Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 34. “E8LOVENIA LIBRE 99 BUENOS AIRES, 21. AVGUSTA (AGOSTO) 1958 DR MIHA KREK Splošni vtisi kratkega izleta v Evropo Francija je bila prav tiste dni (v prvi polovici julija, op. ur) pod vplivom spre¬ membe v vladi. General De Gaulle je nekaj tednov poprej prevzel oblast kot prehodni predsednik vlade, ki naj pre¬ pelje politične razmere iz zmed četrte republike v novi red pete. Čudil sem se, ko sem tam na licu mesta slišal kako resno je bila Francija na robu držav¬ ljanske vojne. Komunisti so se temeljito pripravili za prevzem oblasti in so ime¬ li edini med političnimi organizacijami zasebno vojsko, oziroma zasebne civilne oborožene moči. Na drugi strani so bili častniki tako dobro povezani, da zadnja parlamentarna vlada ni imela ne zanes¬ ljive vojske, ne politicije. Generali so zbirali svoje vojake v okolici Pariza po svojih načrtih, komunisti so mobilizirali po svoje, nastop generala de Gaulle-a pa je prekinil in končal oboje. Ker je splošno znano, da hoče general spremeniti usta¬ vo, ki bi okrnila pravice in oblasti par¬ lamenta in rasžirila in povečala oblast predsednika republike in vlade, je v po¬ litičnih krogih pravladovalo vprašanje kaka bo ustava in kako bo vplivala na politično življenje. Posamezne stranke so že razpravljale kako bo treba spre meniti organizacijo, da bo sposobna na¬ stopati in delovati pod novo ustavo. Manjše stranke so se že razgovarjale o združitvah in spojitvah. Francoske kr¬ ščanske demokrate, ki so v MRP, bi v i tem oziru lahko delili v dve skupini. Predsednik Pflimlin, ki je podpredsednik v De Gaulle-jevi vladi,,vodi skupino, ki bi želela z dosedanjim programom in organizacijo stopiti tudi pod novo usta¬ vo pred volilce in kot ideološka sila sku¬ šala zbrati kar moč vse francoske ka¬ toličane. Druga skupina, ki jo vodi Geor- ges Bidault pa misli, da bi bilo bolje u- stvariti novo organizacijo, širšega okvi¬ ra kot je MRP. Ta skupina smatra, da je MRP znana kot preveč “na levo” u- smerjena, recimo socialno radikalna sku¬ pina, da bi se ji ne hoteli pridružiti ni¬ ti kmetski posestniki, niti srednji sloji, še manj katoliški podjetniki. Zato misli¬ jo ljudje v tej skupini, da bo treba dobiti nov naslov in sestaviti nov, širši pro¬ gram. Bidault uživa izrecno zaupanje generala de Gaulle-a, Pflimlin pa je pod¬ predsednik generalove vlade in človek izrecno blizu staroste strankinih misle¬ cev Roberta Schumana. Parlamentarni klub je tudi v večini za Pflimlinom v tem vprašanju. Nasprotja pa niso ostra, in vsaj tedaj, ko sem bil v Parizu, ni prav nič izgledalo, da bi se na tem vpra¬ šanju sprli in razšli. Iskali so pač po¬ ta kako bi bilo krščansko demokratične sile treba pregrupirati, da bi bile pod novo ustavo in v parlamentarnem živ¬ ljenju, ki ga bo rodila, čim učinkovitejše. V zapadni Evropi na splošno je življe- ljenje dobilo tipično mirnodobski značaj. Druga svetovna vojna je davno pozab¬ ljena reč, delitev Evrope v zapadni in vzhodni-komunistični del je vsakdanjost, ki za nikogar ni nič posebnega. Za ti¬ ste dežele v srednji in vzhodni Evropi, ki so po drugi svetovni vojni prišle pod komunistično dolast, se zaradi tega nihče niti najmanj ne razburja. Komunistično napredovanje v svetu je sicer v razpravah, v člankih 'in parla¬ mentarnih debatah, vendar pa ne kot vprašanje velikega pomena, ki skriva- neposredne nevarnosti za življenje, niti približno toliko ne, kot je razburjal nek¬ daj nacizem. Glede zasužnjenih narodov v Srednji Evropi mislijo, recimo ljudje, ki spadajo v skupino časnikarjev in di¬ plomatov, da se to vprašanje ne bo nik¬ dar posebej načenjalo in reševalo, da bo prišlo na vrsto, če bo tedaj, ko se bo iz kakršnegakoli razloga sesula Sovjet¬ ska Zveza in bi bilo namesto nje ustva¬ riti nekaj novega. Tedaj bi bruhnilo na dan vse sovraštvo in nasprotovanje komunizmu, ki ga sedaj diktatura tišči in prekriva z železnimi pokrovi javnih in tajnih policij, cenzur in čistk. Tedaj bi se po sebi rušili tudi komunistični re¬ žimi v srednji Evropi in bi narodi dobili priložnost, da nanovo odločajo o svojih vladah. Ker je pa vse to pomaknjeno v nedogledno bodočnost, je treba sedaj čim intenzivneje izmenjavati kulturne in druge informacije, da se nujna na¬ sprotovanja, ki so, čim bolj omilijo, da bi mogla ta dva svetova čim mirneje žive¬ ti drug ob drugem. Druga skupina lju¬ di, ki bi jo označili kot skupino vojakov in politikov, pa misli, da je svetovna na¬ petost zelo huda. Komunizem prodira prehitro. Izpostalja svet nevarnosti po¬ žara. Ti ljudje mislijo, da bo komuni¬ zem nadaljeval, prodiral neugnano in brezobzirno. Mislijo, da se bodo svobod¬ ne sile znašle kmalu pred neusmiljeno izbiro ali se upreti temu prodiranju ali pa vreči poško v koruzo, upanje, da bi mogle biti uspešne v kaki bodoči vojni., ki bi jo diktirale komunistične sile, pa v vodo, da ga odnese za vedno. Ti ljudje zato sodijo, da bomo v nekaj bližnjih bodočih letih imeli zelo kritične odlo¬ čitve, ki bi mogle bistveno spremeniti stanje srednje evropskih narodov in po¬ goje za njihovo osvoboditev. Stanje doma v Jugoslaviji so slikali taki, ki so od tam prišli, in taki, ki so tam preživeli letos vsaj nekaj tednov. Mestno prebivalstvo izgleda sedaj malo bolje hranjeno in oblečeno kot poprej. Ljudje so še kar nekako zadovoljni s spjošnim zavarovanjem, veliko potujejo in si privoščijo. V glavnem seveda usluž- beni ljudje. V službah je pa velika ve¬ čina prebivalstva, saj so samo redki ma¬ li obrtniki in kmetje samostojni. Gospo¬ darsko' stanje se je v primeri s prejšnji¬ mi leti malo zboljšalo, je pa splošno še mnogo nižje kot v sosednjih nekomuni¬ stičnih deželah: v Avstriji in Italiji. Vsak se oddahne, vsak se odpočije, vsak se poživi, kdor more za nekaj tednov kam na zapad. So pa posamezni podežel¬ ski okoliši, kjer je še vedno resnično siromaštvo, kjer pri hiši ni ne moške ne ženske cele obleke in ne cele rjuhe. Ljudje garajo in delajo, toda sistem je tak, da nič ne hasne. Je v Sloveniji na¬ dalje na tisoče in tisoče družin, ki jih a«—■x'„ — ki so izgubile kakega člana v protikomu¬ nističnem boju ali imajo člana, ki je v komunističnih ječah postal invalid, da ni za delo in hira kot “sovražnik seda¬ njega reda”. Te in take družine si ue napor po kaki ureditvi vzdrževanja pre- striže in uniči komunistična oblast. Ti so vedno večji reveži in težji mučenci. Politično tudi v Jugoslaviji nihče ne upa, da bi mogla demokratizacija priti kma¬ lu in lahko, vendar vse živi od upanja, da bo prišla. Od režima množice držav¬ ljanov ne pričakujejo nič, zlasti nič do¬ brega. Na splošno pa je vsak človek, ki je prišel iz Jugoslavije, izražal strah pred sovjeti in sovjetsko okupacijo. Ta strah je prišel v kosti, zlasti po zadnjih sovjetskih morijah po Madžarskem. Ni važno koliko je opravičen. Strah je v ko¬ steh. Ljudje vpišejo v dobro Titu vsako besedo proti Moskvi, vse, kar količkaj kaže, da misli vlada čuvati državo pred sovjetsko podrejenostjo ali okupacijo. V tem enem je bil tiste dni, ko sem poto¬ val po Franciji, Tito precej popularen. Vsak je podčrtal in dopovedoval, kako je vsem odleglo, ko je Tito na kongre¬ su komunistične partije napadel sovjete in kako so sedaj “blaženi”, ko izgleda vedno bolj, da je Tito res v nekih novih prepirih s kremeljskimi voditelji sve¬ tovnega, komunizma. Tako je povedal študent, ki se je vrnil domov: “Pri vsej naši nesreči, smo tem bolj srečni, čim dalj smo od Moskve”. Družabni del II. mednarodne konferen¬ ce krščanskih demokratov sva oba slo¬ venska zastopnika na njej porabila, da sva predstavnike drugih krščansko-de- mokratskih strank opozarjala na se¬ danje razmere v Sloveniji in Jugoslaviji. V nevezanih razgovorih sva pojasnjeva¬ la komunistični režim, njegove metode in trpljenje protikomunistične večine. Mogla sva ugotoviti, da imajo krščan¬ sko demokratični politiki pravilno sodbo o Titu in njegovem režimu. Smatrajo ga za režim gangsterske klike, ki se je z zločinskim nasiljem dokopala do oblasti in se na njej vzdržuje z zločinskim te¬ roriziranjem. Smatrajo, da je titizem res izdal in zapustil tudi komunistične za figovo pero na goli diktaturi, ki ni¬ ma nobenega drugega smisla več kot ohraniti oblast v rokah klike, ki je med drugo svetovno vojno' pod zaščito Mosk¬ ve v Jugoslaviji prišla na oblast, po voj- Napori za polet na Luno morejo in ne smejo nič pomagati. Vsak ni pa se prodaja na vse strani. Pred glasovanjem v glavni skupščini ZN Na izrednem zasedanju Glavne skup¬ ščine ZN v New Yorku, ki razpravlja o problemu Srednjega Vzhoda, je prvi govoril ameriški predsednik Eisenhower, ki je v svojem govoru podal šest točk, po katerih bi hotela USA urediti Sred¬ nji Vzhod in ga politično in gospodarsko zavarovati pred komunističnim prodira¬ njem in ga tako ohraniti za Zapad. Šest Eisenhowerjevih predlogov je na¬ slednjih: 1) Ustanovitev vojaške sile ZN, ki bi bila postavljena v Libanonu in Jordaniji in bi potem mogle ameriške in britan¬ ske čete oditi domov. 2) Ustanovitev gospodarskega fonda, ki bi ga upravljali Arabci in ki bi ga financirale skupno arabske države, USA in druge države, morda vključno ZSSR. 3) Kontrola ZN nad radijskimi in dru gimi propagandnimi oddajami v in iz srednje-vzhodnih držav. 4) ZN kontrola nad uvažanjem orož¬ ja na Srednji vzhod, vključno v Izrael, da bi tako preprečili oboroževalno tekmo na tem področju. 5) Zagotovitev neodvisnosti in varno¬ sti Libanona po odhodu ameriških čet. 6) Zagotovitev neodvisnosti in varno sti Jordanije po odhodu britanskih čet. Eisenhowerju je odgovoril sovjetski zunanji minister Gromiko, ki je napadel Zapadne sile z izjavo, da se borijo na Srednjem vzhodu samo za petrolej in ne za dobrobit srednjevzhodnih držav. Za¬ hteval je tudi takojšen umik ameriških čet 'iz Libanona in britanskih čet iz Jor¬ danije. Ker je bilo kazno, da se Glavna skup¬ ščina ne bo mogla odločiti ne za ameri¬ ške predloge, še manj seveda za sovjet¬ ske zahteve, je skupina sedmih majhnih držav pod vodstvom Norveške predloži¬ la v razpravo in glasovanje nov mirovni načrt za Srednji Vzhod, po katerem naj glavni tajnik ZN Hammarskjoeld dobi pooblastila za takšno rešitev srednje- vzhodnega problema s pomočjo ZN, ka¬ kor se mu zdi najbolj primerna, upošte¬ vajoč možnost ustanovitve policijske si- lč ZN, ki bi bila poslana na to področ¬ je. Načrt tudi predvideva poziv vsem članicam ZN, naj se vzdržijo kakršnega koli vmešavanja v zadeve Srednjega vzhoda, Hammarskjoeld pa naj do 1. sep tembra t. 1., ko se bo Glavna skupšči¬ na ZN sestala na svoje redno jesensko zasedanje, pripravi poročilo o napredku, ki je bil storjen v smislu predloženega načrta. Poleg Norveške so ta načrt predloži¬ le: Kanada, Kolumbija, Danska, Liberi¬ ja, Panama in Paraguay. Ker je v torek prispel v New York na zasedanje skupščine tudi francoski zunanji minister Maurice Douve de Murville, pričakujejo, da bo prišlo do “male vrhovne konference” med Dulle- som, Gromikom in Murvillom 'izven Glavne skupščine ZN. Po debati o teh predlogih, ki so tre¬ nutno pred Glavno skupščino ZN, se bo¬ do morale posamezne delegacije odločiti, za kateri predlog bodo glasovale, odn. na katero stran se bodo postavile pri glasovanju, k Zapadu ali Vzhodu. Ima¬ jo še tretjo možnost, da se vzdržijo gla¬ sovanja, kar bo nekaj delegacij zagotovo storilo. Pred leti je zapadni blok imel v ZN zagotovljeno dvetretjinsko večino v sle¬ hernem glasovanju v Glavni skupščini ZN. Po priključitvi nekaterih novo na¬ stalih držav iz bivših britanskih in fran¬ coskih kolonij, pa se je položaj Zahod¬ nega bloka nekoliko omajal, zlasti še ker se te države v vseh perečih proble¬ mih med zapadnim in vzhodnim blokom najraje vzdržijo glasovanja, včasih pa se iz strahu pred komunističnim blokom priključijo k temu proti Zapadu, vedno na škodo samim sebi. Komunistični blok ni namreč doslej še nagradil nobene države za zanj oddan glas v ZN. Sleherni predlog v debati pred Glav¬ no skupščino ZN mora po pravilniku Li¬ stine ZN dohiti dve tretjini glasov, da je sprejet. Trenutno je v ZN včlanjenih 81 držav, ki se dele v tri skupine: Zahodni blok: Abesinija, Argentina, Avstralija, Avstrijii, Belgija, Bolivija, Na Cape Canaveral na Floridi v USA so v nedeljo, 17 t. m. izstrelili prvo ra¬ keto, s katero so nameravali prileteti do Lune, jo obiti in se vrniti proti Zemlji. Štiridelna raketa Thor-Able je povsem pravilno odletela, toda je po 77 sekun¬ dah poleta eksplodirala in tako zopet za nekaj tednov zakasnila izpolnitev želje zvezdoslovcev, da bi vedeli, kakšna je tista stran Lune, ki ni nikdar vidna zem¬ ljanom. Ameriško letalstvo si je s poskusom izstrelitve rakete, s katero naj bi obšli Luno, zastavilo izredno zapleten pro¬ blem, katerega rešitev je bila odvisna od številnih odločilnih faktorjev. Treba je bilo vzeti v poštev vrtenje Zemlje okoli svoje osi, hitrost in vijugo potovanja zemlje po vsemirju, vrtenje Lune okoli svoje osi in njeno potovanje okoli Zem¬ lje, privlačnost Zemlje in privlačnost Lune ter privlačnost Sonca itd. Vsi ti činitelji vplivajo na polet rakete, ki je namenjena na Luno ali sploh na poto¬ vanje po vsemirju. Zato so morali izbra¬ ti določen dan za izstrelitev in določeno uro. V nedeljo so imeli najugodnejši čas v opoldanskih urah po krajevnem času in še takrat najugodnejših samo 15 mi¬ nut za izstrelitev. Če bi raketa delova¬ la brezhibno, bi v torek zvečer priletela do Lune, ko se je ta naravni satelit na¬ hajal najbližje našemu planetu, in sicer 360.000 km. Z raketo Thor-Able so nameravali do¬ seči hitrost 11 km na sekundo, ki je po¬ trebna za premaganje zemeljske privlač¬ nosti. Na uro mora torej raketa prele¬ teti ok. 40.000.km, da se more izvleči iz zemeljske težnosti in svobodno zaplava¬ ti po vsemirju. Z raketami, s katerimi so pognali v vsemirje na potovanje okoli Zemlje umetne satelite, so dosegli hi¬ trosti do 8 km na sekundo. Raketa Thor- Able je bila sestavljena iz rakete Thor, na katero so pritrdili drugo in tretja stopnjo rakete Vanguard, na vrh pa po¬ sadili satelit, težak nekaj nad 4 kg, ki so ga opremili s oddajnim televizijskim aparatom in napravami za merjenje koz¬ mičnih žarkov, udarcev meteoritov in magnetskih polj Zemlje in Lune. V USA bi mogli po vseh televizijskih aparatih gledati Luno od blizu. Thor-Able je teh¬ tal 52 ton. Eisenhower je za letos odobril pet po¬ skusov poleta na Luno. Letalstvo bo izvedlo še dva, vojska pa tudi dva posku¬ sa. S poskusi bodo nadaljevali tudi pri¬ hodnje leto. Naslednjo izstrelitev bodo v USA izvršili čez mesec dni, med 14. in 16 septembrom, ko se bo Luna naha¬ jala v približno enakem položaju z Zem¬ ljo, kakor je bila 17. avgusta. Tudi sovjeti so po izjavi grala. Wil- sona, pomočnika šefa štaba, ki se bavi z izstrelitvami raket na Luno, že enkrat ali dvakrat poskušali pognati raketo na Luno. Oba poskusa sta jim propadla. Prihodnji mesec bodo imeli sovjeti prili¬ ko izstreliti raketo proti Luni en dan prej kakor Amerikanci, ker se bo ZSSR nahajala toliko prej v pripravnem polo¬ žaju napram Luni pred USA. Najvažnejši poskusi za zavzem vse- mirja so bili doslej naslednji: Julij, 1942 — Prva raketa V-2, pred¬ hodnica današnjih raket, je bila izstre¬ ljena z nemške raketne postaje v Pe- enemuende na baltiški obali. Prof. von Braun, današnji ameriški satelitski znanstvenik, je vodil to oporišče. V-2 so prvič izstreljevali na Anglijo koncem leta 1944. 26. avgust, 1956 — ZSSR je objavila prvo uspešno izstrelitev medcelinske ra¬ kete. Z njo je dosegla višino 800 km. Pozneje je tako raketo izstrelila tudi USA. 4. oktober, 1957 — ZSSR je izstrelila Sputnik I., prvi umetni satelit. Dosegel je višino nad 600 km. Mesec dni pozneje je izstrelila Sputnik II., v katerem je po¬ tovala psica Lajka. Sputnik II. je dose¬ gel višino nad 1200 km. Tretji Sputnik so izstrelili 15. maja 1958. 31. januar, 1958 — Po prvih neuspe¬ hih je USA izstrelila majhen satelit Ex- plorer, s katerim je dosegla brzino nad 22.000 km. Naslednji satelit, izstreljen v vsemirje 17. marca istega leta, je do¬ segel višino do 3000 km, tretji satelit 9. februar, 19’58 — "Donald Farrell, 23 letni ameriški letalec, je “odpotoval” na enotedensko potovanje na Luno in nazaj v hermetično zaprti kabini. S poskusom so nameravali ugotoviti človekovo reak¬ cijo na vsemirsko potovanje. 27. marec, 1958 — Eisenhower je odo¬ bril program o raketnih izstrelitvah na Luno. Brazil, Costa Rica, Čile, Danska, Domi¬ nikanska republika, Ekvador, El Salva¬ dor, Filipini, Finska, Francija, Grčija, Gvatemala, Haiti, Honduras, Iršn, Irska, Islandija, Italija, Izrael, Japonska, Juž¬ noafriška unija, Kanada, Kitajska (For- moza), Kolumbija, Kuba, Liberija, Luk¬ semburg, Meksiko, Nicaragua, Nizo¬ zemska, Norveška, Nova Zelandija, Pa¬ kistan, Panama, Paraguay, Peru, Por- tugal, Španija, Švedska, Tajland, Turči¬ ja, Uruguay, USA, Vel. Britanija, Ve¬ nezuela. Vzhodni blok: Albanija, Bela Rusija, Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Ukrajina, ZSSR, Neopredeljeni blok: Afganistan, Bur¬ ma, Cejlon, Ghana, Indija, Indonezija, Irak, Jemen, Jordanija, Jugoslavija, Kambodža, Laoš, Libanon, Libija, Mala¬ ja, Maroko, Nepal, Saudijeva Arabija, Sudan, Tunis, Združena Arabija (Egipt- Sirija). Zahodni blok šteje torej 51 držav, ka¬ terih število prebivalstva znaša 874 mi¬ lijonov. V Vzhodnem bloku je 9 držav z 294 milijonov ljudi in v neopredeljenem bloku tvori 608 milijonov ljudi 21 držav. Rdeča Kitajska S’ 600 milijoni prebi¬ valcev ne more nikdar posegati v debati niti glasovati, ker ni članica ZN. Dve tretjinska večina v Glavni skup¬ ščini pomeni danes 54 glasov. Zahodni blok potrebuje za odobritev svojih pred¬ logov v sedanji debati še 3 glasove. Dva glasa sta mu takorekoč zagotovljena iz bloka neopredeljenih držav z Libanonom in Jordanijo, tako da se bo moral po hod¬ nikih ZN boriti še za tretji glas med te¬ mi državami. Pričakujejo, da bo katera od naslednjih držav glasovala za Zahod: Kambodža, Laoš, Malaja in Nepal, če ne celo morda vse štiri. Za neopredeljenee bo glasovanje toliko lažje, ker je Nor¬ veška predložila nekak vmesni načrt med zahodnim in sovjetskim načrtom za ureditev problema Srednjega Vzhoda. IZ TEDNA V TEDEN V Paragvaju je tamošnji predsednik gen. Alfred Stroessner nastopil novo predsedniško dobo. Brazilski predsednik Kubieek v svoji panamerikanski akciji pripravlja za za¬ četek prihodnjega meseca sestanek zu¬ nanjih ministrov vseh ameriških držav. Ti naj bi pripravili konferenco predsed¬ nikov teh držav. Na tem zasedanju bi končno odobrili ustanovitev Medameri- ške banke, za kar je Severna Amerika že dala načelen pristanek. Razpravljali bi dalje o povečanju kreditov latinski Ameriki od obstoječih tozadevnih ame¬ riških bank, določili sredstva za pobija¬ nje inflacije ter sredstva za ustalitev cen glavnim proizvodom južnoameriških držav. Govorili bodo tudi o morebitnih posledicah skupnega evropskega trga Južni Ameriki. V Parizu je umrl strokovnjak za a- tomsko energijo Frederic Joliot. Leta 1935 je dobil Nobelovo nagrado za kemi¬ jo, od leta 1946 do 1950 pa je vodil fran¬ coska atomska raziskavanja. Med ko¬ rejsko vojno so ga odstranili zaradi ko¬ munizma. Od tega časa je povsod od¬ krito nastopal kot komunist. Potniško letalo holandske letalske družbe KLM je na poletu iz Amsterda¬ ma v New York blizu irske obale padlo v morje. Vseh 99 potnikov je s posadko vred našlo smrt v morskih valovih. Vzrokov nesreče še niso mogli ugotovi¬ ti. Angleška vlada je po vrnitvi pred¬ sedniku MacMilana z obiska v Atenah, Angori in na otoku Cipru, objavila, da bo glede Cipra začela izvajati svoj že znani načrt. Otok bo ; imel v prihodnjih sedmih letih prehodni režim angleški guverner na otoku bo pa v tem času imel ob strani kot opazovalca odn. sve¬ tovalca po enega predstavnika Grkov in Turkov. Po sedmih letih naj prebi¬ valstvo odloči o svoji bodoči usodi. Škof Makarios se sme vrniti na otok, toda pd pogojem, če bodo takoj prenehale sa¬ botaže in atentati. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. Vin. 1958 II. raterkontinentalna konferenca krščanske demokracije v Bruslju 9. — 11. JULIJA 1958 Na tej konferenci so se prvič v zgo¬ dovini zbrali predstavniki krščanske de¬ mokracije iz treh kontinentov. Poleg predstavnikov iz Evrope in Amerike, ki so se udeležili že prve take konference v novembru 1. 1956, so bili to pot navzoči tudi zastopniki tega gibanja iz Afrike. To pomeni velik korak naprej: Krščan¬ sko demokratsko gibanje ni več omeje¬ no na kontinente, ki so naseljeni z belo raso, ampak se začenja raztezati tudi na zemeljske celine, kjer živijo barvane rase; na afriški kontinent je tesno na¬ vezana bodočnost Evrope in ta zemeljska celina do sedaj ni bila zajeta v nobeno znano politično gibanje na svetu. Katere dežele so bile zastopane? Zapadna Evropa: Belgija, Baskiška dežela, Francija, Nemčija, Velika Bri- taja, Italija, Luxemburg, Nizozemska, Švica, San Marino. Srednja Evropa: češko-slovaška, Ju¬ goslavija (Slovenija), Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija. Slovence sta zastopala Dr. Miha Krek in Nace Čretnik. Latinska Amerika: Argentina, Bolivi¬ ja, Brazilija, Čile, Colombija, Ecuador, Panama, Guatemala, Peru, El Salvador, Uruguay, Venezuela. Afrika: Francoska ekvatorialna Afri¬ ka, Kenija, Ruanda Urundi. Potek konference Konferenca je bila pripravljena in or¬ ganizirana pod pokroviteljstvom belgij¬ ske krščansko-socialne stranke, na kate¬ re teritoriju se je vršila. Pri organiza¬ ciji so aktivno sodelovale tri mednarod¬ ne zveze kršč. dem. gibanj, namreč Nou- velles Equipes Internationales (NEI), ki obsega ta gibanja v zapadni Evropi, Christian Demecratic Union of Central Europe (CDUCE), kjer so organizirane kršč. dem. stranke v begunstvu iz sred¬ nje in vzhodne Evrope, in Organisacion Democratica Cristiana de America (ODCA), ki povezuje taka gibanja v la¬ tinski Ameriki. Dosledno temu so bila tudi zborova¬ nja razčlenjena v tri glavne referate, ki so bili pa vsebinsko med seboj tesno po- Zborovanja so bila v velesejmskem paviljonu Evropske skupnosti za pre¬ mog in jeklo na svetovni gospodarski razstavi v Bruslju. Predsedovali so izme¬ noma najbolj vidni predstavniki treh internacional krščanske demokracije Avgust de Schryver, predsednik NEI, prof. Adolf Prochazka, predsednik CDU¬ CE in Tomas Reyes Vicuna, glavni taj¬ nik ODCA Predmet poročil in razprav eo bili referati: “Krščanska demokracija za politično, socialno in mednarodno pra¬ vičnost”. Referat o politični pravičnosti je podal prof. A. Prochazka, poročilo o socialni pravičnosti je sestavil Dr. Ra¬ fael Caldera, glavni tajnik kršč. dem. stranke COPEI in verjetno bodoči pred¬ sedniški kandidat v Venezueli, tretji del programa pa je izpolnil bivši belgijski min. predsednik in državni minister Paul van Zeeland, ki je mojstrsko orisal temelje mednarodne pravičnosti na o- snovi krščanskih načel. Zaradi tesnega prostora sedaj ne moremo podrobneje go¬ voriti o vsebini teh referatov, morda se bomo povrnili k njim kasneje. Zanimive so bile debate po vsakem iz¬ med treh referatov, ki so pokazale, s kako različnimi očmi gledajo na razne probleme zastopniki raznih dežel. Za¬ padni Evropci so bili zelo previdni, zmerni in konservativni, dočim so južni Amerikanci kazali revolucionarno, zelo gibčno in vihravo naravo, polno čustve¬ nosti in globoke želje po napredku. Či¬ sto svojsko je bilo zadržanje Afričanov, ki so očitovali prikrito odločnost braniti interese svojih ljudstev, ki po njihovem mnenju pomenijo istočasno protislovje in logično afirmacijo v odnosu do inte¬ resov, ki jih zasledujejo zahodne sile. Zastopniki begunskih strank iz srednje Evrope so to pot nastopali kot člani sve¬ tovnega političnega gibanja, poudarjali mednarodne probleme in zagovarjali mednarodno sodelovanje, posebne zade¬ ve svojih zasužnjenih dežel so omejili, vendar je že sama njihova navzočnost in njihov glas močan činitelj v borbi za svobodo srednje-evropskih narodov, med njimi tudi nas Slovencev. Dočim je torej formalno zadržanje begunskih političnih voditeljev bilo na mednarodni gladini, pa ti politiki niso zamudili nobene priložnosti na raznih pogostitvah, ki so jih priredili za dele¬ gate razni belgijski in drugi zastopniki, da so predočevali položaj svojih zasuž¬ njenih narodov delegatom svobodnih de¬ žel. Take pogostitve so organizirali g. de Schryver, Paul van Zeeland, skupnost za premog in jeklo in drugi. Tudi slo¬ venska zastopnika dr. Krek in Čretnik sta porabila te sprejeme za navezavanje stikov in za pojasnjevanje razmer v do¬ movini, ki je zlasti potrebno za pravilno ocenjevanje političnih, gospodarskih in drugih razmer v komunistično vladani Jugoslaviji, ki ima poseben položaj v komunističnem svetu, pa tudi v svobod¬ nem delu sveta. -fr razloge in namene, zakaj Je bila usta¬ novljena njihova begunska internaciona¬ la in orisali njene cilje in njeno dose¬ danje delo. Ob zaključku drug' interkontinental- ne konference so delegati sprejeli in o- dobrili vrsto resolucij. Kakšni so bili cilji CDUCE in kako jih je uresničila? Krščansko demokratska zveza srednje Evrope je s svojim aktivnim sodelova¬ njem pri pripravah za to konferenco ime’a pred očmi zlasti sledeče namene, ki naj bi jih konferenca oživotvorila: 1) Utrjevanje in razširitev vezi med kršč. dem. strankami iz raznih dežel in nadaljevanje tesnejšega sodelovanja med njimi, kakor je bilo začeto na prvi taki konferenci meseca novembra 1956 v Pa¬ rizu. h |j 2) Nuditi voditeljem raznih skupin v uniji priložnost, da s privatnimi razgo¬ vori utrjujejo zanimanje vodilnih poli¬ tikov iz svobodnega sveta za usodo na¬ rodov, ki trpijo pod komunistično tira¬ nijo. 3) Dati priliko za razgovore o vpra¬ šanju boja zoper komunizem in njega nevarnost v svobodnem svetu. Čeprav je bil program konference osnovan na pozitivnih osnovah o pojmovanju kr¬ ščanske demokracije glede politične, so¬ cialne in mednarodne pravičnosti, so pri¬ reditelji vendar imeli v mislih negativne vidike o mednarodni, socialni in politič¬ ni nepravičnosti, ki jo izvajajo komu¬ nisti. 4) Ugotoviti področja, kjer je komuni¬ stična nevarnost za svobodo najbolj pe¬ reča, kako svobodo braniti in misliti na protiukrepe, ki naj bi jih svobodni svet, pa tudi CDUCE sama, podvzela v boju za svobodo. Begunski politiki so globo¬ ko prepričani, da je njihova naloga v e- migraciji boriti se za svobodo vsepovsod, ke r je osvoboditev njihovih narodov od¬ visna od zmage, ki jo mora izvojevati borba za svobodo v vsem svetu. Ti cilji so bili doseženi tako-le: 1) Vezi med kršč. dem. gibanji po sve¬ tu so se na drugi medcelinski konferen¬ ci utrdile in nadaljnje tesno sodelovanje je zagotovljeno. Za časa konference so se sestali trije glavni tajniki Alfred Co- ste-Floret za NEI, Tomas Reyes Vicu¬ na za ODCA in Konrad Sieniewicz za CDUCE in se razgovarjali o tesnem so¬ delovanju kršč. dem. strank v bodočnosti. Sklenili so, da bodo poskusili izdelati konstitucijo za Interkontinentalni odbor, v katerem bodo zastopane vse kršč, dem. stranke, in na ta način postaviti medcelinske konference na stalno (per¬ manentno) osnovo. 2) Begunski politiki so imeli mnogo sestankov zlasti s predstavniki evrop¬ skih dežel, med njimi z belgijskim zu¬ nanjim ministrom Wigr,y-jem, mini strom za zunanjo trgovino Schyven-om in drugimi politiki na visokih mestih, ki so posebej interesirani na vprašanjih srednje Evrope. Tudi slovenska zastop¬ nika sta se teh sestankov udeležila. 3) Storjeni so bili koraki v smeri prou¬ čevanja temeljnih idej, kako zagrabiti obstoječe politične probleme. Konferen¬ ca je določila, naj se ustanavljajo štu¬ dijske skupine in ustanove, ki naj pre¬ učujejo krščansko demokratsko ideolo¬ gijo, politične programe in politične ak¬ cije v danih razmerah. Na drugi stra¬ ni so trije generalni tajniki odločili, da naj bodoče medcelinske konference ne obravnavajo abstraktnih problemov, ki samo posredno zadevajo obstoječe raz¬ mere, marveč razpravljajo in sklepajo o neposrednih političnih stvareh, kakor jih zahtevata čas in razmere in v ka¬ tere so zapletene stranke v posameznih deželah. 4) Vodilni politiki iz latinske Amerike in Afrike so gladko ugotovili, da je pri¬ čakovati v njihovih kontinentih močne¬ ga komunističnega napredovanja, če proti-komunistične sile ne bodo sposobne izvesti močne in aktivne protiofenzive. Ta ofenziva mora vsobovati zelo napre¬ den socialni program in pa gospodarski načrt, ki naj pomaga zvišati življenjsko raven ljudstva na teh dveh kontinentih. Krščansko demokratsko svetovno giba¬ nje, ki ga predstavlja ta konferenca, bo storilo vse v svoji moči, da se širjenje komunizma ustavi. ★ To SO' glavni podatki o važnem med¬ narodnem dogodku, kjer je Slovenska ljudska stranka v begunstvu aktivno sodelovala in s tem ponovno izpričala potrebnost in važnost svojega dela za o- svoboditev slovenskega naroda in za nje¬ govo lepšo bodočnost. L.P. iz pisma “Potovanje na drugo mednarodno kon¬ ferenco krščanskih demokratov v Bru- slje, sem izrabil, da sem se ustavil v Parizu in odšel tudi v Lurd. V Parizu je naneslo tako, da sem bil tam nekaj dni istočasno kot škof Dr. Gregorij Rož¬ man. Društvo prijateljev Jugoslavije je Res veliko prijateljev 'iz vseh koncev in krajev Jugoslavije se je zbralo ob tej priložnosti in precej Francozov, čeprav je bila že počitniška doba, ko vsak beži iz Pariza, če le more. Med gosti iz Ju¬ goslavije naj omerim med drugimi bivšega predsednika Dragišo Cvetkoviča in dr. Živka Topaloviča, ki sta prišla s svojima ženama, na francoski strani pa gospo in gospoda Georges Bidault-a, bivšega predsednika vlade, ki nam je govoril v pozdrav. Dve popoldnevi sem mogel prebiti med Slovenci, ki se zbirajo okoli izseljen¬ skega duhovnika, oziroma duhovnikov, Čretnika in Flisa. Ob nedeljah in praz¬ nikih imajo popoldne ob peti uri skup¬ no slovensko službo božjo, poprej pa o- pravijo, kar je treba v “izseljeniški pi- dr Kreka sarni”, ki jo nosita g-g. Čretnik in Flis kar s seboj. Kakih 250 mladih naših ljudi se zbe¬ re v samostanski dvorani. Prav redki so porečeni, zelo redki nad 25 let sta¬ ri. Večinoma je to mladina, ki je pobeg¬ nila iz Slovenije v zadnjih mesecih in ).>x-X5Xr-t>-- Zl T OUllj^, ' cvri pa t\enije> Umrli so. V Ljubljani: Jelko Tavš, upravnik Akademskega kolegija, Ivanka Bužan, roj. Laznik, upok. Tob. tovarne, Dominika Marija Rener, roj. Lasič, Ce¬ cilija Koršič, vdova po sodniku, Alojz Trkman, upokojenec, Alojz Zupanc, u- službenec klavnice v p., Štefanija Bre¬ zar, roj. Jamar, Jurij Jagodic, upokoje¬ nec, Marija Lorger, uslužbenka velebla¬ govnice NA-MA, Jožko Javornik, Dra¬ gica Jeločnik, roj, Badjura, Jože Stadler, upok. Marija Dolar, roj. Pušnik, Marija Starc, roj. Škrajnar, vdova, Franko Gla¬ vič, upokojenec, Alojzij Oman, upok. Lima Kutin, roj. Durjava, Albina Ku¬ mer, roj. Marinko, Marinka Kramer Marija Pleifer, učiteljica v p., Veko¬ slava Vreča in Jernej Golob v Graho¬ vem ob Bači, Franc Jaklič, založnik pi va v Vodicah, Janez Zupančič, lesni ma¬ nipulant v Leskovcu pri Krškem. Marija. NARODNI PRAZNIK osvoboditve slovenskega naroda iz¬ pod avstro-ogrskega jarma bodo Slovenci v Buenos Airesu proslavili skupno v nedeljo dne 19. oktobra 1958. Proslava bo v dvorani Colegio del Sagrcdo Corazon de Je- sus, Hipolito ,Irigoyen 4350, Bs. Aires (Postaja Rio de Janeiro podzemske železnice Primera Junta — Plaza de Mayo). Vsa slovenska društva in organi¬ zacije naprošamo, da tega dne po¬ poldne ne prirejajo drugih priredi¬ tev, da bo tako proslava slovenske¬ ga narodnega praznika res vseslo¬ venska narodna manifestacija, ki bo ob spominu na velike zgodovinske dogodke pred 40 leti združila prav vse Slovence. Zadnik, vdova zdravnika v Zagorju, Viktor Garzarolli v Razdrtem, Marija Ceglar v Stični, Matevž Zaletel, mizar¬ ski mojster v Zagorju, Marija Matek, roj. Rebolj v Škofji Loki, Marija Pusti- šek v Trbovljah, Janez Mešol, pos, 'ir lesni trgovec v Kovorju pri Tržiču, Ina Loser, roj. Kunstel v Veldenu na Koro¬ škem, Igor Lunar v Zg. Hrušici, Julija¬ na Česen, roj. Rotar v Tacnu pod šmar¬ no goro, Karel Ham, prokurist v p. v Adergasu pri Cerkljah, Angela Šegula, biv. medicinska sestra v Juršincih pri Ptuju, Janez Jerman, 1 pos. v Malkovcu, Blaž Novak, upokojenec v Devici Mariji v Polju, Leopold Zore, biv. trgovec in lastnik hotela “Slavec” v Kranjski go¬ ri, Jože Jurinčič v Kopru, Urška Perič v Zagrebu, Ivan Kos, železničar v p. v Litiji, Polonca Hrovat v Vevčah in Ivica Mazar, učenec industrijske gu¬ marske šole v Kranju. Črnuški most čez .Savo so razširili. Most je širok 12 metrov, 7 metrov je do¬ ločenih za vozila, ostalo pa za pešce. SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES IX. kulturni večer SKA je bil v okviru zgodovinskega odseka v soboto 16. avgusta v Bullrichevi dvora¬ nici. Na sporedu je bilo zanimivo pre¬ davanje g. dr. Branka Rozmana: Judov¬ ska država — prerokovana? Predavatelj je na podlagi podatkov iz sv. pisma stare in nove zaveze razlagal misli, ki se nanašajo na obnovo judov¬ ske države v Palestini. Napovedi iz sta¬ re in nove zaveze je zaključil z mne¬ njem, da obstoj judovske države nujno ni istoveten z obnovo nacionalistične ju¬ dovske države, ampak, da je treba to uresničenje iskati v višjem religioznem smislu. Za zanimiva izvajanja so bili vsi na¬ vzoči predavatelju zelo hvaležni ter so ga nagradili z odobravanjem. č. g. p. Ciril Petelin, O. Cist. bo imel srebrno mašo v nedeljo avgusta 1958 ob 10. uri dopoldne v kapeli Sv. Jožefa v ulici Avellaneda 2344 v Buenos Aire¬ su. Kapela Sv. Jožefa je v neposredni bližini Plaza Flores. Družabna prireditev SPD Družabne prireditve Slovenskega pla¬ ninskega društva v Buenos Airesu ima¬ jo že svojo tradicijo in že skoro stalne obiskovalce, ki se vedno odzovejo dru- Sz pisma dr Kreka i (Nadaljevanje z 2. strani) Slabše mi je povedal Msgr. Grims o mladini, ki je prišla v njegovo področje iz Slovenije v zadnjih letih. Tudi ti so “bežali”, to se pravi, prišli nezakonito preko meje. Tildi ti so iskali nekako za¬ vetje v svobodnem svetu, pa potem, ko so jim dobili delo, zaslužek in stalni dom v Franciji, kjer so popolnoma ena- j kopravni s svojimi francoskimi tovari- j ši v rudnikih, pokazali, da ni kaj dobre¬ ga v njih. Kakih 500 jih je prišlo, pa je komaj desetina takih, da jim kaj ostane od plače, ki jo nosijo naravnost v go- 1 stilne. Komaj desetina ljubi red in po¬ zna cerkev in molitev, je dajal prelat Grims. “Kar nekam divji in grobi ljud¬ je so to, kakršnih včasih nismo poznali v Sloveniji, ne v mestih, ne po deželi.” V Parizu je bilo več sej Krščansko de¬ mokratske zveze za srednjo Evropo, mo¬ ral sem opraviti precej sestankov in o- biskov, tako, da za kaj drugega sploh ni bilo časa, le dve noči in en dan sem porabil za romanje v Lurd. Povedali so mi, da v Lurdu ne dobiš prenočišča, če nisi s kako skupino, ki si vse' potreb¬ no vnaprej zasigura. Jaz nisem, mogel, ker slch nisem vedel, kdaj bom toliko prost, da bo Lurd prišel na vrsto. Naj¬ bolje je bilo torej vpoštevati nasvet lit¬ vanskega tovariša gospoda Vainauska- sa, da se peljeva ponoči iz Pariza v Lurd, prideva zjutraj tja in se zvečer odpeljeva iz Lurda. Tako sva naredila. Lurd je bil ves dan poln romarjev, skupina za skupino se je vrstila pred lurško votlino. Peli, pridigali, molili so francosko, angleško, nemško, -dTu 1 " gih jezikih, ki jih nisem poznal. V tem enem dnevu, ko sem bil tam — in to je bil ponedeljek 14. julija, ko praznu¬ jejo Francozi svoj narodni praznik in so vsi kraji polni domačih slovesnosti, je prišlo gotovo kakih osem, do dvanajst tisoč ljudi pred lurško votlino. škof Dr. Rožman je že v Parizu povedal, da je letos več romarjev v Lurdu kot jih je bilo kdajkoli poprej. Ker sva bila z Lit- var.cem sama, sva bila med velikimi skupinami v napotje, kot peto kolo, ka¬ mor sva se prestopila. Pa naju to ni prav nič motilo in sva se zvečer zelo za¬ dovoljna vrnila, hvaležna za vse kar sva doživela v tej svetovni božji poti”. štvenemu vabilu, pridejo na društvene prireditve ter v prijetni družbi in vese¬ lem razpoloženju prežive nekaj ur. Ta¬ ko je bilo tudi v soboto 16. avgusta t. L, ko je kljub železničarski stavki, ki se je pričela opolnoči v noči od sobote na ne¬ deljo prišlo lepo število članov in prija¬ teljev SPD na družabno priredtiev s ple¬ som v veliki dvorani v ulici General Al- vear 164 v Ramos Mejia. Za veselo razpoloženje je skrbel zna¬ ni orkester Moulin Rouge. Pripravljeno je bilo tudi strelišče, kjer so se merili v streljanju urni strelci in tudi srečolov je vzbujal zanimanje gostov. Opolnoči je zbrano družbo pozdravil predsednik Slovenskega planinskega društva v Buenos Airesu g. Robert Pe- triček in ji želel še naprej prijetno za¬ bavo. Za postrežbo gostov je bilo odlič¬ no poskrbljeno. Čisti dobiček prireditve je bil name¬ njen dograditvi planinskega stana v Bariločah. Kot običajno vsako leto je tudi letos Zbor “Gallus” bil povabljen, da poje pri večerni maši v farni cerkvi v Ciudadeli na praznik. 15. avgusta. Ta dan je vsa¬ ko leto v tej cerkvi slovenski obred spre¬ jema in obljub oblatov, ki jih je ustanovil pokojni ciudadelski župnik p. Elizalde. Odkar se vrše te slovesnosti, vedno pri njih sodeluje s petjem naš “Gallus”. OSEBNE NOVICE V Ramos Mejia je bil v nedeljo dne 17. avgusta krščen Andrej Bernard Grilc, sinček g. Slavka Grilca iz Villa Maria Mazzarelio, Moron, in ge Kristine, roj. Svete. Krstne obrede je opravil g. poddirektor Jože Jurak, za botra sta pa bila. g. Ignacij Hladnik in njegov ga Bogomira, roj. S y Janeza Dreisibnerja m egove žene ge Marije, roj. Arnšek v Bariločah so prav tako dobili sina prvo¬ rojenca. Srečnim družinama naše -če¬ stitke. LANUS V društvu Slovenska vas se je v ne¬ deljo dne 17. t. m. začel gospodarsko- knjigovodski tečaj. Predsednik Društva Slovenska vas g. Čampa je pozdravil u- deležence tečaja in ojia predavatelja gg. dr. Franca Bajleca j Stanka Jerebiča. G. dr. Bajlec je govoril o gospodarski osamosvojitvi, g. Jerebič pa o raznih oblikah gospodarskih družb. V nedeljo dne 24. t. m. ob 10.45 uri bo predaval g. inšpektor Štancer o temeljih knjigo¬ vodstva. SLOVENCI V BUENOS AIRESU POČASTILI LURŠKO GOSPO V letošnjem lurškem jubilejnem letu so počastili Lurško Gospo tudi Slovenci na področju Velikega Buenos Airesa. Ob stoletnici Njenega prikazovanja Ber¬ nardki Soubirous v Massabielski votlini pri Lurdu, so buenosaireški Slovenci po¬ romali v nedeljo dne 17. avgusta popol¬ dne v njeno veličastno svetišče v mestu Lourdes pri Buenos Airesu. Razne okolnosti v nedeljo so bile ro¬ manju vse prej kot naklonjene. Po nebu so se podili nizki, temni oblaki, ki so več¬ krat grozili, da bomo dobili močan dež. Da ga ni bilo je bil vzrok izredno mrzlo vreme z močnim vetrom. Razen tega so pa prav za nedeljo napovedali splošno stavilo tudi železničarji. Na železnicah Sarmiento, Roča in Mitre je bila stavka popolna, na želiznicah San Martin in gen. Urquiza so pa vlaki vozili, čeprav ne tako pogosto kot navadno. Zaradi te¬ ga veliko rojakov ni moglo priti na ro¬ manje, ki bi v rednih razmerah čisto gotovo prišli. Toda kljub vsem tem sla¬ bim okolnostim se je romanja udeleži¬ lo izredno veliko rojakov. Romarske pobožnosti so se začele ob 15.45. Pred votlino lurške Matere božje je izmolil rožni venec g. poddirektor Jože Jurak. Sledila je mogočna proce¬ sija, ki se je vila po stopnicah v zgor¬ njo cerkev, iz nje se pa nato pomikala v spodnje svetišče. Vodil jo je g. direktor Anton Orehar ob asistenci slovenske du¬ hovščine. V procesiji so nosili tudi slo¬ vensko narodno zastavo. Nosil jo je g. Pavle Homan v narodni noši, spremlja¬ la sta ga pa tudi v narodnih nošah gdč. Katica Kovačeva in Metka Debeljakova. Med procesijo je duhovščina pela lita¬ nije Matere božje, rojaki so lepo odpe- vali ter vpletali vanje Marijine pesmi. V spodnji cerkvi, ki so jo rojaki po¬ vsem napolnili, so bile najprej zaklju¬ čene pete litanije, nato je pa bila sv, maša s. pridigo in blagoslovom. Sv. da¬ ritev je opravil g. direktor Anton Ore¬ har, cerkveni nagovor je pa imel spi- ritual slovenskega bogoslovnega seme¬ nišča v Adrogueju g. dr. Filip Žakelj. V njem je navajal prikazovanje lepe Lurške Gospe v Massabielski votlini pod Pireneji pri Lurdu mali Bernardki Sou¬ birous, poudarjal njena naročila temu dekletu, naj ljudje zlasti molijo in de¬ lajo pokoro. Na ta narečno LaiSke ^Tiaraki je govornik, navezal prikaz delovanja velikega slovemmcgn škofa Antona Martina Slomška. Tudi on je kot velik Marijin častilec učil Sloven¬ ce naj molijo, za žalitve Boga pa de¬ lajo pokoro, da ne bodo nase priklicali božje jeze. Priporočal jim je naj se ne¬ beške Matere oklepajo z vso ljubeznijo in vdanostjo, da bo Marija-srednica vseh milosti vedno bdela nad njimi ter jih va¬ rovala vseh nesreč. Med sv. daritvijo je bilo ubrano ljud¬ sko. petje. Vodil ga je spiritual g. dr. Žakelj. Po vsej cerkvi so močno odme¬ vale melodije lepih slovenskih Mariji¬ nih pesmi. Domačini, ki so bili tudi na¬ vzoči, so jih poslušali z vidnim zado¬ voljstvom in zanimanjem. S pesmijo Marija skoz življenje in s himno Kristusu kralju so rojaki zaklju¬ čili lepo lurško romarsko pobožnost. Vsak teden ena IAZ PA VEM, KAKO ROŽICE CVETO ... Jaz pa vem, kako rožice cveto, jaz pa vem, kako ptičice pojo. Pa so ptičke manj ko nič, če zapoje moj deklič. Pa so rožce manj ko nič, takšen cvet je moj deklič. SAN MARTIN Slovenci in Slovenke v San Martinu nameravajo napraviti svojemu pokojne¬ mu župniku in duh. svetniku K. Škulju primeren nagrobni spomenik. Nagrobnik naj bi imel obliko slovenskega znamenja, ki nahajajo po vsej slovenski deželi. Po posameznih okrajih župnije San Mar¬ tin bodo prispevke za nagrobnik pobirali posebej za to naprošeni pobiralci. Osta¬ le Slovence izven šmartinske fare, ki bi želeli sodelovati in pomagati pri gradnji tega spomenika pok. svetniku .Škulju, pa prosimo, da svoje prospevke izroče bra- gajniku g. Oskarju Pavlovčiču (Belgra- no 84/1, San Martin, FNGBM) ali pa v Dušnopastirski pisarni v Buenos Airesu. MENDOZA Meseca julija je tukajšnji slovenski tečaj zaključil prvo obdobje letošnjega šolskega leta. Tečaj je razdeljen v dve skupini: v nižjo in višjo. Nižjo skupino je obiskovalo 11 otrok, višjo pa 21. Skup¬ no je tedaj hodilo v tečaj 32 učencev 19 dečkov in 13 deklic. Uče se pa otroci verouka, slovenskega branja, pisanja in jezika z domoznanstvom ter petje. Vero¬ uk poučuje v obeh tečajih slovenski duš¬ ni pastir g. Jože Horn, v višjem tečaju poučuje navedene predmete učiteljska pripravnica Lenčka Božnar, v nižjem pa učit. pripravnica Cvetka Grintal. Ob zaključku prvega obdobja v let. šolskem letu so otroci obeh tečajev do¬ bili učne izkaze z ocenami. V španski bolnišnici sta bili na opera¬ ciji Francka Jerovšek in Ančka Bajda. Letošnje mladinske prireditve v Men- dozi bodo prve dni oktobra. Slovenska mladina si je za delovno geslo mladin¬ skih dnevov izabrala geslo: Bog in Slo¬ venija — t. j. posvečeni bodo verskim in narodnim tradicijam. Prireditve so pred¬ videne za dva dneva. Prvi dan bo skup¬ no versko zborovanje, ki bo združeno s s-kira no maš e Po cerkve¬ nem opravilu bo prijeten^Taz^.,-.,,,—__ ognju in pečenem mesu-asadu. Prireditve drugega dne bodo posvečene domovinski misli. Predvidene so razne prireditve — športne in kulturne — ter razstava roč¬ nih del. Mladinska dneva bo zaključila velika slavnostna akademija. V zadnjih treh letih so se plače povi¬ šale za 60%; za koliko se je pa pove¬ čala med tem vrednost tvojega denarja, ki ga imaš spravljenega doma? Naloži vendarle že enkrat svoje pri¬ hranke tako, da bodo imeli vedno večjo resnično vrednost. Sam veš, da je že dolgo, dolgo tega, odkar Ti tako svetu¬ je PROMET SRL (edina družabnika brata Krištof), Cap. m$n 100.000.— 25 de Mayo 533-3 nadstropje, T.E. 31-6435. Zaveden Pokojni svetnik Kahel Škulj ni rad go¬ voril o bolezni, starosti in smrti, zlasti ne, če bi se ta pogovor nanašal nanj. ču¬ til se je zdravega, mladega in krepkega in upal je — tako vsaj smo ga razumeli tisti, ki smo bili večkrat z njim skupaj—, da bo doživel še nekaj let in da bo še videl svobodno slovensko domovino. Sa¬ mo enkrat — in to je bilo lansko leto, ko se ga je lotila gripa — pa je vendarle narahlo omenil možnost svoje smrti. Pa tudi tedaj je govoril tako, kakor da niti sam ne veruje veliko v to možnost. Pri tej priložnosti je s težavo in precej sra¬ mežljivo dejal svojemu prijatelju: “če bi umrl, zapišite na grob, da sem bil za¬ veden Slovenec.” Skromna je bila ta svetnikova želja, pa je bila popolnoma upravičena. Pokoj¬ ni svetnik Karel Škulj je bil resnično za¬ veden Slovenec. Naj je govoril v cerkvi ali izven cerkve (po številu govorov ima nedvomno rekord med vsemi slovenskimi javnimi delavci), vsebina njegovih go¬ vorov je vedno bila: Bog in domovina. Če je govoril v cerkvi, je vedno vpletal v svoj govor lepoto Slovenije, ljubezen do slovenske zemlje in hrepenenje po njej. Tako je govoril že kot bogoslovec, kot mlad kaplan, kot poslanec, kot žup¬ nik, kot katehet in posebno zadnja leta kot dušni pastir slovenske črede v San Martinu. Kako je znal naslikati lepoto božičnih, velikonočnih in drugih prazni¬ kov, kako je znal popisati procesije na Slovenec vasi, ki se vijejo med žitnim poljem, ka¬ ko je znal govoriti in pisati o prelepih domačih šegah in navadah! Pokojnikova velika ljubezen do slo¬ venske domovine pa se ni kazala samo v čustvenih izlivih in govorih, ampak tudi v dejanjih in sicer takih dejanjih, s katerimi si je postavil trajen spome¬ nik. Omenimo naj samo njegovo trdo borbo s kočevskimi Nemci, ki jo je vo¬ dil skoraj vse življenje. Zadnji članek, ki.ga je v svojem življenju napisal, je bil odgovor nemškemu časopisu, ki je kri- , vično pisal o Slovencih na Kočevskem (Članek je bil objavljen v “Svobodni Sloveniji”). Dalje je treba omeniti po¬ kojnikovo delo za ribniške rešetarje, za kočevske lesne delavce, za gospodarski dvig Dolenjske. Podčrtati je treba tudi njegovo prosvetno delo: zidavo prosvet¬ nih domov, ustanavljanje mladinskih in prosvetnih društev, izdajanje časopisov, revij ,brošur in knjig. Tudi politično de¬ lo pokojnikovo je bilo vse v znamenju obrambe slovenskih koristi. Začelo se je že v bivši avstro-ogrski monarhiji pod vodstvom dr. J. E. Kreka — zlasti pri majniški deklaraciji — in se je nada¬ ljevalo v Jugoslaviji. Ko je bil dr. J. E. Krek še precej osamljen v Slovenski ijudski stranki, je še imel ob svoji stra¬ ni zvestega prijatelja in sodelavca v ose¬ bi mladega kaplana Karla Škulja. Po Krekovi smrti je pok. Škulj nadaljeval delo po smernicah velikega slovenskega voditelja, čigar slika je krasila njegovo delovno sobo v župnišču v Dolenji vasi in sedaj tudi skromne sobico v župnišču v San Martinu. Vse pokojnikovo življenje je bila borba za pravice slovenskega naroda in za nje¬ gov napredek, doma in v tujini. Vse pu¬ blikacije, ki jih je iždajal, so imele sa¬ mo ta namen: utrditi slovenstvo, dati rojakom dobro slovensko branje, ohrani¬ ti mladino slovensko. Včasih ga je ču¬ stvo in navdušenje zaneslo dalj, kot bi šel z razumom. Pri svojem ogromnem delu je napravil tudi kak korak, ki ga pozneje sam ni odobraval in ga je sku¬ šal popraviti. Toda vedno je delal z naj¬ boljšim namenom: služiti slovenstvu. Spominjam se dneva, ko je bil objav¬ ljen program Slovenske ljudske stran¬ ke. Pazno ga je prečital od začetka do konca. Nato je vstal izza mize in s slo¬ vesnim glasom dejal: “Da, to je naš pro¬ gram, slovenski program. Ga podpišem z obema rokama in v prihodnji Slovenski Besedi bova o tem tudi nekaj napisala na uvodnem mestu”. In res je nato meni naročil, da naj napišem uvodnik o Slo¬ venski misli, sam pa si je pridržal čla¬ nek o slovenskem programu. Oba članka sta bila objavljena v letniku 1954 v štev. 7-8. V svojem članku je pokoj, svetnik napisal med drugim tudi naslednje: “Na¬ ša revija, ki je slovenska kulturna revi¬ ja, se drži izven vsake strankarske po¬ litike in hoče na tem, stališču tudi osta¬ ti. Ne more pa iti mimo objave sloven¬ skega programa, ker ni to samo velik po¬ litičen dogodek, ampak ima to tudi ve¬ lik naroden in kulturen pomen”. Nato navaja dobesedno tisto določilo iz pro¬ grama SLS, ki govori o samostojni slo¬ venski državi. Potem nadaljuje: “Res je slovenski narod številčno majhen, toda po svoji politični in kulturni zrelosti ima polno pravico do samostojnega življe¬ nja v samostojni državi, v kateri bodo svobodno živeli vsi Slovenci.” Tako je naš pokojni svetnik pozdravil slovenski program. Bil je uresničenje njegovih želj in njegovega hrepenenja. Ker pa je iz dolgoletnih izkušenj dobro poznal Nemce in je tudi poznal nevar¬ nost, ki nam preti z nemške pa tudi ita- ljanske in madžarske strani, je videl re¬ šitev in možnost obrambe slovenstva v povezanosti slovenske države z drugimi južnoslovanskimi državami. O tern sva mnogo govorila in pri tem soglašala, da pa mora: biti v kakršnikoli povezavi Slo¬ venija enakopravna edinica z drugimi edinicami in da je zato konfederacija, ki jo predvideva program SLS, za Slovence najboljša rešitev. In prav zato, ker je bil pok. svetnik Škulj tako zaveden in velik Slovenec, ga je silno zabolelo skrajno nedostojno in krivično napisano anonimno pismo (pod¬ pisano od nekega “Argentinskega odbo¬ ra za slovenske zgodovinske dogodke”, ki v resnici ne obstoja), ki ga je prejel nekaj dni pred svojo smrtjo in čigar ko¬ pije je neznani pisec poslal raznim ose¬ bam po svetu. Naj navedem nekaj od¬ stavkov iz tega pisma, ki je zagrenilo zadnje ure svetnikovega življenja. Ne¬ znani pisec piše: “Z gnevom in odporom smo prebrali Vaš zadnji zvezek “Slo¬ venske Besede”, ki ima podnaslov “kul¬ turna revija”. Prav lahko ta podnaslov spremenite ter daste svojemu glasilu na¬ slov “Jugoslovanska Beseda”, podnaslov pa “politično glasilo Škuljeve stranke v San Martinu... Skrajni čas je, da ven¬ dar že enkrat izginete v zasluženi ali nezasluženi pokoj ter vse Vaše nepotreb¬ no delo opustite... Saj veste, kdaj ste v Argentini postali veliki “Jugoslovan”. Ker Vas pred leti niso izvolili za pred¬ sednika društva “Dom”, se je Vaša do¬ mišljava oseba užaljeno obrnila in zaja¬ drala na tedaj osovraženi Victor Marti- nez (Dr. Slov.)...” V tem slogu nada¬ ljuje nepodpisani pisec svoja obrekova¬ nja, laži in žalitve. Ni bila to prva krivica, ki jo je pre¬ trpel v svojem življenju pokojni svetnik Škulj, pač pa je bila poslednja. Vse bi se moglo pok. svetniku preje očitati kot to, da ni bil od prvega pa do zadnjega diha zaveden Slovenec. Vsaka njegova ustna in pisana beseda je dokazovala in zgovorno pričala, da je ves prežet slo¬ venskega mišljenja in čustvovanja. Slovenska zgodovina bo morala zapi¬ sati, da je bil zlatomašnik Karel Škulj vse svoje življenje zaveden Slovenec in da zasluži, da se to zapiše tudi na nje¬ gov nagrobni kamen. Rudolf Smersu Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Bs. Aires, 2i. VIII. 1958 - No. 34 SLOVENCI AVSTRALIJA V številki Misli za mesec avgust je p. Bazilij opisal dogodek ob zadnjem prihodu ladje “Castel Felice”. Carinski uradnik mu je tedaj dejal: “Da bi imel več takih pacientov, kot so Ti Tvoji fantje”. P. Bazilij zadevo pojasnjuje ta¬ kole: Pred njim so stali — brez kovč¬ kov. Nič za carino. Kar so imeli, je vi¬ selo na njih. še tiste kose obleke bi na prste preštel — poleg- raztrganih čev¬ ljev seveda. Prav takšni so prišli preko meje v avstrijske kampe” — Tem fan¬ tom p. Bazilij daje tole toplo besedo na novo življensko pot: “Fantje, nič vas naj ne bo sram. S pridnostjo svojih rok boste kmalu imeli več kot poln kov¬ ček. Sram naj bo tistih, ki so leta in leta v Avstraliji, pa nimajo, da bi se enkrat preoblekli. Naj kolnejo Avstralijo, ko¬ likor hočejo, v srcu si morajo le pri¬ znati, da so si sami krivi”. KANADA Iz življenja Slovencev v Torontu in okolici V kapeli škofijskega semenišča je prejel dne 31. maja prva dva nižja re¬ dova slovenski bogoslovec Rudi Culcja- ti, prvi višji red subdiakonat pa bogo¬ slovec Franc Skumavec. V škofijsko se-> menišče je pa vstopil Frank Turk. KOROŠKA Za novega jugoslovanskega generalne¬ ga konzula v Celovcu je imenovan Boris Trampuž. V Celovcu je bila od 12. julija do 3. avgusta razstava slovenske gotike iz 14. do 16. stoletja. V Umetniškem domu je bilo razstavljenih 42 strokovnjaško izde¬ lanih kopij fresk iz raznih cerkva na Slovenskem. Razstavo je odprl koroški glavar Wedenig, navzoči so bili tudi predstavniki vlade iz Ljubljane. S službo božjo so v Celovcu slovesno zaključili prvo leto na tamošnji sloven- gimnaziji. Po cerkvenem opravilu so se vsi dijaki s svojimi profesorji zbrali v gimnaziji, kjer so jim razredniki razde¬ lili letna spričevala, zraven tega pa tu¬ di tiskano poročilo o poteku šolskega leta na tem mladem zavodu. V letopisu je objavljen seznam dijakov in profesor¬ jev, kratsko poročilo o nastanku te gim¬ nazije ter najvažnejši dogodki iz pre¬ teklega šolskega leta. Objavljenih je tu¬ di več slik. Vrsto razprav, ki so tudi na¬ tisnjene v — - — —,.[^„ 1 : jjj.uj.e- sorji na zavodu. Tako prof. dr. Pavel Zablatnik članek o znanem koroškem ljudskem pesniku in kulturnem delavcu Andreju Schusterju-Drabosnjaku za 190. letnico rojstva tega za slovensko narodno svar na Koroškem zaslužnega moža. O “Kamenskih pevskih bukvicah” je napisal razpravo dr. Franc Cigan. V JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 -1605 Buenos Aires P O SVETU V slovensko šolo župnije Marije Po¬ magaj je bilo v šolskem letu 1957/58 vpisanih 80 slovenskih otrok. Sloven¬ ščine so se učili v treh oddelkih. V pr¬ vem je bilo 42 otrok, v drugem 23, v tretjem pa 15. Kljub pomankljivim pro¬ storom so učni uspehi kar zadovoljivi. V novem šolskem letu bo šola dobila še nekaj sob v cerkveni hiši zraven cer¬ kve. Krščeni so bili: Teresa Marie Toma¬ zin, hčerkica Stanislava in Marije roj. Levstek; Edward Michael Debeljak, sin¬ ček Jožefa in Anice roj. Matko; Antho- ny Stanley Paznar, sinček Johna in Jen- nie roj. Mate; Aleš Božidar Golob, sin¬ ček Božidarja in Helene roj. Ambrožič; Martin Louis Petrovčič, sinček Alojzija in Cvetane roj. Cerar; John Stephen Balažič, sinček Štefana in Julijane roj. Knaus; Rosmary Kreslin, hčerkica Mar¬ tina in Edite roj. Cigar; Tomaž Anton Dejak, sinček Alojzija in Anice roj. Ob¬ reza; Marija Ana Bohinec, hčerkica Šte¬ fana in Pavle roj. Debeljak; Anton Aloj¬ zij Srebrnjak, sinček Andreja in Vide roj. Ocvirk. Vsi naročniki naj čimprej porav¬ najo zaostanek naročnine v lanskem le¬ tu in naj ne čakajo naših opominov. njej omenja dve zbirki cerkvenih pes¬ mi, ki jih je našel na Kamenu ter vse¬ bujejo zanimive in lepe starodavne ko¬ roške pesmi za posebne praznike v cer¬ kvenem letu. Izdajo letopisa slovenske gimnazije v Celovcu je s svojimi prispevki izdatno podprlo Združenje staršev na Državi realni gimnaziji za Slovence kot se u- radno slovenska gimnazija imenuje. Za novo šolsko leto so bili sprejemni izpiti v prvi razred dne 7. julija. Napra¬ vilo ga je 35 fantov in deklet. Sprejem¬ ni izpiti bodo tudi še v jesenskem ro¬ ku. Nasprotniki dvojezičnih šol na Koro¬ škem ne mirujejo. Ko jim spodleti pro¬ ti tem šolam en načrt, takoj začno misliti na drugega. Tako so junija meseca ponekod organizirali šolske stav¬ ke. Na občnem zboru Društva staršev v Pliberku je hujskal na šolsko stav- kv sam nrav'—-'-»-Ai uoslanec in o- krajni podglavar v Velikovcu u.. -, r,, j j-. gang lViayrhofer, ki je znan po svoji nestrpnosti do Slovencev. Za stavko so se posluževali groženj, prevar, ponekod so pa tudi učitelji odganjali otroke do¬ mov, zopet drugje jih pa niso pustili na avtobus. In kljub vsem tem naporom nasprotnikov dvojezičnih šol, šolske stavke ni bilo nikjer drugje razen v Pli- ! š © e m o izvežbanega tkalca z lastnim strojem za stalno delo na domu. NUJNO! CARHUE 2534 Capital berku in še na kakih petih drugih šolah Starši so namreč povsod, kjer ni bilo direktnega pritiska, stavko proti “pri¬ siljenim dvojezičnem” šolam odklonili. Starše sta na stavko pozivala s kriče¬ čimi naslovi tudi lista “Volkszeitung” in “Kleine Zeitung” ter varala javnost, da “se stavka širi”, kar pa ni bilo res, in sta zato morala končno osramočena u- tihniti. Ob zaključku šolskega leta so gojenke internata v Mohorjevi hiši v Celovcu pod vodstvom slovenskih šolskih sester napravile izlet v Sele, nekatere pa ce¬ lo na Obir. Celovška radijska postaja je izdala letno poročilo za 1957. Iz njega je raz¬ vidno, da je celotni oddajni čas te po¬ stale lani znašal 2.650 ur, od katerih je bilo okoli 265 ur namenjenih Sloven¬ cem. Dnevni oddajni čas za Slovence znaša približno 40 minut. Oddaje “Na zapečku” o narodnih šegah in običajih, so vzbudile zanimanje tudi v Ljubljani ter je Slovenska akademija •znanosti in umetnosti zaprosila za kopije teh oddaj. Iz poročilo je dalje razvidno, da sloven¬ ske oddaje celovške radijske postaje po¬ leg rojakov na Koroškem poslušajo šeJSlovenci na Spodnjem Štajerskem, v Beli Krajini, na Gorenjskem ter v Slo¬ venskem Primorju. “Referent za Slo¬ vence” pri radijski postaji je Helmut Hartmanu. V Moskvi je pričel 37. Svetovni turnir v streljanju. Po prvem dnevu vodi tako med posamezniki kot moštvi ZSSR pred ZDA. Znani sovjetski dolgoprogaš V. Kuc je zbolel in, kot poročajo sovjetski listi, dalj časa ne bo mogel nastopati. Real Madrid je premagal River Plate 1:0, pred izredno številnimi gledalci, ki so pustili v blagajni nad tri milijone pe¬ sov. Igra sama ni bila nič posebnega po mnenju tukajšnjih kritikov. Je pa Real Madrid pokazal praktičnost evropske nogometne taktike. Ta četrtek bo igral še s San Lorenzom de Almagro. Kazensko sodišče AFE (Arg. nog. zve¬ ze) je kaznovalo igralce: J. Vaira, Me- nendeza in Zarate-ja (vsi River Plate) in Sanfilippa (San Lorenzo) s triletno prepovedjo nastopanja v — državni re- i prezentanci. Istočasno pa je razveljavilo globo 5.000 pesov, ki so jim jo naložili že na švedskem zaradi nešportnega po¬ našanja vodje argentinske delegacije, ob priliki tekem za 6. Svetovno nogometno prvenstvo. V Ekvadorju nastopa tudi moštvo San Lorenzo na Južnoameriškem turnirju prvakov v košarki. Moštvo San Lorenza, ki ima še dva igralca od drugih klubov, zelo dobro brani svoje barve. PO ŠPORTNEM SVETU ZDA je izločila Argentino iz tekem za Davisov pokal. Vodila je namreč 3:0; s tem rezultatom pa si je že zagotovila nadaljevanje v tekmah za ta pokal. Igralci ZDA bodo odpotovali v Avstra¬ lijo, kjer se bodo pomerili z zmagoval¬ cem med Italijo in Filipini. Moštvo, ki bo zmagalo v finalni tekmi, bo igralo z Avstralijo, ki že nekaj let krepko drži ta teniški pokal. Medconski šahovski turnir v Portorožu (Slovensko Primorje) kaže po 8 kolu na¬ slednjo sliko: Petrosian (ZSSR) 6; Ben¬ ko (Madžar-begunec, ki igra za ZDA) in Olafsson (Islandija) 5 V 2 ; Matanovič (Jug.), Averbach in Thal (ZSSR) 5; Sanguinetti (Arg.), Gligorič (J), Larsen (Danska) 4%; Fischer (ZDA), Bronstein (ZSSR), Pachman in Filip (češkoslova¬ ška), Panno (Arg.) 4; Szabo (Madžar¬ ska), Cardoso (Filipini), Neikirch (Bol¬ garija) 3; Rosetto (Arg.) 2; Sherwin (Zjjaj -f-, e (Kolumbija) in Fuester (Kanada) i. g- 0 t zanimivost: Amerikanee Fischer ima samo lo u+ SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Duhovno življenje. Avgust. Vsebina: Vzor našega življenja (Dr. Alojzij Starc) Sveta maša (Dr. Tine Debeljak) ; Soy catolico, pero a los curas... (Jose Leon Thiel); Blagri (O. Charles-H. Vo¬ denik) ; Stotisočinka miligrama (Yl. Knotts); Moli^eni namen za avgust (Alojzij Košmerlj); Meja (Gregor Hri¬ bar) ; Katoliška Cerkev na Angleškem (Dr. Stanko Mikolič); Kakor nekoč pred Kyoto (Vladimir Kos); žena in mati v družini (P. Jakob Vučina); Najzvestej¬ ša (Ignotus); Po svetu; Prva ljubezen (Drat); Hudič in duša (Ml. Knotts); Med Slovenci po svetu;. Petnajstim v spomin (Zora Piščanec); Vesti iz domo¬ vine; Katoliška univerza v Lublinu; Don Kamilo (Guareschi-Jurak) in Božje ste¬ zice,, priloga za slov. šolsko mladino. Katoliški misijoni. Avgust 1958. Vse¬ bina: Na poti do misijonskega poklica: Nevarnosti pri izbiri poklica (Karel VVolbang CM); Prvi koraki (Branko Bo¬ hinc); Maksimilijan Kolbe-Norček naše Ljube Gospe (Priredil R. Jurčec); bog PROSVETNI VEČER DRUŠTVA SLOVENCEV ★ M1 A K E T E , SATELITI MN LUNA V soboto 30. avgusta ob 20 v Slovenski hiši predava g. JANKO HAFNER ★ Vsi rojaki vljudno vabljeni! LOJZE NOVAK izključno zastopstvo KUMAR, S. R. L. Avda de Mayo 302 - T. E. 658-7083 Ramos Mejia nudi slovenski skupnosti po najbolj¬ ših cenah — tudi na dolgoročna od¬ plačevanja — najbolje električne hladilnike, televizijske aparate, pral¬ ne stroje, štedilnike, radijske apara¬ te, kolesa, električne črpalke za vo¬ do, ventilatorje, šivalne stroje in vse druge potrebščine za dom. PRIDEM TUDI NA DOM. Klicati T. E. 658-7083 ali osebno v trgovini. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redactor: Jose Kroselj Redaccidn y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina ljudstva Nkundo (Karel Kerševan); Di¬ spanzer sv. Ignacija (Nišid Ukerdži-Jože Cukale); Misijonski darovi; Poročilo o skladu za vse slov. misijonarje v letu 1957; O narodih in ljudstvih v misijon¬ skih deželah: Srednja Amerika (M.M.); Urednikovi misijonski zapiski; Misijon¬ sko leto 1957; Iz pisem slovenskih mi¬ sijonarjev. Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬ gih protikomunističnih borcev. Štev. 8. Vsebina: Pozdrav in naročilo; To ime¬ nujejo gospodarstvo (Z.); Edvard Kar¬ delj, minister-morilec; Spomini (V. Do¬ lenc) ; Vsem referentom in vsem eno¬ tam; Poročila ZSPB; Matica mrtvih. Mladinska vez. Avgust 1958. Vsebina: Neumnost graditi: Ameriški orjaki (Ve¬ rica Ašič) ; Narava (e. t.) ; Tri prireditve v enem mesecu (Poročila SKAD-a); “Za nas ni bodočnosti v domovini II (Prof. B. Bajuk); Pokal svobode si je priborila SFZ: DRUŠTVENI OGLASNIK Krajevni odbor Društva Slovencev v Lanusu sklicuje občni zbor za nedeljo 31. avgusta ob 16.30 v dvorani. Pred občnim zborom bo zanimivo predavanje. Vsi ro¬ jaki iz Lanusa iskreno vabljeni! CERKVENI OGLASNIK Romanje Družabne pravde bo v nedeljo 7. septembra v Pontevedra pri Merlu. Ob 11. uri bo maša župnika g. Markiča, na¬ to kratek romarski shod. Po shodu bo kosilo. Pripravljen bo asado. Po kosilu li¬ tanije in vrnitev domov. Dohod v Pon¬ tevedra z željeznico FCDFS do postaje Merlo, od tam dalje s kolektivom, ki ima napis Pontevedra. Pakete za Evropo vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 767 in 769 — TE 31-8788 HOTEL PACIFICO Uradne ure od 15-19 ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (99) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main Pisatelj že od rane mladosti ni več po¬ kleknil. Ni mu bilo ljubo, da bi sodeloval v koru. Povabljen je od Boga v dvorno ložo. Sram ga je pred seboj in-pred dru¬ gimi, tako poklekniti, kakor tudi stati. Zavoljo tega se zelo globoko skloni in tako ostane. —- Blagoslavljale gre škof od bolnika do bolnika. Njegova pot je dolga. Nenadoma nekdo med tisoči krik¬ ne z visokim glasom: “Gospod, daj, da vidijo!” Gospod,da j, da hodijo!” Krik, magično zakletev, povzame vsa množica. Od vseh strani šumi zdaj do neba, da bi ga prisilili k zemlji. Prav tako je, kakor da vse to ni v Evropi, kjer je človek računar in iznajditelj, temveč nekje v prasvetu človeštva, kjer ljudske mase še niso izgubile moči, razvezati ča¬ robnih občutij in z njimi prisiliti nad- moči, da se ponižajo do zemlje. Lafite čuti, kako tudi njega ti tokovi grabijo. Ni se čudil, ko se je tuji gospod nena¬ doma udaril na prsi in čudno divje mo¬ lil: “Gospod, daj, da vidimo! Gospod, daj, da hodimo!” Škof je počasi prehodil ves polkrog. Zdaj gre svečano po prostranem prosto¬ ru do sredine. Z neizrečeno melodično gesto dvigne visoko nad glavo zlato monštranco in napravi krič čez vse ljud¬ stvo. Tenko zvoni zvonček v neskončnem prostoru. Potlej spet zapojo zvonovi. Blagoslov je končan, ne da bi se zgodi¬ lo kaj izrednega. Vsaj videti ni bilo. Škof in njegov kler izginejo v baziliki. Množica, prebujena iz napetosti, ki jo je držala skupaj, je pričela valovati in se razbijati v gruče. Brancardieri so stopi¬ li za bolniške vozičke, čakajo, da se pro¬ stor izprazni in da nato razpeljejo svoje bolnike po različnih bolnicah. “Gremo zdaj,” reče doktor Dozous. Lafite se obotavlja. Se je kaj zgodi¬ lo? Nekaj se je. Najprej to samo medlo čutijo. Potlej se dvigne na drugem kon¬ cu v vrsti vozičkov zmešnjava glasov. Iztegnjene roke kažejo na to mesto. Ljudje se gnetejo na' kup. S seboj po¬ tegnejo tudi Lafitea in spremljevalca. Doktor Dozous se odločno preriva naprej in vleče oba za seboj. Pririnili so se do vozičkov, kjer so brancardieri, vajeni ta¬ kih prizorov, napravili ograjo s tem, da so se prijeli za roke. Toda na obširnem prostoru med odrom in vrsto vozičkov je stala samotna ženska. . . Ženska je nedopovedljiv kolos masti in mesa. Krilo je za spoznanje dvignila, ka¬ kor da bi morala iti skoz umazanijo. Nje¬ ne noge so kakor brez členkov, močno zatekli valji, tako, da je videti, kot da so le štrclji. In na teh ubogih štrcljih ho¬ di ta ženski stolp masti, korak za kora¬ kom, čisto počasi, kakor lutka, zavero¬ vana v nemoteno hojo, z enakomernim, trdim in neupogljivim ritmom. Glavo je vrgla nazaj, pri čemer ji je reven, s cveticami okrašen klobuček zdrsnil na tilnik. Krilo je spet spustila. Sedaj lovi ravnotežje z razprostrtimi rokami, ka¬ kor da ne hodi po trdnih tleh, temveč po vrvi. Brancardier ji previdno sledi, da bi jo ujel, če bi bilo potrebno. Drugi poriva za njo bolniški voziček. Hodi in hodi kakor v nevidni krogli, ki je izrezana iz časa in prostora in se z njo vred pre¬ mika. Množica brez diha strmi za njo. Lafite sliši, kako je nekdo šepnil: “Dobro jo poznam, že deset let ni mo¬ gla napraviti niti enega koraka...” Kdaj se bo zrušila? premišlja Lafite. Toda gospa se ne sesede, temveč nada¬ ljuje z oteklimi nogami plesalsko hojo, dokler docela majhna ne izgine v vratih bazilike. Šele sedaj se pretrga mrtvaška tišina. Majhen možakar, ki so mu tekle solze po licih, je s tresočim glasom into- niral Magnificat: “Magnificat anima mea Dominum...” “Et exiltatit spiritus meus,” vpade gruča duhovnikov, ki je med gledalci. Po celem prostoru se je razlegla himna, ki poje, da “je Bog mogočne vrgel s pre¬ stola in povišal nizke in se usmilil svo¬ jega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja . do Abrahama in njegovega rodu na veke...” Lafite ima občutek, da se mu seseda drobovje v telesu. Samo zavoljo tega, da bi slišal svoj glas, je vprašal zdravni¬ ka: “Je to pravo ozdravljenje?” Dozous je napravil neodločeno gesto. “Precej dni mine, da, včasih tudi ted¬ ni, da je mogoče izreči trdno sodbo. Naj- prvo je treba zbrati vse zdravniške ugo¬ tovitve o bolezni...” Zdravnik je pozval Estradea in Lafi¬ tea, da gresta z njim v pisarno za ugo¬ tavljanje. Lafite s pogledom preleti pro¬ stor, ki je bolj podoben krmarski hišici na ladji, kakor pa sobi za ordinacijo, že na vratih se obrne. Počutil se je res sla¬ bega. Moral je biti sam. Oseminštirideseto poglavje NISEM LJUBIL Votlina v mraku. Nebo nad Pirineji je še prepojeno z lučjo in bleščečimi barva¬ mi. In od zdolaj pa se že temni. Veliko železno stojalo pod skalno vdolbino je kakor čudovita palmasta sveča, iz katere plapola stotine plamenov, ki izrivajo iz notranjosti votline pozno dnevno svetlo¬ bo. Kip Gospe v ovalu je prekrit s tisoč sencami. Grmič trnja in veja divje rože, ki pravkar zeleni, sta že dvajset let ne¬ spremenjena. Temna skala pod vdolbi¬ no se vlažno sveti. Kaplja za kapljo pa¬ da. od nje. Naprej štrleča skala na drugi strani votline, ki sliči mogočni lobanjski kosti, se rumeno svetlika, če se bližaš votlini od brega Gave, kakor sedaj Hyacint de Lafite, misliš, da pokriva svetle skale nek predrt zastor, prepro¬ ga ali neke vrste gotska mreža. Toda v resnici so to na gosto posejane bergle, palice, deščice in ortopedske priprave, ki so jih tu obesili ozdravljenci. Votlina prav nič več ni podobna samotni jami, ki jo je poznal Lafite s svojih spreho¬ dov. In vendar nihče ni položil roke na njo. Samo zaprli so jo z lepo visoko ograjo, skozi katero vodita na desno in levo dva ozka vhoda v notranjost. Vzdolž ograje se vleče klečalnik za one, ki hočejo med mašo k obhajilu ali pa bi¬ ti prav blizu kraja prikazovanj. Za tem je kakšnih dvajset vrst klopi, ki nudijo prostor za več sto molilcev. Med njimi je širok prehod. Ob tej večerni uri so klopi polne ljudi. Na levo od votline, na visoki prižnici, stoji mlad duhovnik, ki z blagim glasom moli lavretanske litanije. Lafite vedno razločnejše sliši francoske besede nazivov: “Mati milosti božje — Mati preči- sta — ” Za vsakim presledkom, ki ga napravi duhovnik, se dvigne mrmranje vernikov: “Mati brezmadežna — Mati nedolžna — Mati deviška — Mati ljubezniva — Mati čudovita — Mati dobrega sveta — Prosi za nas — ” Kakšni lepi verzi, misli Lafite. In kak¬ šen pomirjujoč ritem. In v resnici mirni glas mladega duhovnika in odgovarja¬ joče mrmranje sta se topila v uspavan¬ ko, ki je zavoljo naraščajočega mraka jemala zavest. Mnogi, ki so klečali, so molili z razprostrtimi rokami. Na ta način posnemajo obliko križa in trpljenja na križu. S tem, ko četrt ure na tak mu¬ čen način silijo svoje mišice in grizejo bolečino, izpolnjujejo klic po pokori, ki ga je Gospa naročala Bernardki. V primerni razdalji od zadnjih klopi Hyacint de Lafite obstane. Sama trez¬ nost ga zadržuje, da ne stopi bliže. Sram ga je kot tujca, ki slučajno zaide v in¬ timno družbo, v katero ni povabljen. De¬ setletja so že pretekla, odkar ni stopil v svetišče iz drugega namena kot zavo¬ ljo občudovanja umetnosti. Nisem ka¬ kor ti tu, misli Lafite, in nimam njiho¬ ve preproste vere. Skoz moje možgane so šle že vse razkrajajoče misli, ki jih je kdaj kdo imel. Moj razum se spodtikuje na čeiu človeštva preko temnega ozem¬ lja.