslancema v DZ - RS poimensko zaupali mandat in moč, pristojnost in odgovornost. Ne nazadnje imamo tudi novi NO - Nadzorni odbor Občine, ki je najvišji - baje "politično strankarsko neodvisni" (?) organ občine. Zadolžen in odgovoren javnosti, da skrbi in bdi nad porabo skupnega občinskega denarja. Svetnik SDS, pravnik Miha Klun, sicer član Nadzornega odbora Slovenske odškodninske družbe in Elektra Ljubljana d.d., je prejšnji NO celo javno oklical za "butalce na kvadrat". Izkazalo se je, da so grešni kozli občinski svetniki, ki so posiljevali NO in skoraj "blokirali" delovanje občine, ravno iz njegovih vrst. Bil sem edini član NO, "butalec", ki nisem bil član nobene stranke, ki si je štel za dolžnost in odgovornost, da preseka tedanji "butalski gordijski vozel" in zopet omogoči normalno finančno poslovanje občine. Epilog zadeve? V novem NO ni bilo več mesta za takšnega neodvisnega "butalca"!? Mesta v NO pa so zasedli novi člani iz ribniških političnih strank. Toliko za kratko osvetlitev javne odgovornosti za skupno javno dobro. Upam, da bomo tokrat kmalu brali, kaj bodo naši "izvoljeni" v našem imenu in za naš račun storili, da bodo tudi novi ribniški ovinki prijazni do uporabnikov, turistov in do volivcev!? Ribničani, menda nismo že Butalci!? FhANC MIHIČ, Ribnica OOilHEMi ODGOVOR NA ČLANEK JOŽETA TANKA "ODGOVOR LILJANI KRANJC TEKAVEC", REŠETO, NOVEMBER 2007 Spoštovani poslanec, še enkrat se oglašam, vendar zadnjič, saj verjamem, da imava oba dovolj drugega dela. "Pisanju", kot rahlo zaničevalno imenujete moj odziv na vaš sestavek v oktobrskem Rešetu, ste takoj pripisali ideološko pristranskost. To seveda zavračam, saj sem pisala kot učiteljica - jaz vam, poslancu SDS, nisem očitala pristranskosti, zato tudi vi mene ne umeščajte v nekakšno "levo sfero". Če ste v mojem besedilu zaznali naklonjenost SVIZ-u, je šlo le za stanovsko pripadnost sindikatu, ki je nepolitična organizacija. Socialni dialog, ki ga SVIZ vodi z Vlado, pač ni ideološki spopad, ampak izvajanje programa. Naj vas spomnim, da je bil največji šolski stavkovni val ravno pod (levo) Drnovškovo vlado. Glede TIMMS-a bi se dalo govoriti še in še, a tu ni prostora za to. Dobro, da so zadnje raziskave (RISA ...) pokazale boljše rezultate naših Reš ero *.> 1 * z- H » O učencev. Se pa strinjam z vami, da težava ni v denarju, ampak drugje. Nadalje pravite, da je Ministrstvo za šolstvo in šport (MSŠ) organiziralo skoraj 100 sestankov na temo sprememb ZOFVI. Vseeno težko verjamem, da je bilo od 18. 5. 2007 do julija 2007 toliko sestankov, pa tudi če so bili, kaj so sploh dosegli? Ostro nasprotovanje strokovne javnosti, nato pa še več kot 70.000 podpisnikov svizove peticije in nato umik spornega predloga zakona. Vi boste prav gotovo vedeli, zakaj se je predsednik vlade odločil za tako senzacionalno potezo! 100 - procentno financiranje zasebnih šol se je menda začelo že pod ministrom Vencljem, Gaber pa je nato s tem nadaljeval, saj je evropski demokratični standard zahteval, da poleg javnih šol obstajajo tudi zasebne. Ugotavljate, da je ta standard podprlo 38 poslancev LDS in ZLSD, 7 pa jih je bilo proti (izpis glasovanja je nazorno in večkrat prikazal tudi poslanec Grims na plakatu v DZ in na TV). Ali torej niso prav ti podpisniki skupaj z ministrom Gabrom in takratno vlado odprli, demokratizirali slovenski šolski prostor s tem, da so poleg javnih začele delovati tudi zasebne šole? Cilj ministra bi moral biti, da "skrbi za javni šolski sistem in omogoča zasebnega". (S. Gaber) Zakaj so leta 1996 uzakonili dvojno financiranje, 85 % in 100 %, ne vem, morda veste vi, ki poznate ozadja. Ampak težava je drugje: v šolskem letu 2005/06 smo imeli 7 zasebnih šol - 6 srednjih in 1 osnovno. Delež teh šol med vsemi šolami je 4,33 %. MŠŠ ugotavlja, da je to krepko pod evropskim povprečjem in predvideva povečanje deleža zasebnih šol na 20,4 %! To je 5x več kot sedaj! In to v položaju, ko vendar vemo, da ni dovolj otrok niti za javne šole! Če bo toliko zasebnih šol, potem se bodo javne zapirale. Zakaj bi v odstotkih sledili Evropi, če pa so naše dejanske razmere (rodnost) drugačne? Res je, kar pravite, država v zasebnih šolah pokriva stroške programa - oba pa tudi veva, da jim zakon daje možnost, da enakopravno sodelujejo na državnih razpisih za učila in potrebščine. Prav gotovo so v boljšem finančnem položaju kot javne, saj imajo poleg države še dva močna financerja, ustanovitelja in starše. Zato sem za poenotenje državnega financiranja, ampak na 90 %. Svetujete mi, da bi lahko "pred pošiljanjem pisanja v Rešeto najprej opravila primerjalno analizo med trditvami SVIZ, ki smo jih ponujali v podpisovanje, in besedilom, ki je zapisano v zakon." SVIZ je pripravil pripombe na osnutek zakona z dne 18. 5. 2007 in ker se "SVIZ z MŠŠ sploh ni imel priložnosti usklajevati, kaj šele uskladiti" (SVIZ), je organiziral še akcijo podpisovanja. MŠŠ je popravljeni Predlog ZOFVI-ja objavilo 20. 11. 2007 in ga poslalo v DZ v hitri postopek sprejemanja, saj ugotavlja, da "je črtana zgolj določba, ki se nanaša na vzgojno-izobraževalne centre ter 100 - procentno financiranje javno veljavnih programov zasebnih šol." (MŠŠ) Zakaj torej analiza, če pa sta le dve bistveni spremembi (in še nekaj manj pomembnih dodatkov, npr. člen o globah in kaznih)? Akcija zbiranja podpisov je legitimna oblika opozarjanja, pritiska oz. nestrinjanja. Ali so bili podpisniki neinformirani, zavedeni, "potegnjeni", kot pravite vi, v zmoti... - pustiva presojo vsakemu posamezniku. Verjamem, da je vsak odgovoren za svoja dejanja. Dijaki verjetno res niso množično brali zakona, bodimo odkriti, toda, dokler bo kakšen poslanec na TV-ekranih dremal, lahko tudi dijakom oprostimo, da niso brali zakona, ampak so zaupali v akcijo svoje dijaške organizacije. Tistega o strelu v koleno oz. čelo res ne razumem. LDS in ZLSD pač nista uzakonili siromašenja javnega šolstva, ampak sta z uvajanjem zasebnega obogatili šolski prostor. A leta 1996 je šlo za 6 šol, ne pa za 30 ali več, kot jih danes predlaga MŠŠ. Javno šolstvo je vrednota, tako kot javno zdravstvo, zato ga moramo ohraniti in bogatiti. In za konec - kot predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport ste naredili veliko dobrega. Pravite, da je vaša žena že več kot 20 let učiteljica - torej prav gotovo veste, koliko dela in truda je morala vložiti v to, da je napredovala v kakšen naziv. In gotovo ste seznanjeni s tem, da hoče MŠŠ v Zakonu o plačah v javnem sektorju popolnoma razvrednotiti prav šolske nazive: mentor, svetovalec in svetnik. Zavzemite se, prosim, za pravično uvrstitev naših nazivov v plačne razrede, pa bom verjela, da želite "vrniti učiteljem vsaj nekaj tistega, kar je učitelj nekdaj bil". Liljana Kranjc Tekavec, profesorica Ortnek Sfrtdobvio c Tiralica Vaja opisa Ribnica - 4. decembra je od doma odšla učiteljica slovenščine. Nazadnje sojo videli pred občino, saj se je menda preganjala z županom, ker ni v Ribnici nobenega gledališča niti kino dvorane. Pogrešana je srednje postave, visoka približno 165 centimetrov, temno rdečili las, oblečena je bila v črn plašč in kariraste hlače. Pri sebi je nosila plakat z napisom:HOČEMO SPODOBNO GLEDALIŠKO DVORANO!!! Ge bi jo kdo videl ali kar koli vedel o njej, naj obvesti kočevsko policijsko postajo, saj je prednostna naloga ribniških policistov, da poiščejo najprej župana, ki gaje baje storilka odvlekla v center Ideal in ga tam zadržuje kot talca. Ker močno dežuje, se bojimo, da bi se župan prehladil, saj v Idealu na več krajih pušča streha. Daška Levstik, 9. D SPET NEKAJ NOVEGA V DOLINI TEJ... KAFETKANJE V ČISTO ZARESNI KAVARNI IN ODPRTA VRATA TURISTIČNE KMETIJE NA SLEMENIH Vsake nove gostinske ali turistične ponudbe se razveselimo, če le-ta ponudi neko dodatno kakovost našemu bivalnemu okolju, in ta mesec sta nas pričakali kar dve: v strogem mestnem centru, ob Bistrici, je odprta kavarna, ki sojo mnogi tako težko pričakovali, saj prinaša nek drugačen način druženja. V Riglju nad Ortnekom pa so Oblakovi tudi uradno odprli turistično kmetijo. Skozi celo leto bo na voljo pet apartmajev in 20 ležišč, savna in soba za rekreacijo ter imeniten pogled na Slemena. Turistična kmetija OBLAK LIKOVNA ŠOLA MORDA TLAKUJE POT SREDNJI ŠOLI ZA UMETNOST Zanimanje za likovni tečaj in šolo je nepričakovano visoko, saj je bilo v začetku decembra od Turjaka do Kolpe že kar 44 prijav. Razpis je namreč zajel celo južno regijo. Vodja Galerije Stane Kljun zato razmišlja o projektu, ki bi segel še dlje - srednja umetnostna šola. Ribnica se ponaša z razpoznavno Galerijo in kulturno institucijo Miklova hiša, glasbena šola je med najopaznejšimi v slovenskem prostoru po odličnih rezultatih gojencev in je razvila vrsto novih oddelkov, obuja se gledališka dejavnost, obstaja cel niz literatov in ostalih amaterskih umetnikov. Okolje je torej samo po sebi naklonjeno umetnosti v vseh njenih podobah in postavitev srednje umetnostne šole v Ribnico bi imela realno podlago. AP Foto Arhiv Oblak V mesecu novembru so učenci 3., 4., 5./9 IN 5/8 razredov dobili zanimiv obisk. V okviru projekta POLICIST BENO so nas obiskali kriminalistka Neža iz Ljubljane in policista Milivoj in Mitja s policijske postaje Ribnica. Vsakemu razredu sta bili namenjeni dve šolski uri pouka. Učenci so policiste z navdušenjem pričakali in nato pridno sodelovali. S seboj so gostje prinesli strip, ki je prikazoval različne situacije, v katere lahko nevede zaidemo, če nismo poučeni o njih. Razmišljali smo in odgovarjali na Benova vprašanja: Ali lahko odpreš vhodna vrata, ko si sam doma? Kaj pravijo starši? Kaj misliš ti? • Nekdo potrebuje pomoč! Zelo prijeten je. Povedal je celo, kako mu je ime. Pa greš lahko z njim v avto, hišo, klet, na igrišče, park, ...tja, kamor želi? • Lepo je imeti prijatelje, sploh tiste skrivne. Pa si povsem prepričan, da veš, kdo je v resnici tisti na drugi strani telefona, računalnika? Je to res on, ona? Kljub hladnemu večeru se je na Hribu pred farno cerkvijo v Dolenji vasi na Miklavžev večer zbralo veliko število otrok in odraslih. Otroci so polni pričakovanja najprej z okraski polepšali drevesca okoli cerkve in tako pripravili Miklavžu lep sprejem. Napetost je rasla in otroci, zbrani v cerkvi, so po župnikovem nagovoru v en glas poklicali: "Miklavž, Miklavž..I" In je prišel. Tako kot se spodobi, v svoji lepi opravi in v spremstvu dveh angelčkov, ki sta skrbela za to, da parkeljni niso prišli preblizu pridnim otrokom. Miklavž je obdaril vse otroke. Nadaljevanje programa je ob kuhanem vinu in čaju potekalo pred cerkvijo, popestrilo pa ga je prečudovito petje pevskega zbora OŠ Dolenja vas. Iskrene molitvice in odgovori naših malčkov so zbudili marsikatero iskrico tudi v očeh starejših. Med prijetnim druženjem se je Miklavž počasi poslovil, organizatorjem, župniji Dolenja vas, KUD-u France Zbašnik in OŠ Dolenja vas pa naročil, naj ga naslednje leto zopet povabijo. LILI R., Foto Tilen Mihelič • Kaj je spolna zloraba? Kdo je lahko spolno zlorabljen? Kdo lahko spolno zlorablja? Kaj lahko storiš, ko izveš za spolno zlorabo? • Zakaj misliš, da veverička joka? Saj je nič ne boli. Ali pač? • Kaj so to: praske, ugrizi, poškodbe, modrice, zlomi...? • Kaj pomenijo besede: smrduh, gnida, budala...? • Imaš kdaj problem? Kaj storiš, ko ti je zelo hudo? Kako rešuješ težave? • Obkrožijo te neznanci. Se greš junaka in brcaš kot v filmih? Kaj storiš? Na kaj si pozoren? • Kaj pomeni: nekaj si sposoditi, nekaj vzeti, nekaj ukrasti? Kako bi se počutil, če bi tebe kdo okradel? Kaj bi storil, naredil, če bi videl krajo? Upamo, da bo to srečanje s policisti pomagalo vsaj kakšnemu otroku, ki se bo znašel v kakršni koli neprijetni situaciji in da bo znal poiskati pomoč. Tako poučnih in koristnih srečanj, kot je bilo to s policisti, si še želimo. UČITELJICE 3. RAZREDOV JUMICAR SLOVENIJA TOKRAT TUDI NA NAŠI ŠOLI Torkovo jutro je bilo megleno in hladno. Toplo oblečeni petošolci devetletne osnovne šole dr. Franceta Prešerna Ribnica in njihovi vrstniki iz podružničnih šol Dolenja vas in Sušje pa niso razmišljali o vremenu. Veselili so se nekoliko drugačnega načina pridobivanja znanja po zaslugi SPV Občine Ribnica in sponzorjev in v sodelovanju z gospodom ravnateljem Francetom Ivancem. Dve šolski uri so utrjevali znanje s področja cestnoprometnih predpisov in osnovne kulture v prometu. Kar nekajkrat so ponovili, da smo udeleženci v prometu mirni in opazujemo promet. Osnovna naloga nas vseh je ostati živ. Po malici so teoretično znanje cestnoprometnih predpisov uporabili pri praktični vožnji z avtomobilčki po poligonu. Za nekaj časa je na šolsko igrišče posijalo sonce. In žarele so otroške oči. Potrebno pa je bilo veliko znanja in spretnosti, da so obvladali "vozilo", upoštevali semafor in prometne znake. Nekateri 'vozniki' so na trenutek pozabili, da so sredi "prometnega vrveža", ko so razmišljali o prihajajočih praznikih. Če bi mi Miklavž, Božiček ali dedek Mraz prinesel avtomobilček, bi... In že so se zazrli v budne oči izvajalcev in skrbnih razredničark. Ponovno, kot že večkrat, pa se je na ta dan pripravila tudi Policijska postaja Ribnica. Policist Gruden je učencem razkazal opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu. Pomočnica ravnatelja Jana Petek Volčanšek je skrbela za fotografiranje. Po končani vožnji pa so učenci dobili Lumpijevo "vozniško dovoljenje", s katerim so ponosno odšli domov. Toda v naravi obstaja zakon. Zakon močnejšega ... Članica Sveta za preventivo in vzgojo otrok in mladine Občine Ribnica in mentorica prometne vzgoje MOJCA JELUŠIČ OTROCI PRIKLICALI MIKLAVŽA aneois; <»<■ vr>.i.>i/x <■<> 1 [NJ I KXl ZDRAVJE JE SKLADNOST GIBANJA, DIHANJA IN MIŠLJENJA Predstavljam vam povzetek dela predavanja docentke doktorice Mirjam Lasan, predavateljice na Fakulteti za šport v Ljubljani, M seje odzvala povabilu Društvu Joga v vsakdanjem življenju Ribnica. Pri tem sem se omejila le na srčni infarkt. Na tak način labko definiramo tudi težave z ostalimi organi v telesu. V naslovu je izražena troedinost, ki se iz niča materializira do našega telesa. Tako je naš materialni svet šele zaznavanje telesa do trebušne prepone in pripada gibanju, dihanje so čustva. Iz področja trebuha, kjer so čustva, ki jih čutimo kot trpljenje, se moramo prebiti do srca, šele nato se lahko povežemo z zgornjim delom - duhom. Zdravje ljudje povezujemo z našimi dobrimi mislimi, pravilno prehrano, gibanjem in se trudimo delovati v tej smeri, a vseeno se pojavi bolezen. Kaj nam je storiti? Tedaj gremo ven iz sebe, kot da bolezen pride od zunaj. Krivi so virusi, bakterije, glivice, prepih, mraz..Tudi za bolezen smo odgovorni sami. Pa najdemo še genetiko, dedne bolezni, proti katerim se res ne da nič narediti. Strah, da bomo zboleli za boleznijo, ki jo imajo starši, nas potiska v delovanje proti temu, saj pazimo na zaužiti sladkor, maščobe. Zakaj pazimo? Zaradi strahu. Prav ta strah pa nas potiska v bolezen, pred katero bežimo. Prepoznati je treba miselne, vedenjske vzorce v družini: kaj nas moti, razjezi...Če se energija teh miselnih vzorcev nabira v nas, postanemo tudi dediči bolezni. Pomemben je tudi vpliv družbe, ki danes temelji na tekmovalnosti in dosežkih znanosti, na boljših odkritjih, na denarju. Tudi šport, vera in duhovnost sodijo sem, saj v njih človek išče mir in jih klasificira na boljše in slabše. A splošno gledano, miru ne najdemo. Postavlja se še vprašanje, zakaj se moramo toliko dokazovati? Vse to so posledice pomanjkanja samozavesti in samospoštovanja. To pa izvira iz najbolj nežnih otroških let, ko smo živeli v svetu odkritosrčnosti, veselja, igre. Otroci ne poznajo zamere. Ko pa vstopijo v njihov svet starši, postanejo otroci zmedeni, saj vladajo preračunljivost, laži, spletkarjenje in želje, da bi jih starši imeli radi, kasneje še učitelji...Tu začenjamo izstopati iz sebe in se ravnati po zunanjem impulzu. DAN ODPRTIH VRAT NA EKOLOŠKI KMETIJI OGRINC Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije in Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije sta tudi letos zadnjo nedeljo v mesecu septembru organizirali dan odprtih vrat za ekološke kmetije, ki so za takšno obliko promocije izrazile interes. Na področju Ribniške doline so se za takšno obliko promocije odločili na ekološki kmetiji Ogrinc v Brežah. K sodelovanju so povabili tudi druge ekološke kmetije iz občin Ribnica in Sodražica, saj je z udeležbo še drugih ekoloških kmetij tudi ponudba pestrejša. Tako so se poleg ekološke kmetije Ogrinc predstavile tudi ekološke kmetije Arko in Lesar iz Brež, Osvald Jurjeviča 46, Osvald Jurjeviča 33, Kozina iz Jurjeviče, Šilc Dolenji Lazi, Gorše Kot in Košir Kržeti. Ekološke kmetije so pripravile široko paleto pridelkov in še posebej za degustacijo različne vrste kruha, peciva, suhomesnatih izdelkov, soka, različnih namazov, medu, medice in žganja. Na stojnicah pa so nudile za prodajo tudi ekološko pridelane pridelke oz. izdelke, kot so: pira in pirina moka, pšenica in pšenična moka, pirini vzglavniki, rdeča pesa, korenje, čebula, solata, marmelada, jabolka, hruške, češplje, zdravilna zelišča, čaji, suho sadje, jabolčni in hruškov sok, različne vrste kruha in medu, žganje in še marsikaj. V času, ki je bil najavljen za obisk, to je bilo od 10. do 15. ure, se je zvrstilo nad 40 obiskovalcev. S ponudbo so bili zadovoljni, kar so tudi napisali v knjigo vtisov. Pričakovali smo večjo udeležbo občanov Ribniške doline, pa je bilo na žalost kljub objavi v Kmečkem glasu in radiu Urban le 9 obiskovalcev. Tudi iz regionalnih medijev je bil odziv skromen, saj je bil kratek čas navzoč le novinar iz R-kanala. Naša pričakovanja so bila, da bi s promocijo vzpodbudili tudi druge kmete k ekološki pridelavi, saj je na trgu še vedno večje povpraševanje po takih pridelkih od ponudbe. Število ekoloških kmetov pa na celotnem področju RS ostaja večidel enako, tudi področje Ribniške doline ni izjema. Janez Gorše SREČANJE S STAREJŠIMI V LOVSKEM DOMU V decembru smo malo pred miklavževim učenci in učiteljice podružnične šole Dolenja vas pripravili kulturni program za starejše v Lovskem domu v Rakitnici. Nastopali so učenci vseh petih razredov. Učenci pevskega zbora so jim zapeli, dramski krožek se je predstavil z igrico Pod medvedovim dežnikom, učenke petega razreda so program popestrile s plesom, vmes pa so se zvrstile recitacije na temo sožitja med mladimi in starejšo generacijo. Kulturni program je bil pri starejših toplo sprejet. Zanje so učenci pri krožku likovnega ustvarjanja izdelali tudi novoletne voščilnice. Te so jim jih na koncu izročili skupaj z darili OORK Ribnica, ki je bil tudi glavni organizator srečanja. Starejšim, ki se srečanja v Lovskem domu niso mogli udeležiti, pa smo voščilnice poslali po pošti. Udeležence smo povabili k še tesnejšemu sodelovanju v decembru in z njihovim odzivom smo bili zelo zadovoljni. Več o tem pa v naslednji številki. Radi bi se zahvalili tudi g. Feliksu Podgorelcu za spremljavo pevskega zbora in ozvočenje kulturnega dela. Srečanje je bilo del projekta Vez med generacijami, ki ga izvajamo letos na podružnični šoli Dolenja vas. Vsi skupaj si takega sodelovanja želimo še naprej. Danica Gorše, vodja projekta Vez med generacijami Foto Sonja Pogorelc Na svetovni dan invalidov obiskali varovance VDC 3. december, svetovni dan invalidov, ki ga je leta 1992 razglasila Organizacija združenih narodov, je letos potekal pod geslom "V družbi živimo skupaj". V Sloveniji je približno 170.000 invalidov, od katerih jih je približno 140.000 vključenih v razne invalidske organizacije. Mednje poleg ostalih sodijo Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Zveza delovnih invalidov Slovenije, Zveza invalidskih društev Slovenije, Društvo študentov invalidov Slovenije, Društvo paralitikov Slovenije, SONČEK- Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije in Sožitje-Zveza društev za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju Slovenije. Član slednje je tudi Varstveno delovni center v Ribnici. Praznik invalidov smo na pobudo šolske skupnosti obeležile tudi predstavnice ribniške osnovne šole, tako da smo obiskale Varstveno delovni center v Ribnici. Učenki Ana Lovšin in Nuša Bolha ter socialna pedagoginja Katja Rus in mentorica šolske skupnosti Marinka Mate smo njegove prebivalce zmotile pri predprazničnih opravilih: vezenju gobelinov, izdelovanju novoletnih voščilnic, raznih lesenih izdelkov ter ulivanju sveč... Vsi so se nas zelo razveselili, še posebej pa jih je navdušila sladka pozornost, ki jim jo je v obliki tortic podarila naša šola. V vedrem pogovoru so nam pokazali svoje prostore, predstavili družabni in delovni utrip centra, spregovorili pa tudi o svojih težavah. V Varstveno delovnem centru Ribnica so zaposleni le štirje strokovni delavci ter en inštruktor. Število varovancev centra pa vztrajno narašča, saj se jim je samo v letošnjem letu pridružilo 9 novih. Vse potrebne dejavnosti je zato pogosto zelo težko izpeljati. A strokovno osebje VDC Ribnica in njegovi varovanci so nam dokazali, da dobra volja, marljivost in prijaznost včasih naredijo droben čudež. V obliki izdelkov invalidov iz VDC Ribnica jih bodo deležni tudi ribniški občani. Z nakupom pa bodo prispevali k boljšim razmeram v Centru. Nuša Bolha, 8. b Luč miru iz Betlehema Različne organizacije, društva in skupine v tem božično-novoletnem času pripravljajo veliko prireditev in družabnih srečanj, ter tako prispevajo k popestritvi tega svetega časa, ko drug drugemu ob rojstvu Luči želimo mirne in lepe praznike.Tako tudi ribniški skavti že vrsto let prinašamo v Ribnico in njeno širšo okolico luč miru, ki je bila prižgana na kraju Jezusovega rojstva. Vsako leto nas lučka nagovarja z drugim sporočilom, a hkrati bistvo ostaja enako že od samega začetka: prinašati Jezusov mir v simboliki drobnega plamena. Letošnja poslanica nas nagovarja prek zgodbe o fantu Mirku, ki v svoji zaverovanosti vase pričakuje, da bo na tradicionalnem obdarovanju dobil darilo prvi. A se je zgodilo ravno obratno. Nihče ni želel izmenjati darila z njim. Ko je sošolec Jaka to opazil, mu je ponudil svoje darilo, pa čeprav mu Mirko na šolskem avtobusu ni odstopil sedeža. Naslednji dan ga ni pregnal s sedeža, ampak se je usedel poleg njega. Veseli smo, če kdo prvi stopi do nas, nas pohvali in se nam nasmehne. Zakaj ne bi bili mi prvi pozorni do drugih? Bodimo drug drugemu dar in postanimo Marija Dar, Matej Dar, Sara Dar, Anja Dar... Matej Čebin, Zavzeti Medved, Ribnica 1 Prične se nepoštenost do sebe, ta pa ne zaznava tekmovalnosti in želja po biti ljubljen, uspešen. Dokler ne zaznamo nesoglasij v družini, s starši, ne moremo razviti zdravega odnosa do drugih ljudi in ponavljamo enake napake, želimo ugajati. Vsako pričakovanje postane frustracija. Je miselni konstrukt, ko pričakujemo, nikoli pa ne vemo, kaj bomo dobili. Duša se odloči za izkušnjo bolezni, saj pri drugih opazimo napake, pri sebi ne. Ko dajemo negativni predznak čustvom, že padamo v njih. Ne priznamo si, da smo zamerljivi, zavistni. Prav to priznanje je ključno, saj omogoča, da zbledijo. Tako tudi bolezen rabi svoj čas, ker pride zato, da nekaj ozavestimo. Smo bitja druženja, komunikacije, soodvisnosti. Potrebujemo druga bitja za razvoj. Dokler nimamo primerjave, živimo v zavedanju, da smo najboljši. Srce je center emocij, čustev. Želimo si ljubezni, bojimo se jo pokazati in celo mislimo, daje nismo vredni. To so vzorci, ki se sčasoma ogradijo od ljubezni. Mi pa to nadomeščamo z drugimi dejavnostmi, tečemo, delamo v dobrodelnih akcijah...Zaprtost, neizražanje ljubezni je bolezen, ki eksplodira kot srčni infarkt. Nad srcem je žleza timus, ki skrbi za odpornost. Tu je srčna čakra, ki jo zdravi smeh. Strah blokira timus in čakro, zakrči-mo se, energijo tudi, posledica vsega je, da ne vidimo rešitve in si ustvarjamo svoje predstave. Pojavi se še strah za prihodnost. Krvni tlak se dvigne, mi se namesto s prikrito jezo v sebi ukvarjamo s tlakom in se zdravo gibamo, jemljemo tablete. Vzroka pa nam ne uspe odpraviti. Obsodimo se za večno na tablete. Če spremenimo miselni konstrukt, spremenimo tudi lastno počutje. Ko se znanje poveže s srcem, pride spoznanje, da je to res. Smeh ni le pol zdravja, je celo zdravje, če energijo smeha lahko zadržiš v sebi. Poznamo pregovore o tem, npr. srce mu je počilo od žalosti ali veselja. Veselje je nasprotno čustvo žalosti, je evforija, ni notranji mir, radost. Preveč veselja je tudi smrt za srce tako kot žalost. Srce težko prenese ekstreme, v življenju pa prevečkrat skačemo iz ene skrajnosti v drugo. Počasi to spoznavamo in se brusimo kot diamant. Kako uskladiti troedinost: gibanje, dihanje in mišljenje? Možnost je vadba joge, ki ponuja usklajeno gibanje z asanami ali telesnimi vajami. Joga je že pred tisočletji spoznala učinke dihanja in vplive na telo ter izdelala različne tehnike dihanja; kar so nezavedno sprejeli že mnogi sistemi za zdravljenje. Preko koncentracije, opazovanja in analize sebe in misli odkrivamo svoje vzorce, čustva in sebe takšne, kot v resnici smo. Lahko začenjamo delovati iz sebe, v katerikoli situaciji se zbog-amo s seboj. Postanemo troedinost, ko so misli in besede eno. Smo v situaciji, jo sprejemamo in zgodi se rešitev. Tedaj se stvari dogajajo, ker smo to, kar smo. t» j aj vam novo leto uresniči vaša \ pričakovanja, prinese zdravje in J. V veselje. Naj vam prinese spoznanje, da ste sami kreaiotji svojega življenja, da so vaša pričakovanja vaše zdravje, da zdravega življenja ni brez veselja in ljubezni. Spoznajte vibracijo svoje duše, notranjo radost, ki je troedinost in spoznanje resnice. Čestitki se pridružuje tudi Društvo joga v vsakdanjem življenju Ribnica. .Reše m 3? ■ P\J ■■<»<■ ■ rxjn i inj_i,>i«>«■>> Ribn'čan pozimi ne počiva Kot sem že v naslovu napisal, ne počivamo. Več ali manj smo skorajda vsi člani še vedno v "pogonu". To pa predvsem po lastni zaslugi, saj smo si ustvarili že kar nekaj pokritih površin, kjer lahko nemoteno treniramo (eni tako, drugi spet drugače) in nas sneg, mraz, led in kratek dan pretirano ne motijo. Trenutno pod te pokrite površine spadata bazen s peno in notranja tlačilna proga. Bazen s peno Postavljeno imamo zaletno rampo, ki je visoka približno 2,5 m, po kateri se spustiš in pripelješ na vzletno rampo ali odskočišče (če pelješ naravnost, seveda), potem pa se pred tabo "odpre" bazen s peno (foam pit po angleško) dimenzij: 5,3 m v dolžino; 4,7 m v širino in približno 2 m v višino oz. globino. Po postavitvi tega bazena in po tem, ko se je med slovenskimi gorskimi kolesarji zvedelo o tem, da imamo "foam pit", so nekateri trdili, da smo v Sloveniji prvi, spet drugi da ne. Tlačilna proga Tukaj smo zagotovo prvi v Sloveniji realizirali tak projekt. Podobne in seveda večje proge obstajajo v svetu z razvitimi gorskokolesarskimi panogami; prednjačijo zlasti ZDA, nam najbližje urejen poligon pa je na Slovaškem. Postavitev tlačilne proge se je začela tako, da smo v zapuščen hlev navozili zemljo in jo primerno oblikovali za takšen način vožnje. Po taki progi se vozi brez poganjanja, ker so kupi zemlje postavljeni tako blizu med sabo, da se poganjaš s pomočjo nog (z nogami potisneš zadnje kolo navzdol, takrat ko se zadnje kolo spušča po kupu zemlje). Na enak način kot z nogami si pomagaš tudi z rokami. Vse pa je seveda povezano v nekakšen krog tako, da ni treba vedno znova na start, pač pa "pumpaš"oz. tlačiš (potiskaš) kolo več zaporednih krogov. Dobili pa smo tudi povabilo na božično-novoletni duel (dvoboj). O njem pa v naslednji številki Rešeta. Gašper Hren CILJ: PLAVANJE, ŠPORT ŠT. 1 V RIBNICI Minula plavalna sezona je bila za Plavalni klub Inles Ribnica najuspešnejša do sedaj. Dokaz za to so številne kolajne in uvrstitev kar petih plavalcev v razširjeno slovensko reprezentanco. O preteklem delu in načrtih je vodstvo kluba poročalo staršem in članom izvršilnega odbora na redni letni skupščini, kije bila 13. decembra v sejni sobi Športnega centra Ribnica. Na lanskoletni skupščini, ki se je je udeležilo zares malo staršev, so si zadali, da se to že na naslednji skupščini to spremeni. In res. Letos je bila sejna soba ŠCR kar premajhna za vse prisotne, ki so z zanimanjem poslušali poročila in smele plane za novo sezono. Kot je v uvodu dejal delovni predsednik občnega zbora Željko Valčič, letos mineva 470 let od prve knjige o plavanju, 11 let od udeležbe plavalca na olimpijskih igrah, torej je bila disciplina plavanje prisotna že na prvih modernih 01. In na olimpijske igre bi želeli priti tudi ribniški plavalci. Eden izmed korakov na tej poti je že uvrstitev petih plavalcev v razširjeno slovensko reprezentanco po kategorijah za sezono 2007/ 2008. Tako so na tem spisku Lucija Kous, Maja Guduraš, Jan Mate, Chad Andoljšek in Tim Zobec. "Kolajne in rezultati na državnih prvenstvih od najstarejših do najmlajših kategorij pričajo, da imamo v klubu trenutno 10 plavalcev, ki so v vrhu slovenskega plavanja v svojih starostnih kategorijah in od njih lahko v naslednjih letih pričakujemo uvrstitev tudi na velika tekmovanja, kot so evropsko prvenstvo, svetovno prvenstvo in ne nazadnje tudi 01," je o uspehih poročal trener. Delo na bazenu je v minuli sezoni potekalo pod strokovnim vodstvom trenerja Darka Petkoviča in vaditeljic Darke Knafelj, Martine Tanko in Jere Nosan. V drugi polovici sezone je klub angažiral Miho Korena, nekdanjega slovenskega reprezentanta in absolventa Fakultete za šport. On je bil odgovoren za delo na suhem in prehrano, kar se je izkazalo za zelo dobro potezo, zato sodelovanje z njim poteka tudi v novi sezoni. Izjemen napredek in uspehi ribniških plavalcev iz prejšnje sezone se nadaljujejo tudi v letošnji, kar potrjujejo rezultati in uvrstitve na štirih tekmovanjih, ki se jih je PK Inles Ribnica udeležil v sezoni 2007/ 2008. "V sezoni 2007/ 08 so naš plan kolajne na državnih prvenstvih v različnih starostnih kategorijah in na mednarodnih tekmovanjih tako v Sloveniji kakor zunaj nje. Uvrstitev 4 do 6 plavalcev v slovenske reprezentance v različnih starostnih kategorijah: Samo Jeranko in Toni Valčič v članski kategoriji za dvoboj Hrvaška - Slovenija meseca aprila, Jan Mate v kategoriji dečkov, Anže Pavlin in Lucija Kous v kategoriji kadetov, Chad Andoljšek in Maja Guduraš v kategoriji mlajših dečkov oz. mlajših deklic," je še razkril načrte trener Petkovič. Predsednik Andrej Mate je povedal, daje v klubu trenutno 160 aktivnih plavalcev in 26 izšolanih sodnikov. Plavanje pa jim je pomembno tudi zaradi drugih ciljev, ki otroke peljejo po poti razvoja. Zahvalil se je sponzorjem kluba, ki jih je čedalje več, predvsem Občini Ribnica, ter Plavalni vrh: predsednik Andrej Mate, Žeuko Valčič in trener Darko Petkovič staršem, trenerju in vaditeljicam ter vsem ostalim, ki kakorkoli pomagajo. V sezoni 2007/2008 imajo načrte na petih področjih: razvoj rezultata, množičnost, prepoznavnost, strokovnost in organiziranost. "Izmed večjih ciljev je plavalni miting, ki naj bi postal tradicionalen. Miting naj bi bil spomladi 2008. Želimo postati šport št. 1 v Ribnici in eden boljših klubov v Sloveniji, seveda, kolikor nam bodo pogoji to dopuščali," je velikopotezne načrte predstavil predsednik Mate. Glede izgradnje letnega olimpijskega bazena pa: "Povedati moram, da se zadeva počasi premika naprej. Kot sem obveščen, naj bi bil bazen uvrščen v prostorske akte občine. In to je prvi korak. Verjetno pa bo potrebno najprej premakniti miselne ovire, ki si jih delamo oziroma delajo v Ribnici glede takega bazena. Bazen bi seveda lahko uporabljali poleg plavalcev tudi triatlonci, služil pa bi tudi v šolske in turistične namene." Spremljala in fotografirala ZDENKA MIHELIČ VADITEUICA OTROK DARKA KNAFEU 3E flEŠEFO MOTOKROSIST PETER SILO SE PREBIJA MED NAJBOLJŠE Motokrosisti so z zadnjo tekmo, 15. oktobra zaključili letošnjo sezono. Če smo se lani še spraševali, kdo so ti fantje, pa so letos že bolj prepoznavni. Ekipa Inotherm Racing team pa ni opažena samo doma, temveč tudi na tekmah, kjer se tekmovalci v svojih kategorijah uvrščajo na čedalje višja mesta. Z nami so se pogovarjali Igor in Žiga Petrič ter Peter Šilc. Fantje tekmujejo v rekreativnem pokalu, nobeden ni profesionalec. "Vsi tekmujemo čisto ljubiteljsko. Navdušile so nas starejše generacije, Tomaž in Marko, pa seveda v vsakem od nas je neka 'žilica', ki nas vleče. To je na tekmovališču pravo sproščanje adrenalina, ne da bi noreli na cestah," '\e dejal Peter. Tekmujejo v sklopu "Pokala Akrapovič", ki obsega 11 tekem v sezoni; od začetka aprila do sredine oktobra. Tekme so v Vrtojbi, v preko meje znani Orehovi vasi, Slovenskih Konjicah, Semiču, Slovenj Gradcu, Šentvidu pri Stični in Lembergu pri Celju. Zagnani ribniški motokrosisti so: 25-letni Peter Šilc, ki vozi hondo 450 CRF, Tomaž Hren (45) z yamaho 450 YZF, Žiga Petrič (18) na yamahi 250 YZF, Franci Vrh (36) vozi suzuki 250 RM, Marko Kljun (36) suzuki 125 RM, Mitja Kljun (15) hondo 85 CR in 22-letni Urban Stupica yamaho 125 YZ. Večkrat je bil že kdo poškodovan, vendar pa večjih poškodb ne beležijo. Na tekmah jih spremljajo starši in prijatelji, mehanik pa je kar skoraj vsak zase. Kako ste sploh ustanovili ekipo? Pobudnika sta bila Tomaž Hren in Marko Kljun, ki sta že prej tekmovala. Potem pa smo se postopoma vključili še mlajši. Koliko časa in kje trenirate? Vsak trenira različno dolgo, najdlje Tomaž in Marko, preko 10 let, Franci 8 let, jaz resno 2 leti, ostali pa trenirajo leto dni in več. S ŠAMPANJCEM SLAVI TOMAŽ HREN Najbližja proga je v Šentvidu pri Stični, a je že do tam uro vožnje, zato se včasih podamo tudi tu kje okoli. Želimo si, da bi se v bližini našel kak prostor za poligon, primerno bi bilo na primer bivše letališče v Otavicah. Kakšne rezultate ste letos dosegli in v katerih kategorijah nastopate? Rezultati v skupnem seštevku so naslednji: Tomaž Hren je v kategoriji 'veterani R2' dosegel odlično 2. mesto (lani je bil 3.), Marko Kljun 11., Franc Vrh pa 15. mesto. Peter Šilc je v kategoriji 'open R2' dosegel 3. mesto. Žiga Petrič je v kategoriji '125 R2' osvojil 18. mesto, Urban Stupica pa 38., Mitja Kljun je v kategoriji '85 R2' dosegel 7. mesto. Letos je najboljši Peter Šilc, ki tekmuje v najmočnejši skupini mednarodne konkurence. Letos je naredil tudi največji skok na lestvici; z lanskega šestega se je prebil na odlično tretje mesto. "Cilj za drugo teto je umestitev med prve tri, ker si v prihodnosti želim prestopiti v višjo kategorijo - R 1." Zdenka Mihelič Arhiv ekipe Inotherm Racing team ULA KONČALA KARIERO V sedmih letih 39 tekem, štirikrat na svetovnem prvenstvu Uspešna nemška ovčarka Unra Krivobrdska ali Ula, kot jo kličejo domači, je z letošnjo zadnjo tekmo za državno prvenstvo v sledenju končala svojo zares bogato in uspešno kariero. Njen lastnik, kinolog Andrej Tomšič, pravi, da sta se za ta korak odločila skupaj. Andrej Tomšič je s psičko Ulo zaključil zelo uspešno kariero, čeprav se je letos še udeležil vseh štirih tekem državnega prvenstva in na Ruju zasedel 3., v Stični 4., na Barju pa 3. mesto. Na zadnji tekmi (v okolici Grosupljega), ki je bila 2. in 3. novembra, sta z Ulo končala kariero. "Pri prvem predmetu na sledi sva se z Ulo ustavila in tako zaključila svojo pot tisti dan in za vedno. Takšen je običaj. Lepo so naju pospremili z aplavzom in pozornostjo," je še pod vtisom dogodkov malo ganjen razlagal Tomšič. In čeprav sta se tudi letos s svojimi uspehi na teh štirih tekmah uvrstila v državno reprezentanco (bila sta tretja v skupnem seštevku), ki bi drugo leto zopet odšla na svetovno prvenstvo (tokrat na Slovaško), pa sta svojo pot končala in se ustavila, ko sta še žela mwmeüim Rešem odlične rezultate. Nehala sva zaradi psičkine starosti, čez nekaj mesecev (19. marca) bo dopolnila 10 let. "Tako sva se z Ulo odločila, da končava dolgoletno in uspešno tekmovalno pot, saj sva bila v tem tekmovalnem športu - v sledenju - skoraj osem let. Ula je začela tekmovati potem, ko je imela pri dveh letih mladičke. Malokateri pes doživi toliko let tekmovanj, zares. Na zadnjih tekmah pa sem začel opažati, da Ula zaradi starosti na tekmah ni več tako aktivna in da se zelo utrudi, deluje prepočasno ter po tekmi rabi veliko časa, da se spočije. Tako je kot s starim človekom. Ula je namreč stara skoraj 70 človeških let." Kaj so največji uspehi? V tem času sva bila 4-krat na svetovnem prvenstvu: v Nemčiji, kjer smo ekipno dosegli 4. mesto, potem smo bili v Sloveniji ekipno odlični tretji. Najino tretje svetovno prvenstvo je bilo v Avstriji, kjer smo dosegli najboljši uspeh vseh časov, postali smo svetovni prvaki in tudi posamič dobili svetovnega prvaka. Zadnje SP je bilo letos maja v Švici, kjer je slovenska reprezentanca dosega 6. mesto. To so najini največji uspehi, pa seveda tekme državnih prvenstev, kjer sva bila večkrat druga in tretja. Resnično, biti štirikrat na svetovnem prvenstvu, o tem lahko človek samo sanja, a nama je uspelo. Kaj pa zdaj? Psička Ula bo zdaj uživala. Še vedno pa bova hodila na sprehode in na kakšen trening, da ostane pri svoji kondiciji in da ji ostane čut. Spomladi 2008 pa nameravam kupiti novo nemško ovčarko, ki sem jo že rezerviral, in potem tudi z njo čez čas začeti trenirati in poskušati doseči vsaj drobec teh uspehov kot z Ulo. Ula je zelo podkovana z znanjem. Veliko sem treniral z njo, da je prišla do tega nivoja, da je dober pes sledar. Ima narejen izpit po svetovnem pravilniku FCI-ja, to je izpit IPO-FH, naredila sva ga lani. Imata pa narejen ta izpit v Sloveniji samo dva psa. Ula je dosegla praktično vse, kar se doseči da. Tekmovala sva kar na 39 tekmah v sedmih letih. To je noro! Ogromno truda je bilo vloženega, leta in leta, dan za dnem. To moraš delati z veseljem, nikoli s prisilo nad psom ali da bi kričal. Ne, tega pa ne. Brez ljubezni ni nič. Zdenka Mihelič Foto arhiv A. Tomšič 33 ■ >■ rxj r i i [xj.i.>e<>«ifs; l Pogled v babičino skrinjo otroških oblačil je ohranjena zapuščina C JAngele Čampa (*1897) iz Otavic. V Lipovcu jo je hranila njena hčerka Marija, poročena Andoljšek. Ohranjenih je več otroških ogrinjal pindekelnov iz bombažnega pikeja, roza in moder povoj iz močnega bombažnega h psa, otroške kapice iz flanele, bombaža in balista, srajčke iz šifona in kotenine, urezane v enem kosu, otroške srajčke brez rokavov, otroški životek. Marjeta Gorše, rojena leta 1920 v Dolenji vasi, je povedala: "Stara mati Urša (*1859) je bila lepo oblečena, ker je ded Anton (*1856) krošn-jaril triintrideset let po Avstriji, od koder je kdaj prinesel kaj lepega. Za vsak dan pa se je za otroke porabilo vse staro, kar se je še dalo predelat iz materinih kril in bluz. V" tistih časih se je bolj pazilo in varčevalo. Iz roda v rod se je nosilo, da je bilo včasih samo še nitka. Imela sem eno delovno krilo, dve ali tri bluze in dve pražnji obleki. Ko sem hodila v prvi razred, sem si odrezala rokave pri bluzi. Natepli so me, ker se takrat ni spodobilo nosit kratke rokave. Vzgoja je bila stroga in zavrta, vse je bilo greh. Vsi otroci smo morali biti delavni, saj se je vse opravilo na grabljah in vilah." Tina Zobec, rojena Nosan, v Prigorici leta 1913, se iz otroških let spominja: "Zime so bile zelo mrzle. Matije kupila barhentza spodnje srajčke. Čez dan sem jih nosila pod obleko, ponoči pa še za spat. V Prigorici je takrat šivala Karlina Klun. Zašila mi je prve spodnje hlačke. Nihče ni smel videti, da jih šiva. če je kdo prišel, jih je skrila. Takrat je bilo to sramotno. Hlačke so bile zadaj preklane na razporek, v pasu so se zavezale. Župnik Škulj iz Dolenje vasi je mami naročil, da ni v redu zaradi hlač." Frančiška Bartol (*1913) - Markova teta iz Retij: "Po dolini so sejali lan, tkali so pri Zajčeh, pri Markčevih in pri Smrekarjevih. Laneno blago so barvali doma. Barva ni bila zmerom obstojna. Fantiči in dekliči smo v šolo hodili v lanenih hlačah, srajcah in oblekah. V vročih dneh smo bili prepoteni, platno je bilo trdo in grobo, zato smo imeli odrgnjeno kožo. Kadar pa je šla barva stran, smo bili še od barve." Piše: Alenka Pakiž Angeli Klun iz Otavic je v otroških letih šivala teta Urša (*1870): 'Teta je z blagom ostala varčna ves čas. Vsak košček blaga je do konca porabila. Iz nekaj kosov ostankov flikic je pod njenimi pridnimi rokami nastala nova otroška oblekica za vsakdanjo rabo. Njena merila o spodobnem oblačenju so bila strogo postavljena. Vse spremembe, kijih je doživela po drugi vojni, na njeno mišljenje niso vplivale. Če v njeni mladosti ni bilo spodobno kazati nog, tudi meni ni dovolila, da bi kazala kolena, dokler mi bo ona šivala. Nikoli mi ni hotela zašit kratkih rokavcev, ker je bilo tudi to po njenem mnenju nespodobno. Ostale deklice so v šestdesetih letih že nosile bluzice s kratkimi rokavi in krajša krila." Nekaj besed za konec: V vseh letih, ko sva z možem Filipom obiskovala po Dolini njene prebivalce in pri njih poizvedovala, kaj vedo o načinu oblačenja svojih prednikov, smo drug drugemu podarili veliko. Oni nama spomine in ohranjena oblačila, midva njim spoznanje, da je njihovo in življenje njihovih prednikov veliko vredno. Skromnost, pošteno, odgovorno delo vsakega kmečkega človeka, vrednote, oblačila in spomini, prav vse si zasluži našega spoštovanja. Iskrena hvala vsem. Vse ohranjeno je namenjeno in pripada Ribniški dolini, kjer bo tudi enkrat našlo svoj primeren prostor. Nekaj je že prenesenega v življenje, ko z oblačilnim videzom vaših babic in ljudsko pesmijo Vesele Rib'nčanke prenašajo izročilo med ljudi. Tudi veterani FS Tine Rožanc imajo za sabo že 60 nastopov doma in v tujini v oblačilih, izdelanih po rekonstrukciji najdenega v Ribniški dolini. Brez spominov pripovedovalcev in vloženega najinega dela tega ne bi bilo. Upam, da sva Ribnici nekaj prispevala in da nama bo omogočeno še kaj. KONEC - KONEC - Uredništvo Rešeta se iskreno zahvaljuje avtorici podlistka Pogled v babičino skrinjo Alenki Pakiž, ki nam je toliko časa tako vestno pripravljala izseke iz ribniške preteklosti in odkrivala področje, kije večini neznano - oblačilno kulturo Ribniške doline. Skupaj z možem Filipom sta raziskovanju posvetila pretežni del prostega časa in avtorica s projektom še zdaleč ni zaključila. Iz vseh listin, pričevanj, nešteto fotografskega gradiva in ostalih dokumentov bo sestavila knjigo. Glede na to, da ne gre za samodokazovanje, marveč za plemenito delo, kjer ključno vlogo igra zanesenost in navdušenje nad svetom naših prednikov, je morda upati, da jima bo kdo priskočil na pomoč. Gre za našo dediščino, kije tu - zbrana, arhivirana, dodelana. Najti ji je treba le še stalno mesto, da se bomo lahko ponašali z njo. Zakonca Angela, roj. Arko(*1857+1928), in Matevž Pakiž (* 1856+1899) s petimi od desetih rojenih otrok, v Ribnici okou l 1890. Oblečeni so kot premožni tržani, kar se opazi po boljšem blagu in kroju. Otroci so obuti v svetle, ročno kvačkane nogavice in visoko zavezane čeveljčke. Izpod kril deklicam kuka rob spodnjih hlačk s čipkami. Obleko krasijo vezeni ovratnički, v ušesih se vidijo uhani. Ribnica, dne 25. 5. 1927. Nadučiteu H. Kmet in učiteu J. Debeljak s šestim razredom. Dečki so tudi v šolo prihajali bosi. Tretji z leve je Marjan Gril. Družina Knol - Zotlarjevi iz Ribnice leta 1905 pred domačo hišo. Številni družini in sebi je obleke šivala mati, rojena v družini krojaškega mojstra Dejaka. NIMATE IDEJ, KAJ BI PODARILI? V Muzejski trgovini Ribnica skozi vse leto spreminjamo podobo trgovine in dopolnjujemo ponudbo glede na praznike ali pa letne čase. Tudi decembrsko ponudbo smo skrbno pripravili, saj v tem času Muzejsko trgovino obiščejo trije radodarni možje, ki vsepovsod iščejo svoja darila. Marsikaj najdejo pri nas, vsako leto se potrudimo ponuditi jim kaj novega. Nekaj idej smo pripravili tudi za vas. ZAJEC in ŽLICA ZA OBUVANJE Pripomočka, ki sta dobrodošla v vsaki hiši. Zajec za sezuvanje je bil nekoč obvezni pripomoček in je dopolnjeval notranjo opremo veže ali hiše, danes pa se zopet vrača. Brez žlice za obuvanje pa danes skoraj ne gre. Lesena žlica, prednica kovinskih in plastičnih, je zagotovo bolj prijetna za otip kot njene naslednice. Dobite jih različnih velikostih. Oba izdelka sta lahko tudi dekorativni del predsobe. PUNČKE iz plev Punčke so v celoti ročno delo. Igrača, ki marsikoga spomni na otroške dni, ko mu je punčka iz plev krajšala čas. Obleke punčk so unikatne, vsaka je narejena po meri. Pri današnji poplavi igrač je takšna punčka posebna zaradi svoje preprostosti in dragocena zaradi ročne izdelave. Primerna tako za igračo otroku kot za osebno darilo prijatelju. Ideja in izdelava punčk iz plev Katarina Kromar. PLADENJ Ribničani so vedno izdelovali lesene pladnje. Pladenj v novoletni ponudbi je sodobno oblikovan izdelek, primeren za vsako jmoderno kuhinjo oz. jedilnico. Poseben pečat mu daje vzorec prepletenih viter na steklenem dnu. Ribniška vitra že dolga leta spremlja suhorobarske izdelke. Janko Trošt, ustanovitelj ribniškega muzeja ,pa je v 30-ih letih 20. stoletja prvič vpeljal z ožiganje v lesene izdelke okrasni vzorec vitre. Sodobni časi dajejo možnost vključevanja tega vzorca tudi v druge materiale. Pladenj je oblikovalsko delo arhitektke Mateje Dekleva. Marina Gradišnik Z BOŽIČKOM PO ŽELEZNIŠKIH TIRIH! Imamo veselo novico in ta je, da naj bi že čez dve leti zaživel potniški promet na ribniško-kočevskem koncu. In če je tako in ker so po besedah župana Jožeta Levstka odnosi s Slovenskimi železnicami zelo dobri, je veljalo izkoristiti praznične dni tudi za promocijo prometa po tirih. Do Grosuplja in nazaj je tako 17. decembra popotovalo 190 otrok iz najnižjih razredov ribniške osnovne šole in njenih podružnic. Vlak si ni privoščil niti minute zamude, iz njega pa se je najprej zaslišalo: HO, HO, HO! Božiček!!! Kako ste, angelčki moji, jim je govoril ter jim pomagal stopiti na vlak, koga tesneje stisnil in potem šolarje zabaval še v toplih vagonih. Dan je bil sibirski, snežen, a otrok ni motilo gaziti sneg, da so prišli do vlaka, kar poleteli so do vrat! V SPREMSTVU SO BILI POLEG UČITEUIC ŠE RAVNATELJ FRANCE IVANEC, Marko Modrej z radia Urban in župan Levstek. Mi smo se morali LAGODNI VOŽNJI ODPOVEDATI, KER SO NAS ŽE NESTRPNO PRIČAKOVALI V TISKARNI. A NAŠEMU FOTOAPARATU VENDARLE NI NIHČE UŠEL! Ko se prižgejo prazn ične lučke sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine. Vse, kar slabo je, z novim letom naj zbledi, vse, kar dobro je, naj za vekomaj ostane! Pra va pot je pot srca, ostalo so le ovinki. Naj vas v božično noč in novo leto popelje pot brez ovinkov in naj vas v prazničnem miru sreča nežno objame. V sneg zagazila Alenka Pahuue Vinko Levstek Podžupan Občine Ribnica