iftoVI., ši. 112. PoSSrclna platana v gotovini. , v četrtak ?S. male 1S22, toam, šf. 75 p. C«trtfc«*nik lV*' 8,ev- ai* '•"»ova Številka „NAPREJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in unravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 10 Din. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168, Tel. int. št. 312. Ček. rač. št. 11.959. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer so ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. GlasElo (Cmetsko«de!auske zveze? Stane letno 28 80 Din, mesečno 2-40 Din. Nov atentat na delovno ljudstvo. oisi. da i. nC dnevi so poročali časo-f maja svet na svoji seii dne ^Za Mart Pr?d!o« m*n,"stra pravde dr. ^istrstvn0V!ca !'azpravljal o odpra vi odprav« soc'0Ino Politiko. Vprašaja tnink* ?ga za socialni razvoj važ-v ra? Je bilo končno odstop-p • .°^sekuPravo Posebnemu ministrske-, r,bičevjpa ’ .°^sf:oječemu iz ministrov j > dr. Marinkoviča, dr. Mar- Tajt0i oviča' 5 mtv’Q(^Poda v Beogradu se igra uanes i2V(/v kakor mlado mače z žogo. n° korala • S-ara reakcija, ki bi že dav-^ n^Pad ,• iz javnega življenja, |!aPadj So’ vltr‘ zopet drugega, toda vsi ti ^ Pa še t1aper]'en' le na delavstvo, nik-?lcn° pr:;pI1Sni0 slišali, da bi vlada ener-: 2v°*ničarila-za vrat vojne dobičkarje, Čudit m soljufe-a za odnrn6 ne smemo, če se vedno de-Nikdar V° najl,0trebnejšega ministra ^inistrtv Pa Se n' sklepalo o odpra-. Ali a v°jne in ministrstva vere. ^a.k§ne .^Poda v Beogradu sploh ve, ^r® ta ^ske težnje? Med ljudstvom ■ grešnih ^Poda- po podzemskih in 111 bedo> Do ?bah naj si ogleda revščino ?a*ie obra„ tovarnah naj opazuje izmoz-i5*cQrIščan-^e delavstva in kapitalistično i ministp ^as°Pisi so polni, če pride stn° sn V ^ubtfano na banket in mi-avdience. Gospoda nai^ Swsaf perga P°lna gneva. 'enticc Mulford. — Poslovenila a Ada Kristanova. deževnega dne. Zelo mokro, bflo vSp ‘ ri»asta čmernost, s katero je S6ttl skro^600^110- Bestialno nebo. Bil sern nek ' s^abo razpoložen. Izbrskal &ela Drptliitara tr oljenja iz gorkega pe. '*k° ' — izposodil sem si neko- vil sem v Slcr^' iz ^ihodnjosti in posta-^avlien , ,1X5(1 mogočen in izborno sc-D^aje . roonogled 'bolehne domišljije, ki + nr»° .esettiso^kratno povečanje ja-nr,rT,ernem prestavljanju ravno-^anišanje vseh radosti, f i’e 10 ~ Prvovrstno, fadnji s®1?1 svetu v obraz, da niti Je srrdnhnS-ne h°te* živeti v njem, da sametra” da Je mrha' Da si že’ fazani * n??^ dne’ kljub tisti za" Iz teca , , rtnostl, ki se ga drži, in zgolj [asti’ vendar°KaVda bi nK?el Drist°ini ob-bSSed. er>krat povedati Dar krepkih V ren j,, !?ani kot eni uri sem si uredil §!- Da en «S,mS ren Dekel’ “ stene do stro-m »ozaik iz črepinj vseh čtove- prazne besede »vse za narod« izpremeni y dejanja. !n ta reakcija, katero s svojimi žulji vzdržuje delavstvo, sklepa’v ministrskih sejah o odpravi tistega ministrstva, ki bi moralo biti najdelavnejše, da se omili beda, v katero je zašlo in v kateri živi ljudstvo, brez lastne krivde. Gospoda, vaše delo ni v »blagor naroda«, ampak v blagor kapitalizma, katerega s takimi načrti podpirate, česar se tudi sami zavedate. Samo eno konstatiramo. — Država niso ministri, temveč država je ljudstvo. In predtio bi se odpravilo to ministrstvo, bi moralo dati ljudstvo svoj glas, ker ljudstvo ga s svojimi davki vzdržuje. Krivda, da se danes ljudstvo tako prezira, pa leži tudi na njem samem. Ali se danes delavstvo sploh kaj zanima za socialne razmere in za socialno zakonodajo? Tako brezskrbno živi in popolno- ma nič ga ne briga bodočnost. Ta brezbrižnost je ustvarila bogove, ki odločujejo o usodi ljudstva. Sodrugi in sodružice! Reakcija pripravlja zopet nov napad. Odpraviti hoče ministrstvo, ki je edino, ki bi moralo ščititi delavske interese, kar pod nobenim pogojem ne moremo dopustiti. Vsled tega je naša dolžnost, da vsako tako nakano že v kali zadušimo. Da od te komisije ne smemo pričakovati za ministrstvo ugodnih poročil in predlogov, kažejo imena, ki tvorijo to ominozno komisijo. Minister Markovič je sabotiral zakon o zaščiti radnika v zakonodajnem odboru, minister Marinkovič pa sabotira ta zakon sedaj. Marinkovič je namreč edini, ki še ni podpisal po zakonodajnem odboru sprejetega zakona. Oba ministra pa reprenzentirata vladno koalicijo: demokrate in radi- kalce. Kako bomo zmagali in kdaj. Silna so bremena, ki. tlačijo človeštvo. Rado bi se jih otreslo, toda kako? Da, to je vpnšanje, ki ga stavljajo stoti-soči, jTiiiiioni, v vseh delih sveta. Verina ip. minila in je že pozabljena; ali vojna ni še minila in ni še pozabljena. Preveč ie pustila sledov za seboj, preveč razdejanja, preveč tugc milijonom družin. pustila ie glad. milijone liudi ga je okusilo in ga še okuša. In glad. z nogami ti nrsi in trebuh opaše, in jaše. iaše, iaše!« (Oton Župančič (V Zarje Vidove«). Do šest milijonov ljudi je brez zaslužka v Zedinjenih državah, v deželi, ki ie najbogatejša na svetu. Ena tretjina vsega ziata na svetu je sedai v Zedinjenih ških nad. sreča v smetišnici, ljubezen — .saiasta hlevna svetiljka v mračnem kotu. Končno ie oostalo vse to tako grozno. da mi je prišlo na misel: Zdaj je pravzaprav grozno dovolj. Bilo je na vsak način več, kot sem trujgel prenašati. Dejal sem si v svojem ljubeznivem srcu: »Zadovoljen sem.« Vse. kar je bilo mogoče najti zoprnega. sem bil znosil vkup! Vse globine te turobnosti sem izsrkal. —^Zakaj sedaj sploh še vsa ta mrkoba ? Včeraj je sijalo solnce prav dobro. Isto sobice sije vendar tudi danes nekje. Celo bestialno deževni oblaki so na drugi strani Dbsvetljcni, od solnca. Tudi iaz imam danes enako zavest kakor včeraj. — Kaj sem heliome-ter * ali higrometer,** da nekaj luči, nekaj vlage v zraku moje stališče popolnoma izpremeni? .Gotovo, smrt in nesnaga pokrajine prodreta tudi v človeka... Nihče ne gre v temno klet. da bi si napravil vesel dan. In vendar so bitja, ki se takemu pritisku od zunaj zoperstavijo in ona so na- * Oro^ie za merjenje svetlobe. ** Orodje za merjenje vlage. ravi celo bližja! Ptič tam v dežju prav veselo.prepeva. Kako napravi to, da ostane dobre volje? M.ed ljudmi v meni ie eden, ki včasih svetuje in marsikaj predlaga. Ni noben posebni ljubljenec! Manjka mu obzirnosti. Nekaj vsiljivega je v načinu, kako se vselej tedai prikaže, kadar nameravam ravno nekaj drugega, o čemer ni treba, da bi on vedel. »Če mi hočete dovoliti, da nekaj predlagani.« je rekeL »Nečem, za boga, s svojim nasvetom nadlegovati. Vem. neprijetno ie. Sam tega ne morem strpeti. Ima tako nekaj pridigarskega, na sebi, češ: iaz sem boljši od tebe — in je sploh težko požreti. Vrhutega je pa že toliko takega dobiti. Vsak nosi naket uzorcev za poskušnio v žepu — ne zase — za druge. In vendar bi si dovolil, napraviti opazko. Poslušajte me nekako tako. kakor poslušate petje onega ptiča. Vi veste, kai hočete. To je žc mnogo. To ie^celo izvrstno. Naravnost dobiček. Vi hočete svoje misij spraviti iz mrkle brazde, v kateri zdai tekajo. V vašem slučaju ie že to vedka sreča, da sploh mo- drŽ$yaK. VefflcansSe zaloge Bta fn dragfti živil se kvarijo v skladiščih, v deželi je vsesa dovoli, in vendar, glad tudi — »jase. iaše. iaše!« V Angliji, v deželi funtov šterlingov, ki ie kraljicamorja. vladarica velikanskega dela zemeljskega planeta, v deželi bogastva. moči in slave, se je ugnezdila brezposelnost. narodi in plemena se skušajo otresti gospodarice Velike Britanije, raz-, redni boj je ljut. na Irskem, v Londonu, v Indiji, v Egiptu, v Mali Aziji pa vlada glad. ki jase, jaše iaše! In Velika Britanija ie silno bogata dežela, poleg Zedi-njenih držav najjačja vladarica naravnih bogastev. Francija se muči, da v svoji smrtni agoniji zaduši izmučeno Nemčijo. Na Poljskem gospodarijo aristokracija. militarizem, klerikalizem, intrigantna francoska diplomacja in — glad. Jugoslavija, ki ima najugodnejše pogoje za gospodarsko razvijanje, ki ima bogato priložnost ustvariti podlago, da postanejo potom razvoja vsi trije jugoslovanski narodi res en narod, ustvarja med njimi še večja umetna nasprotja, gospodarsko življenje pa tira v propast. V Rusiji, v deželi upanja, vlada v mestih glad, v gospodarskem ustroju vsled dolgotrajne blokade zmeda, svetovni kapitalizem pa nadaljuje z mučenjem 200 milijonov prebivalcev nove Rusije. In reakcija vlada. Po šestletnem ob-ljubovanju osvoboditve narodov, odprav ve tajne diplomacije, imperializma in izkoriščanja. no šestletnem trpljeniu in pričakovanju — reakcija vlada! V mikado-vem cesarstvu, v Franciji, v Italiji, v deželi. ki je dala svetu 14 točk, v »svobodni« Poljski, v nadepolni Jugoslaviji, vsepovsod, kjer je ostal na krmilu stari režim, vlada danes reakcija. Kako bomo zmagali — in kdaj? Vojna za demokracijo in odpravo vojn ni prinesla demokracije in ni odpra^ vila voine. Na svetu je danes manj demokracije in več pogojev za nove vojne, kot pred svetovno vojno. Ker so številke vzroki za nove vojne na dnevnem redu. so zaposleni najboljši možgani tehnikov, kemikov in drugih strokovnjakov — da irpajdujek) strupene pline, vzboljšavajo drednavte in druge bojne ladje, aeroplane, topove, vse za morijo, vse za razdiranje — za obramba domovine . •. Človeštvo čuti moro, čuti plast ki ga tišči k tlom, pa kliče po reštvi. Visoki gospodje kličejo narode, naj pridejo skupaj, se sporazumejo in razorože. Drugi pozivajo delavstvo in kapitaliste, naj se sporazumejo med seboj, pa sklenejo prijateljstvo. Na svetu mora zavladati mir! Mora? V tisoče frakcij je razdeljeno človeštvo, v tisoče bojevnik skupin, država se pripravlja na obrambo proti državi in vsaka izjavlja, da ie za mir, da ne rolsli nikogar napadati. Medtem pa se napadajo druga drugo. Poli tiki in državniki se ob-metavaio z blatom, časopisje bruha propagando laži in napadov, svet pa se vrti naprej enakomerno po potih, v vesoljnost. Ker vemo. da so vojne blaznost, ker vemo. da ie izkoriščanje hudodelstvo, ker, vemo, da so sovraštva, zavist, mržnie in pohlep nosite!ji nesreče vsemu človeštvu, tedaj jih odpravimo, iztrebimo iih danes, če ne danes, vsaj jutri! Pa jih ne bomo odpravili, ne danes in ne še jutri. Če bi jih hoteli odpraviti, bi morali pomesti s oovršja te zemlje vse tiste liudi, na katerih sloni vse to, kar se dogaja po svetu. In teh ljudi je preveč in ni je sile, ki bi jih mogla spremeniti v drugačne ljudi že danes ali jutri. Milijoni so še pripravljeni iti v boj za obrambo domovine, za ravno take domovine, kakor so bile leta 1914. Delavci enega naroda so pripravljeni streljati delavce svojega naroda, kakor so bili prej. In le malo jih je. ki ne bi bili pripravljeni izkoriščati svojih rojakov, če se jim ponudi prilika za izkoriščanje. Torej odpravimo ta sistem, prevrnimo sedanji družabni red! Kdo naj ga prevrne? Socializem, to ie, pristaši socializma! Da, ampak ti ga prevračajo že par desetletij, pa še niso uspeli. Prepočasni so, z glasovnicami hočejo dovesti zmago socializmu. Na ta način ne bomo zmagali in treba ie drugih sredstev, treba je sile proti sili. Torei revolucija? Da! Vsa zgodovina človeštva je ena dolga tragedija pomešana s krvavimi dejanji. Bile so vojne in bile so revolucije: bila so izkoriščanja, pred tisočletji v najhujši, najbrutalnejši obliki, potem v manjši, vedno manjši,.ampak še vedno v brutalni, nečloveški obliki, pa kljub temu človeški. Ljudje, kakršnikoli so pač bili. so zatirali in vladali in bili so zatiranci in podaniki. rete hoteti. Večina liudi je prepohlepna po uživanju in dovoljuje svojemu duhu, da se sprehaja vedno po isti mračni poti gor in dol — peripatetiki * turobnosti in njenih orgii. Kajti kakor stara leopardka svojega zadnjega mladiča, čuva človek svojo bolest, svojo užaljenost proti vsakomur. ki mu jo hoče odvzeti. Svet je tako poln neporavnane krivde, ker ljudje pretrpljene krivice ne oddajo za nobeno ceno. »Kdor pa trna, temu bo še dodano.« pravi že Sveto pismo. Enako privlačuje na skrivnosten način enako, zato naj se čuva sladkosnedež trpljenja — njegova strast ie izmed vseh strasti najbolj uničujoča. Vi pa hočete svoje razpoloženje osvoboditi od mračnosti, da bi svetla bodočnost našla prostora. Torej peljite ono šajtergo k drvišČu: pefflto »o tako pazljivo, kakor le morete. Napravite šport iz tega — torej najres- * Peripatetike so imenovali v starem veku modroslovce, Jci so imeli pri premišljevanju in pogovarjanju navado, da so hodili gor rn dol. Bili so iz šole slavne? Aristotela. nejšo stvar na svetu; peljite jo skozi strni šče k tnalu, z najmanjšo porabo dela. z razumnsotjo in zvijačngstio, da se iz-: ognete vselj kamenov, lukenj in luž v brazdi; vrzite vso svojo zavest v šajter-go! Na tnalu jo naložite z drvmi, zložite i>olena oprezno in razborito tako visoko kakor mogoče in .vendar tako previdno v stiku, da nobeno ne more zdrkniti. Potem jo porivajte zopet po poilju domov, z isto pozornostjo. Ko ponesete drva v hišo, ne vrzite iih njj ognjišču tako na tla, kakor bi lučali kačo od sebe. Napravite natančen in dostojen kuo in poglejte potem, ali niste istočasno z drvmi odložili velike porcije notranjega slabega razpoloženja.« To ima nekaj od recepta sedmih ko-: peli v Jordanu, kakor so bili zapisani biblijskemu generalu proti njegovi bolezni, sem si mislil sam pri sebi: Pa ker so oni pomagali — zakaj ne bi poskušal ozdraviti se s tem šajterskim zdravljenjem? Bilo ie najtežje dejanje mojega živ-lenja! — Vozil sem šajtergo kratek kos poti. kakor v igri. tako resno osredotočen, šaiterga — dobro plejne — dala .ie svoje najboljše, izognil sem se kamenov in lukenj, šel sem tako leno v ozemlju, Na milijone mož je pod orožjem- Številna ubojstva se dogajajo vsaki dan-še se ropi na debelo in drobno. SužiM dandanes sami prodajajo. Ustanavljajo teroristične organizacije za izvajanje , silstev. kakor so se ustanavljale v pr s ti. Ali smo ljudje že ljudje. Ali smo s vali. zveri v čloyeških podobah- & V prostrani Rusiji skušajo nsjtv državo ljudi za ljudi. Ampak nad ljudmi morajo vladati s strogimi zako . -bajoneti, ječami, sploh z diktaturo. Jn . ne mislijo obdržati diktature, hočejo . _ povedati 200 milijonom ljudem, Kat« družabni sistem je potreben za bla;£<» nje vseh ljudi. Vsa Rusija ie ovita v o pagando. V glediščih, na ulicah, na dih, v časopisju, na vlakih, vsepovsod. povedujeio ljudem, kaj pomeni kot* zem, vsepovsod pridobivajo z vz^o^^j staše za gradnjo nove družbe v sovjetski federativni socialistični Miki«. wo,ia na Če gre delavstvo enega stavko, morajo številni oratorii o Dia in strahu. * t ln »Miti dnevi, ki se ne vrnejo ve • ^ »čemu vse to?« Kako se odsotni ^ nek) — ali še hujše: kako se vrnejo ^ menjeni. Vsa brezsmiselnost. tJezn starost, vsa tista »Oh joj« in »alJ . ’ gal> je življenje«, s katerim vedno ka* tava povest na koncu, rep pokiec • »Tu imate,« mi je rekel moj v g ^ »že zopet v brazdi; ampak nic n ^ pe. to je ljuba in stara navada! Vra] 'sVe-kel se tako lahko odpirajo. s07vfr v raže namazana za uporabo! vrat {e na dost pa so zarjavela. — Mnogo oe^ti vidiku! Poskušati in zgrešit', gitl.r-’ in poskušati, in zgrešiti — zs et in zgrešiti — zopet poskušati jn p0ti. zopet — dolgo časa. — Ni dr^ atnpalc Sigurno ozdravljenje končno mnogo Časa, da postane oza - s«' » SS: ^ ^ D°maM Dred^rtif1 biI 1>red 1>et sto tisoč leti ? Kaj tboč leti? In kaj si danes? skokom! nJ ‘^njosti človeka ne gre a, ne *re mti korakoma, komaj da QaČnel';,Vv h? z^v?.daino: da *e nekaj ua- ^ edina reS^”^0*1 vd^UŽbl' Mi vemo' da iz kan't f-V U °^stO-iečeKa kaosa t>re- stični ckžaS^ V Kapitali- Sovornik; »P P°*Wiki, sploh vsi za-vajo. da in tnstitucii tudi prizna- ^o tn o-nVPP aekaj gnilega in zdra-Sredstvi svt>i način s svojimi ietnelvto ^udi’ ki vedo, da se Pane s današnje družabne še dovoli se o*wavik) vzroki, ni 'dajo tak« w Se, toce* stvari ne spremiti. ki vDra&' ?l.bi P11 radi* kot bi rad vzrok v tlrP I' J 1)0mo zmagali«, je babilonska * s:mo budie še vedno ena lamo skrfL t^esanica' nesposobni, da de-1’ah in n-t se ne suče po naših že-Nekcu ati ne pr" ' ' w naročilu, ima n W Peko^ zapisal: »Tri sovraž-•zmed teh- : ®ad. nevednost, strah«. Je nevednost najhujši in boj - S1’steiw ^tpžji. Današnji in vsi prei-stva, f ~~ Ha TavPH1*'"11 na do s ednosti ljudstva. r-t^ so sloneli na nevednosti ljud-izem pa bo donel na znanju Kak pbrat y se že izvrši družabni pre-da 4 a Garu^ri deželi, je vendar go-en° orožij. ?f, ^ Proti nevednosti samo [fzjmo ni>voj 0!a' 2 revolucijo ne po-,z'‘foja ie P/?- sti, niti ne z glasovnico. I • In k(M-nP sredstvo in počasno sred-P°veštva JVe Uočasno, zato napredek ®te tisy k: ni t^ko nagel, kakor ga ”red par’ lp«S%Se vzbudili pred par tedni, h ie straže n” d°lga leta se bore predanosti in e PiviPzacije proti neza-viadaioče ,n Za*9 so želi preganjanje od 7udstvo, S^ip‘ne in nezavedne večine, f? člvilisaiVpalistično vzgojeno, ie pogoj 'v tyo in korv^’ v. kateri bo vladalo brat-u* v Prid vsemu člove- X2® tak0 pj^e človeštvo pa še ai zrelo *«Ko civm wovesrvo pa se m zreto Ker ni, nadaljujmo z Dravimo »J1! deh>m in z bojem, da ga na-odlo^a^6, '^e*e takrat pride 'Š30TT NČARING: Francoski imperializem. »na zmaga! Vladajoči razred Francije je imel že izza časa Charlemaignea ambicije, ki jih je gojil Aleksander. Vzor tej ambiciji je postavil Aleksander, ko je podjarmil svet. Že pred časi Napoleona Bonaparte. kakor tudi za njim, je bila ta ideja srcu vitežke Franciie kakor priraščena. Francozi so čudne vrste provincio-;:alni ljudje. Evropo smatrajo nekako tako. kakor smatra mesto Boston Zedinjene države za svoi privesek. O svojem jeziku in o svojih lastnostih mislijo, da je oboje universahio ali splošno. Pred vojno se Francozu, ki se je hotel podati v Rusijo, ni bilo treba učiti ruskega jezika; kamorkoli je prišel, je videl obleko svojega kroja, spoznal je svoje prebrisane izreke in čul je svoj jezik. Kakor so se počutili Angleži, kamor so prišli, doma v trgovini, tako so se počutili Francozi, kamor so prišli, doma družabno. Francozi se ne uče tujih jezikov. To provincialno nagnjenje je vladalo pri Francozih, od kar so se postavili v evropski zgodovini kot narod, ki ima zbujati nase pozornost. Toda še pred nedavnim časom, komaj Pred 150 leti, je bila njihova pozornost izzvana od Nemčije in od Rusije. Vendar od Rusije nič kaj posebno, kajti vsled njene kulturne zaostalosti Francija ne bi hotela priznati kaj takega. Ali Berlin. središče najbolj izurjenega naroda v trgovini, Berlin s svojimi pesniki, dramaturgi, skladatelji in ujnetniki. je postavil znake, ki so biii za Francijo uenadkrilji-vi. Kot usp.ešen stabilizator civilizacije, ie postala Nemčija velik rezervar sil in tozadevnih virov. Naravno je bilo, da so ti novi izrastki ogrožali Pariz, rodili tekmo in konečno napeto stanje. Nemčija je imela premoga in železa v takih množinah, da li oi mogel konkurirati noben evropski narod. Tq ii je omogočilo, da ie postala prva v industriji. Francija ie bila v trgovskem oziru prekošena. Nemška industrija ie bila bolje organizirana; njena zunanja trgovina je obstajala v glavnem iz potrebnih ali vporahmh izdei-kov..medtem ko se ie bavila Francija po večini z luksuriozniml Če je hotela ostati Francija gospodarica Evrope, je bilo potrebno uničiti nemško moč. in prenesti železo in premog pod drugo kontrolo. Če je “Mo. če htfsll, r . Sttln se prevsem naučili, svoje a^ati n InP' deset do petnajst minut *'° stvar J. ° d*sto SV(>bodno izvolje-801 — jTT, ootem ostanejo same od sebe 2od t ne °dnokiičerno.« »tfbllžnrf HSem šel na delo — vozil sem de ^ejucat korakov daleč — pa pri-Salitev S tn°l'a ljubljenka izmed vseh Me. To*JS? iijh kdai DretrPel. v na-sem ^,rtev imam posebno rad — v Mrvu011^^! vožni° ~ »aj vozi. kdor tak« « \ a0®! mi je dejala (in saj H-te : ^ Ta-in-ta le ne bi b3 ^ Prav ^ ^e?n- da deloma nisen nilcrtl tako pravičen !)t Am ^ r n® šel tako daleč, da bi re-au misld — ati storil...« Syetov^jP^e M ste zopet« je rekd ■ *Dri ^terfi:i Rotovo ne.« SraiHota °?i'1 8610 Z0Det- Prav zares je »iti de7L Ua svojega lastnega mišljenia Kak0 !le,moiem obvladati, ^mehkužno — kako slabotno!« UiinjaJ L ZouJet ste v drugi brazdi,« 0po-10 m ne J ~ »Mislite ua svoje de-»e na svole slabosti.« s®111 le Mislil, kako imate prav.«. »Tudi to_ vas sedai prav nič ne briga, če imam prav. šajterga vas briga. Ostanite pri šajtergi. Po njej izvršujte svoi blagor — blagor te ure — blagor te minute.« Vozil sem dvanajst korakov naprej. Potem ie vstala moja ljubljenka boiazen — črna kakor nevihta na gori. in spoštljivo omračena sanjala Je moja duša; »Vse bo Šlo napačno — vedno gre napačno. Pri rpoji smoli! Prišel sem v ia napačni, lažnjivi položaj; nihče mi ue ho verjel! Kaj naj porečem! Kaj • * •« »Sajterea — šajterga,« zadonelo je od ODotninievalca sem. »Jaz hočem vendar v miru razmišljati o svojih neprijetnostih, drugače vendar prav nič nimam od njih. In sploh. Kakšna zakotna ideja, vso pozornost obračati na tako podrejeno stvar kakor je ta neprikladna kolca in zaradi nje zanemarjati velike zadeve življenja!« »Sveti Mumpic,« ie nato rekel moj svetovalec. »Pustite si vendar dopovedati. da so velike zadeve življenja to. kar vi majhne imenujete. .Velikopotezno' — sijajna in bleščeča beseda diletantizma. Na .bodočnost misliti' — blagoglasni opis hotela biti Francija družabni posredovalec. ie bilo potrebno razupiti nemško kulturo. In tako je prišlo do vojne. Merilo vojne ni bilo pravica napram sili, ampak sila napram sil'-, gospodarska in militaristična sila napram gospodarski militaristični sili. Leta 1918. je prišlo do premirja in za premirjem so začele nastajati gotove .teči. Nemčija je kapitulirala na podlagi tistih 14 točk sporazuma, ki so bile vržene pozneje v koš. Za tern je prišla pogodba v Versaillesu, ki je bila spisana po eni skupini in podpisana po drugi, in pogodba v Brest-Litovsku. Diktirala jo je vseskozin-skoz francoska diplomacija z vso svoio nesramnostjo. .Francija si je prizadevala na vse načine, da poniža svojega nasprotnika. Nobena druga svetovna sila. Japonska, Italija. Anglija Jn Zedinjene države niso zavzele takega stališča, toda Francija ni pokazala niti sence vitežtva. To ie bil poizkus izbrisati s površja moč trgovske Nemčije. Armada 111 mornarica ie bila puščena iz vidika; šlo je za premog in železo. Poizkusili so ii odvzeti gospodarsko in ue militaristično moč. Francija je vztrajala, da mora Nemčija plačati, medtem ko drugi narodi niso bili tako brezobzirni. Ko je Lloyd George kandidiral za izvolitev, ie sicer povdaj-iai da mora Nemčija, plačati in da ie treba kajzerja obesili, aii to so bili le njegovi politični triki, ne da bi bil pri tem mislil resno na kakšno tozadevno izvršitev. Ali Francija je vztrajala. Gospodarski izvedenci so izjavili, da more Nemčija plačati le na ta način, če producira v toliki meri, da izžene iz tujezemskik tpgov vse svoje tekmovalce. Toda francoski državniki se niso dali pregovoriti — Nemčija mora plačati; poleg tega mora biti potisnjena na nivo agrikulturne dežele. Kmalo na to se ie zgodilo nekaj zelo značilnega. Francija je obrnila .svoio pozornost od Nemčije proti Rusiji. Ce bi bilo res, da je bilo njeno sovraštvo naperjeno proti Nemčiji, ker ie vpadla v Belgijo. bi bilo tako držanje za nespravo nekako opra vičeno. Toda Francija se je postavila tudi proti Rusiji- Njem finančniki so financirali proti njej notranje ustaje. od za nesposobnost: mislita ,v sedanjosti*. Sedaj takoj... zdaj... zdaj... zdad, to je edina resnica, katero poznamo — edina, ki deluje. Iz niti vsakdanjosti, iz niti vsake ure se tke usoda. Kremenček na tračnici spravi vlak iz. tira. Malo mišjaka. iz malomarnosti pozabljenega v omari in mesto prašiča za pecivo uporabljenega, usmrti celo družino. Lestev, katero iz lenobe niste pravilno naskmfli, vam zlomi vrat Nekai žlic jedi. ki jo mečete vase, kakor bi stresali pšenico v mlin, vam na- pravi tisto slabost v želodcu, na kateri se potem velike radosti in velika podjetja razbijejo. Nejasno pisana črkica, ki na* pravi iz Jegel* besedico .lagal’, vas spravi v najresnejše konflikte z vašim najboljšim prijateljem-« Tako se je režal spremljevalec dalje, ko sem se — zopet od šajterge v mislih daleč proč— v san jal y sicer le mogoč, potem pa gotovo zelo neprijeten razgovor z neko osebo: »Ce ga bom videl — če bom šel k njemu, naj se zgodi v milem in potrpežljivem razpoloženju, v spravljivem duhu — že v naprej se hočem spraviti v to duševno stanje in ga obdr-žatU zunaj pa so zahtevali napram nji blokado. Francija ie poskušala uničiti Rusijo, kakor ie poskušala uničiti Nemčijo; toda Rušiti ni mogla pristriči peroti. kakor je to storila Nemčiji. Nieni državniki so začeli z enako propagando proti boljševizmu, kakor proti Nemčiji. Zato je imela dva izgovora: v obeli slučajih pa so bili nieni motivi isti: da uniči svoje tekmece. Na Washingtonski konferenci, ki se je sešla 1921.. je Francija sodelovala pri konferenčni mizi v takem smislu, kakor ie prisostvovala Nemčija haski konferenci ured svetovno vojno. To je bila »razoro-ževalna« konferenca, in Francija je zavzela stališče, da če je treba kake raz-oborožbe. jo ie treba izvesti na vodi. Francija ie im£Ta dober vzrok za to. Nemčija je stalno ogrožala njene meje. In ko ie prišlo do vojnih draadnoughtov. je Francija zahtevala najobsežnejši program mornarice. Prišlo je na vrsto vprašanie podmorskih čolnov, in Francija je zahtevala, da ji puste največio flotilo podmorskih čolnov. Želja Francije ni bila samo, .da gospoduje Eyropi, ampak je za^ h te vala večio mornarico, kot jo ima Anglija. Francija ie zahtevala gospodstvo sveta. In francoski diplomatje so bili tisti možje, ki so ovirali razoroževalno delo na vseh koncih in krajih. Francija igra danes vlogo največjega n n najnevarnejšega rožljam s sabljo na svetu! Francija ima še vedno visoko število kmetskega prebivalstva. Leta 1846. je znašalo njeno kmetsko prebivalstvo 75.6 odstotkov: leta 1911. pa 55.8 odstotkov. Francija ie torej še vedno pretežno dežela kmetskega ljudstva. Skoraj vse to prebivalstvo ima svoje domove. Pred vojno ie bila. Francija najbogatejša dežela v Evropi. Leta 1850. so cenili njeno bogastvo na 9 jpiiiard frankov; leta 1880. na 56 miiiard frankov in leta 1912. na 101 mili ar d frankov. Skozi teh šestdeset let ie postajala Francija velika, bogata dežela. ki je posojevala denar drugim državam. Njeno kmetsko prebivalstvo je hranilo svoj sou. In tako je bila Francija ob izbrusim svetovne vojne najbogatejše središče evropskega kapitala: toda Nemčija jo je izzivala v bogastvu in v prebivai-stvu. ________________________ »Ne smete se vnaprej spravljati v duševna stanja,« je rekel spremljevalec. »Vi sedaj oe smete vnaprej uživati nobenih misli in nobenih besed, ki jih boste mislili, in govorili po desetih dneh... Zakaj. če ste živec človek in imate za dva vinarja temperamenta, boste potem vendar nekaj popolnoma drugega mislili in govorili; ampak vi pač rajši zdaj igrate ta teater s samim seboj, ko nasprotnika ni zraven, zato da ste junaške uloge popolnoma sigurni! Sedaj morate šajtergo oeljati. Vse sposobnosti obračati oa to. Pustite naj bodočnost skrbi sama zase. Imejte vendar malo obzirnosti za vaše uboge, pomilovanja vredne roke in noge. Kakšne mišične bolečine si nakopljete za 'utri s temi namišljenimi govori! Ne brigajte se za to. kar bo, ampak za šajtergo.« Toda nisem mogel. Odpovedal sera. Več kot deset korakov nisem prišel naprej. ne da bi se kakšna taka postranska ideja. nostranska skrb ali podobna muha vrinila in to. kar imenujem svoj duh. dvignila iz tečaia. Nisem mogel igre dobiti. Ampak moje zaupanje v zdravilno moč te šaiterške metode stoji slej kakor pr« trdno kakor gora. Moral bi io le dovolj dolgo nada-ttevatf. Koncem vojne so bile v Franciji volitve, pri katerih je prišla na krmilo sedanja klika — trgovci, tovarnarji in razni industrialci. Francozi so odkritejši od nas: mi podpiramo trgovino potom politike: v Franciji vodijo politiko direktno trgovci. Sedanii parlament, izvoljen na podlagi vojne politike, zmage in težkega miru. je izvajal svojo moč po tem pravilu, odkar je prišel na krmio. Mali posestniki, mala buržoazija ie jedro francoskega gospodarskega življenja: ona in pa vrednost njenega premoženja se je izpostavljala in se še izpostavlja na politično tehtnico, kakor so zahtevale razmere. V imenu teh malih posestnikov. v imenu takozvanega nacionalnega bloka, ie bilo izjavljeno, da mora Nemčija plačati, in s tem v zvezi so zagnali brezobzirno kampanjo, da izvedejo vojno izplačilo. Francija predstavlja danes star. izmučen in zlomljen narod. Leta 1872- je štela Francija 36 milijonov prebivalcev; leta 1881. 37 milijonov prebivalcev: leta 1891. 38 milijonov prebivalcev; leta 1901. 39 milijonov prebivalcev in leta 1911. istotako 39 milijonov prebivalcev. V teku tega časa se ie njeno kmetsko prebivalstvo skrčilo in njeno industrialno prebil valstvo ie za nekai narastlo. Gotova kmetska okrožja so imela na vsakih 100 rojstev do 143 smrtnih slučajev, če bi ne bilo v tem času porastka na prebivalstvu v mestih, bi njeno skupno prebivalstvo kazalo namesto oorastka, nazadovanje. Z ozirom na prebivalstvo, je stala Francija na enem mestu: v politiki pa ima svoje ambicije, ki gredo za teni, da obvlada svet. V tem ie Francija izreden vzor starca. ki poskuša ostati žilav in mlad. Gospodarsko spada Francija v 19. stoletje, vzlic temu se ponaša, koketira, vpije in gestikulira. Njena želja je gospodovati nad Evropo, delati denar v Afriki in odstraniti Nemčijo in Rusijo, v kolikor sla ji nevarni kot gospodarski tekmovalki. Njen primankljaj za bodoče leto je ena miliafda 625 milijonov frankov, vzlec temu govori, kakor da hoče ohraniti svojo pozicijo ne le kar se tiče največie armade v Evropi, ampak želi imeti tudi največjo mornarico! V Parizu ie Napoleonov grob; za njegovim grobom pa ie muzej, v katerem ie velikansko število zastav vseh vrst, regalij in drugih znakov. Med drugimi rečmi je tudi mnogo slik iz francoskih bitk. preko 1000 let starih in pod vsako sliko ie napis: »Dobljena po Francozih«. Niti ene bitke ni, pod katero bi ne bilo napisano, da je ni dobila Francija. Za Napoleonovim grobom počivajo ostanki francoske militaristične slave. Francoz je so se vojskovali na vseh kontinentih ii\ na vseh morjih, in relikvije teh mogočnih činov hranijo v svojih muzejih. Velika Britanija ie rabila Francijo za svojega policaja v Evropi, toda Francija se ie obnašala, kakor da ie župan masta. ne pa policaj. Briand in Llovd George sta se včasih pogovarjala. Njiju nazori so bili vedno zelo slični in sta se razumela vedno pravilno. Btiand se ie umikal: vodii je z Angliio dogovore, ki so kazal', da pusti Nemčiii, naj se opomore. In ko so povabili Nemčijo. naj pošlje v Cannes in v Genovo svojega zastopnika, je stopil vmes Poincare, ki zastopa interese tistega dela Francije, ki oravi. da mora Nemčija plačati. Kmalu v začetku tega leta so Francozi pretrgali za nedoločen čas vezi z Anglijo, ker se niso mogli zediniti kaj naj storijo. Angleži so vztrajali, da je tre-> ba priznati Rusijo, medtem ko so F cozi zahtevali, da mora Rusija P,p svoj dolg. In tako ie danes situacna s deča: Francija na eni strani zahteva, vlada Evropo. Velika Britanija na strani zahteva, da je treba postaviti IN čiio na noge in dati Rusiji priliko, na opomore. Francija vztraja, da je tr Nemčijo izstradati in io obenem dz-mozs?. do pogina: ravno tako naj bi obračunali di z Rusijo. , , +tirr. V knjigi, ki io je spisal pred kratki James Harvey Robinson z ^ naslov »Zmešano v formaciji«, sem našel sleoet izjavo: »Vsak drug kot splošen mir‘gJ, sedaj nemogoč; nobene prosperitete or splošne prosperitete,« Kaj hoče Francija? Mir hoče; natvezen mir od ene sw ni sveta napram drugi strani: nje hoče Francija in mizerijo za n^eti v ropske tekmovalce. Rusijo želi v«ie Načrta mizeriji, istotako Nemčijo. Nacr» splošn mir nima in ga ne bo iniela dolgo, dokler smatra sarua sebe za D kot ostale ljudi na svetu. Živeča 2° . darsko v 19. stoletju, a mednarodno ^ litaristično po Napoleonovih nazorin. . nja Francija še vedno sanje o sve nadvladi, vzlic temu, da bi morala to , io opustiti, ko ie padel Napoleon- r cija zahteva nekaj, kar bi bilo nios pred 2000 leti — to. kar nemore aw doseči noben narod, kajti medsebojfl‘ ni danes tako medodvisne. da P g dežele trde Čase z Z! so uničeneie ene druge dežele. , pran- Toda Francija miši!, da je ®Y neVar-cija. in danes ie Francija najvecja ^0_ nost svetovnemu miru. Forsira s spodarski individualizem in mnog;o svetovnega gospodstva. Angina. pametnejša, pravi ne; sodelovam ja. in angleški državniki v|^i*°r ore{i(dgo vanje. Toda Francozi so živeli P ^ v svoje orovincionrj.no življenje: ost^ [ja Franciji, medtem ko je bil os fr^nCosKi potovanju. Pri tem mislim na lra’ vladajoči razred. nt —■ V Franciji ie še en drug e. eV0Jti' revolucionarni proletariat s svoio ^ cionarno zgodovino. Upati je torej. ^ mo ijneli jutri v Franciji novo siu* V Franciji morajo priti od strani proletariata protesti. Francosko^ ^ stvo dela mani in govori veo Jlanciji Lavci Nemčije in Anglije; toda v je proletariat, s katerim je treba rav — in to je element, na katerega s rajo naše oči. ._ ge-* Če bo Francija nadaljevala sVvi ^ danjo oot brez ovir, ji napredek n® gotovljen niti za ped. In če se Ji ‘ye-vzdržati to pot. bo to na kvar vsemu ^ tu. Ljudstvo je začelo spoznavati, oa ^ ra biti mir svetovni mir. in blago, svetovno blagostanje. NASILSTVO POKRAJINSKE UPRaV^ V občini Zagorje sta bili Trbov-mogokopna družba ter Juž. železni nJj leg dragih podjetij pred vojno % davkoplačevalca, tako da ie 70^^,. t|i. skih doklad odpadlo na ti dve po^ ju. Odkar pa imamo samostojno “rza aVjjpa goslavijo, nista ti dve podjetji pr^}n-plačali davka ter seveda tudi ne skih doklad. Predložiti namreč o tcga svojih računov že od leta 1918. Ra® ^ plačujeta davek na podlagi biianv ,fl. leto 1918. Občinska uprava v Zag ^ prišla zato v tako finančno zadreg ^ ni mogla niti najnujnejših potrebsan ^ ^ Prisiljen je bil občinski odbor ^ leta do leta občinske doklade tafcQ» na direktni PJ°r?1 za leto 1922 38o% dokladm ^ in P°biranje občinskih sklepal vl0^rkrat ,!e občinski odbor Vo mi !Z Prosil pokrajinsko upra- Te,n-ekai proti. ‘ema seveda turu ~KP.aca^1 pravilno davek ter C V ?ei 2S£^e d°klad^ Ali vse za-Šana na svoifliini!~ 1 ,J'e občina Prikraj- !®» 1 mmL t ih d.okladal'za Pri- kron snrfS L ron m ce bi ta milijon k|ade'Soa °J®na’ bi bilc občinske do- *? hile v leS alf t0”1 niŽini’ kakor stotne. 1918’ 1 J- samo 80 od- s«nhnardnr;fe uprava proti kapitali-pa ie neprS-fk na m storila ni^sar. pač ti kapSrf'^an° odločila, da se bodo Sklep občinskL J?*511 kot 1)3 d°sedaj. er napravila n™ 0ora razveljavila, Sv°jem Dnlifi acim za Iet0 1922 P° u^ala na S na direktne davke je doJočiia d» e Zu- ostanek 210% pa je v*no>in drnt P? -? *anska doklada da samo na Sa 71 Zaenkrat je dolo-ftf>sku§aj mo’ Pozneje pa bo seveda v.atni obrftmAtI«TiInL.n^slIstvenirni odred-?ski«ti tl.,dl dr»ga živila z ob- ešala kan-fif011' In bo seyeda tako tV0i kapital aHstoni’ da bodo kopičili Wečio bedn 1-evno Ijudstvo Pa tirala še {®ftu obrtnit 10 obrala zadnji vinar ma-ŽP*8* takn !! u* k;metu- kolikor ga še na * ° na ^ strani sami Pr; drugi pa sami^ berači. finski od h” Seii °bčitlskega odbora, je °bčlnsk °r, ,na Predlog socialistične-Protest + uba vložiI Proti temu na-■t,da KnJ* ^teval da naj rajši po-Sa železno Trb.oveIiska družba in sklade ter h3 p.rav^no Plačali občinske &1H občini ni ?likakor voljan, da bi i kl?d na Živi? , doklade s pobiranjem kujejo revltns .e Potrebščine, ki obre-lr v. U8otov-| m kapitalista. irrnsi s tem h,? tudi v svoji vl°8». da se ‘p* Pokrai;n , obcinska avtonomija ker vL,°r«an v J?? .“Prava kot nadzoroval-ka- %kkp & !ni !e Pravico, če ji ni volji a- 5čiti sami zakon. Dobila 2®°- da > . na Pred par. dnevi obve- ^v,rnila, inenie-,vloKa občinskega odbora j takn „ listvo je zmagalo. Gospod-^°fcro d0 „, aprei! Vrček gre samo tako r*te dobiii Jnca- da se Qbiie. Plačilo gotovo. ^iltlfne vesti. bordel- P°d tem nasio-^ovor J /Arkovem uvodniku priobčili *Sj°y urednika z urednikom mrazil v tem Dogovoru se ie ?*^Vo *slov- Naroda« zelo za- ^®bskoi nM , dekvstvu’ ki da je — hi več uek izzval obilo zanima-d1e l1? radovedno, kai bo od-S^*' da ^a^d*- Toda ta si je mi- 2adeVa nJ)ač naiboliše molčati, dokler se ni> ne ni-Aer« ... * aeva nRjrcan, aoKier se ^ ®resm, in tako se ni še prav 2elo Znaf';;.' a buržoazni list ie ta pojav deli v živo&11* u'e llam' da smo za- Pre^lfeSH^lnec Qim^ o svobodi. Odbor o x.,ie razpravljal za.konodaini vornosti ^ wllu *l®^e oredloga o odgo-tilSjiTl^V Gotiki so bili pr£ viti mSiitr dovotane kralju, da sme sta-56 s tSlf jf °°^bno P°d obtožbo, ker bi s»e boli uveljavljal kraljevski osebni režim. Vladni poslanci so povdar-jali, da so po tem zakonskem a^črtu ministri v veliko težjem položaju kakor na ostali državljani. Opozicionalni poslanci oa so povdarjali, da po predlaganem načrtu ne more biti govora o kaki odgovornosti ministrov v pravem pomenu besede in da bodo glasovali proti. Nekateri govorniki, kakor republikanec Gjonovič, so izjavili, da ie danes pri nas veliko manj svobode kakor pa pred vojno. + Kapitalistična laška vlada. Zaradi brezbrižnosti laške vlade, ki se prav nič ne zanima za vprašanje .brezposelnosti, so stopili delavci po mestih v splošno Slavko. Tako na primer so priredili v Ferrari demonstracijo, ki se jo je udeležilo preko 50.000 oseb. + Brezposelnost v Češkoslovaški. Velika brezposelnost vlada po celem svetu. V češkoslovaški republiki znaša samo v Postejovi število nezaposlenih z družinami vred okoli 10.000. Vlada je sklenila prihiteti delavstvu na pomoč s tem. da ga bo zaposlila pri zidanju državnih poslopij. + Člcerin o imperialistični .laponski. Pretekli torek 16. t. m. je prišlo do ostrega spora med Cičerinom in japonskim delegatom Iši, ki ie očital Cičerinu, da so sovjetske čete na Daljnem vzhodu zagrešile velika grozodejstva. Cičerin se je razburjen dvignil in protestiral proti nesramnemu postopanju Japonske, o kateri ve ves kulturni svet. da ie vsa očitana grozodejstva zakrivila imperialistična Japonska v svojem neverjetnem pohlepu po ruski jemlji. POZIV ZASEBNIM NAMEŠČENCEM. Uradništvo Strojnih tovaren in liva-ren v Ljubljani je dne 3. t. m. zaprosilo za zvišanje službenih prejemkov. V odgovor na to prošnjo ie podjetje več uradnikom odpovedalo službo in žuga, da bo odpovedi nadaljevalo. Podjetje pritiska zlasti na one. ki imajo službeno stanova-njg. Radi tega nasilja oroglaša podpisana organizacija pri podjetjih Tonnies. Žabkar in Samassa v Ljubljani zaporo službenih mest ter poživlja vse zasebne nameščence, da se iz solidarnosti in kolegi-alnosti.do prizadetih stanovskih tovarišev in tovarišic omenjenim podjetjem ne po-rutdiio v službo, niti ponudenega mesta ne sprejmejo, dokler se spor med podjetjem in uradništvom ugodno ne reši. Obenem se naprošajo vse sorodne stanovske organizacije, da postopajo v enakem smislu. — Društvo zasebnih nameščencev v Ljubljani. Iz strani« Krajevna politična organizacija SSJ v Sp. Šiški naznanja, da se bo vršil tiie izredni občni zbor 24. maia ob 8. zvečer z zelo važnim dnevnim redom. Udeležba vseli članov dolžnost! — Stefan Sušnik, tajnik. Diskusijski večer se bo vnšll danes v sredo, dne 17. maia, ob 20. v »Zadružnem domu« y Sp. Šiški. Udeležba vseh članov dolžnost- Poljčane, Na občnem zboru krajevne organizacije KDZ v Poljčanah, ki se je vršil dne 30. aprila, so bili izvoljeni sledeči sodrujrf: Za predsednika Josip TeniŠek, za tajnika Leop. Tavčar, xa blagajnika Josip Kores. poslov, konzumnega društva za Slov. Za preglednike Avgust Sket, Ivan Mlakar in Ivan Gajšek. Opozarjamo vse člane ual odštel rediio plačujejo svojo prispevke blagajniku sodr. J. Koresu. Odbor. članstvo Socialistične stranke Jugoslavije v Celju opozarjamo na člansko zborovanje, katero se bo vršilo v četrtek. 18. maja 1922 v gostilni »Zeleni travnik« v Celju ob 7. zvečer. — Ker ie dnevni red nad vse važen, pričakujemo obilne ttdeležbe. Kraj. organ. SSJ v Celju. f* strok. Seja odbora podružnice kovinarjev se bo vršila v sredo 17. maja takoj po delu v društvenih prostorih, Šelenbursova ul. 6. II. Svobode. Dramatični odsek izobraževalnega društva »Svobode« v Sp. Šiški vabi vse resne prijatelje dramatike, da se udeleže sestanka, ki se bo vršil v torek 23, t. m. ob_8. zvečer v dvorani »Zadružnega doma«. Sp. Šiška. Žibertova ul. Država. Osmo javup predavanje Zvonimirja Bernota, glavnega urednika »Napreja«: »O državi«. Po predavanju ima vsak pravico na vDrašanje _ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek. 19. maja 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Cena vstopnicam običajna. V dvorano pristop od desne strani poslopja. Listnica uredništva. Sodrug Ropret. Na vaše opozorilo smo si ogledali senzacionalno uradno desko v veži ljubljanskega okrajnega glavarstva v Hrenovi ulici št. 11 in bomo tozadevno natisnili za iu-fraišno številko »Napreja« članek z naslovom: »O obljubah in dejanjih ruskih boljševikov!« Dnevne wesfi. Ljudstvo se pritožile, da našega lista ne dobiva redno. Poštni upravi mo-rarna.pa priznati, da ima dobro voljo urediti točno poslovanje. Če naš list kie zastaja ali če se posamezne številke zgubljajo, so krivi posamezniki na posameznih poštah. Take neredneže najdete samo na ta način, če list vselej sproti reklamirate. Naročnik ima pravico na list. zato ne sme biti poirpežliiv. ampak nam mora vselef naznaniti, katere številke ni dobil, lake dopisnice so poštnine proste! Kdor dobiva list od raznašalca, se mora tudi pritožiti, kadar ga ae dobi. Drugače uprava ne bo nikdar zvedela za neredno-sti in jih ne bo mogla odpraviti. , R^PJsana učna mesta za iriženjarje. Na e antski srednji Soli v Ljubljani je pričetkom prihodnjega šolskega leta razpisamHi 5 profesov-aiili mest za inženjerje. In sJcer 2 mesti za arhitekte. - mesti za elektrotehnično in 1 mesto za strojno stroko. Prošnje je vložiti do 15. junija /■/->! • Pfi rav na t el js t v n Tehniške srednje šole. (ulej »Uradni list* štev. 39). Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo«; v Ljubljani, Mariboru. Ptuju iti Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 30 aprila do 6. maja 1S>22 dela 598 moških in 331 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 285. Dela iščejo: strojni in stavbni ključavničarji, peki. mlinarji, natakarji, natakarice, kovači. trgov, sotrudniki. prodajalke, dninarji,' dninarice, sluge, sedlarji, kočijaži, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: gozdni delavci, zidarji, tesarji, mizarji. vzgojitdjfce, sinKoinje, kuharice, vajenci, vajenke itd- Delegacija ministrstva liuanc objavlja uradno, da so v sanislu 7- maja došle odločbe generalne direkežje posrednih poreza tudi v Sloveniji opmoščena plačila takse legitimacije drž. nameščencev in vookojencev ter njihovih rodbinskih članov za znižane vožnje na železnicah. Pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani se razpjsuje mesto sanitetnega referenta v VI. čanovnem razredu. Interesentje se opo-zarjaljo na razpis v Uradnem listu. Katalog razstavljalcev IV. Praškega vzorčnega vele trga je izšel ter stane 20 Din. Naroča se pri oficijalnem veletržnem zastopniku anonč-iri ra reklamni družbi A loma Cornpanv, Ljubljana. Kongresni trg 3. Katalog obsega seznam razstavljalcev po abecedi strokah in skupinah, dalje seznam interesentov ter razjiovrstna navodila. Srbohrvaški itljnč k blagovnemu seznamu kataloga se dobi za ceno Din. 5. Jugoslovansko akademično glasbeno društvo »Mladost« Iz Zagreba v Sloveniji. K ukor .e bilo že v naših časopisih javljeno, priredi io glasbeno društvo jeseni veliko koncertno turnejo na Francosko ta Angleško, kjer priredi več vokalnih koncertov v raznih univerzitetnih mestih. Rrecr' sdfsfttoiow te tofeieie, Bolelo pa fe društvo priredit; začetkom maja manjšo turnejo v Beo-uradit ta Vojvodin i, a je to svojo namero opu-k®r se vr^e nekako v istem času tudi koncerti Glasbene Matice iz Ljubljane v Beogradu, Zemunu, Novem Sadu, Subotici in Sarajevom. . klonilo pa je društvo, da v nadomestilo oni turneji p° Vojvodini priredi 3 koncerte v Sloveniji iii to v Ljubljani. Celju in Mariboru, Koncert v Ljubljani se vrši 32. maja, nakar že danes opozarjamo vse naše občinstvo. Ruska zbirka. Za cladujoče v Rusiji so nabrali: Marše tič 533, HoJcinger 457.65. Blagšič 217.2o, Rebernak 192.S0, Kobala 103.50, Kaušič 100.35, Rešier 77. Cerkovnik 76, Bohm 73, Kun-stek 47.75, Hochkraut 24 vsi v Celju, Zagorski v Libojah 41. Pavlin im drug 50. Kous. društvo v Hrastniku 90, Luka Juh, Guštaoi 67.25 dinarjev, skupna vsota do sedaj nabranih darov znaša 7485.65 dinarjev. Za stavkujoče v Cetin nam je poslala kraj. org. KOZ v Gorjah 40 dinarjev. Članarina »Slovenske Matice« za 1. 1922 znaša 20 Din. Ustareovniki doplačajo razliko med letnino in obrestmi, ki jih donaša plačana ustanovnima. Gostovanje Marije Vere. Prihodnje dnu gostuje v ljubljanskem dramskem gledališču tra-sedintfa Marija Vera. rodom Slovenka, zdaj čla>-nica Narodnog .pozorišta v Beogradu. V četrtek, dme 18. L m. nastopi v naslovni viogi tragedije »Marija Stuart«, v nedeljo, dne 21. maja pa v isti tragediji v vlogi kraljice Elizabete. Marija era pred vojno članica Reinhardtovih gledaliSč v Berlinu in je uživala po vsej Nenv čiji velik sloves. Lani je gostovala v Ziirichu. Vse šviicarsko časopisje se je o naši rojakinji zelo laskavo izražalo. Marija Vera je predvsem igralka klasičnega repertoarja, interpretira pa tudi s sijajnim uspehom ki velikim mojstrstvom moderne vloge. Upamo, da bo naše občinstvo v številni meri pozdravilo umetnico, ki bo v četrtek 18. .i m. nastopila prvič na domačem odra. — Poletni abonma v Narodnem gledališču v Ljubljani prične v drami dne 22. maja 1922 z * uprizoritvijo komedije »Madaaue Sans Gene« za red B, v operi pa 18. maja 1922 z uprizoritvijo Deltbesove opere »Lakme« za red E. Opozarjamo, da veljajo za novi poletni abonma za vse abonemente le nove vstopnice. Einsteinova teorija. Društvo »Soča« opozarja svoje člane in vse prijatelje Društva Soče, da predava prihodnjo soboto dne 20 t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih hotda Uoyd gospod prof. dr. Čadež o Einsteinovi teoriji. Ker bo predavanje zelo zanimivo in poučno vabi k obilni udeležbi — Odbor. Poštno ravnateljstvo v Ljubljani bo na javni dražbi dne 12. jurrfja t 1. ob 9. prodajalo škart-ne spramnice, ki imajo veliko filatelistično vrednost radti prvih jugoslovanskih znamk. Vmes so znamke od prevrata pa do meseca maja 1. 1920, ki predstavljajo celi razvoj znamk, katere je natisnilo tukajšnje ravnateljstvo. Cefife. Sočutnost mojstrov do delavstva v Celju. Unija stavbinskih delavcev za Sloveniji je poslala vsem kamnoseškim mojstrom spomenice dne 17. aprila 1922 z nepretiranimi zahtevami. Odgovorili so sledeče: Znani nemški kapitalist, kamnoseški mojster K ulic h je imel v svojem podjetju zaposlenega delavca več let, sedaj urno plačo 10 K (reci — beri 10 kron!), klasificirali delavec kamnosek! Ker ga je imenovani delavec prosil za poboljšek mezde, češ da ne more izhajati kot družinski oče, kaj mslte, kaj je naredil ta prenapetež gosp. Nemec Kullich? Drugi dan ran je odgovoril sledeče in sicer pismeno: Trajajoča brezposelnost in pomanjkanje naročil, me silijo na mojo žalost da Vam z današnjim odpovem službo s 14dnevno zakonito odpovedjo, tako da najino delovna razmerje s 13. majem konča. Seveda Vam je prosto, da ]) ris topi te še pred rokom, pri čemer se seveda morate odreči vsem uadaljnim zahtevam. Kullich. — Čudno se nam zdi, ker je ravno v teh dnevih nagovarjal delavce, da ima dosti dela in naj delajo več kot 8 ur? Javnost naj izve, kakšno sočutje imajo gospodje mojstri s svojimi podložniki, ki so že itak od njih izmozgani. O. Ktillichu pa damo naznanje da, če izvemo Še za en tak slučaj, bo gledala organizacija, da se mu podjetje bojkotira. — Doitami trg. (Za&rčb. 46. utaja.) Smert ški dolar 66 Din. italijanska Ura 3.60 Din, nemška marka 0.24 Din, čehoslov. krona 132 Dža, 100 nemškoavstrljskih kron 0.72 Din. — Žitni trg. (Novi Sad. 13. maja.) Kilogram pšenice 3.84 Din, kg ječmena 3 Din, leg ovsa 2.90 Din, kg koruze 2.70 Din, kg moke (št 0) 5-38 Din. — Svjnjska mast 21 Din. Hrastnik- V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršilo zborovanje članov Konsumnega društva rudarjev ob 3. Dopoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: Pomen močnih gospodarskih organizacij. — Načelstvo. Gorje Dri Bledu. Z ozirom ua objavo »Tujske prometne zveze« v vašem c. 1. »Naprej< št. 108 z dne 13. 5. 1922. pod naslovom »Vintgar zopet otvorjen«: V objavi se nahaja tudi nasledni stavek t »Vzdrževanje tega mostu je stvar županstva obč. Gorje.« Naprošam vas. da podate k temu stavku sledeče pojasnilo: Ker županstvo nikdar ni kompetentno za izdajo tako visokih vsot, ie v tem prizadet ves obč. odbor. Zgodovina in uradna statistika tega mostu je sledeča: V 18. stoletju ga ie voda Radovina dvakrat odnesla. vsakokrat pa ga je na novo postavil takratni posestnik ppsestva v Vindgarju (po domače Leskovec) in tudi vsako leto popravila je sam izvrševal. Leta 1920-. septembra meseca, je voda ta most zopet odnesla in v tem stanju se še danes nahaja. Županstvo kakor tudi ves obč. odbor sta sc. trudila na vso moč. da se ta most postavi v normalno stanje. Leta 1921. oktobra meseca je bila sklicana uradna enketa prizadetih faktorjev. Ti so bili okrajno glavarstvo, županstvo obč. Gorje, zastopstvo državnih gozdov. Kranjska obrtna družba, okrajni cestni odbor, poverjeništvo tujske prometne zveze in takratni posestnik tovarne za pohištvo »Vindgar«. Pogajanja so se takrat radi trmoglavosti raznih zastopnikov razbila in ni prišlo do sporazuma, ker vsi so stali na stališču, da naj most gradijo davkoplačevalci obč. Gorie. kar na so zastopniki občine odklonili z dokazi, da občina že 120 le.t za zgradbo mostu ni prispevala niti vinarja in da je most last posestnika v Vindgarju. prebivalci občine pa imajo za prehod sprvitutno pravico! Takratni posestnik tovarne za pohištvo »Vindgar« je" izjavil, da bo most docela podrl. Občinski odbor pa je sklenil, če se most podre. da postavi pred vhodom v Vindgar zasilna brv za pešce. Ker pa se most ni podrl, se tudi brv ni postavila. Letošnjo pomlad so se vršila zopet pogajanja s sedanjim posestnikom tovarne lesnih izdelkov Qolob in Comp., ki ie izjavil, da je pripravljen, most na novo postaviti. Obč. odbor pa ie podal izjavo, da prispeva k tej zgradbi tudi primerno vsoto, katere visokost pa še ni določena- Kranjska obrtna družba je voljna tudi prispevati nekaj. Kai pa Tujska prometna zveza? Ali bode pustila, da se od tujcev pobira mostnina? Samo dobre volje ie potreba in most bo gotov. — Teb vrstic nisem napisal v obrambo županstva ali obč. odiram. ampak zato, da dobi javnost pravo lice in da spozna tiste, ka so zakrivili, da most do danes še ni narejen in v obrambo naših davkoplačevalcev kateri so povečini delavci, bajtarji in niali kmetje, kateri so nas poslali v obč. parlament da varujemo njih pravice in imetje. Klub soc. odbornikov ne bo nikdar pristal na to, da bi svoje davkoplačevalce obremii za 50.000 K in nobena oblast nas ne bo k temu prisilila, da bj občina po preteku 20 let (in Še dalje, ker most ni bil nikdar last občine! Op. pis.) vzela tisti most v lastno breme. Posestnik v Vindgarju ga te gradil dosedal fn ta nat era vzdreoK tudi nadalje. Pripravljeni p& smo da ga. delu podpiramo. Za Klub soc. odboffliK obč. Gorje: Martin Jakopič. Slov. Bistrica. Za proslavo 1. se je vršil dne 30. aprila L 1. dopoldne hotelu Neuhold dobro obiskan shod k* katerem je poročal sodrug. Rud. 0 pomenu praznika Dela. Med vec 1d eim nam je zelo stvarno razložil tuai ložai in izžemanje zatiranega delavske« in kmetskega stanu s strani kapitalist nega sistema. Da se tega izžemanja lan rešimo je gotovo, samo treba ie, da vse delavno ljudstvo trdno oklene na organizacij in se ne pusti več slep1", raznih klerikalnih hujskačev. V- slojti moč. zato vsi v organizacijo Sociahsu stranke Jugosl. — Isti dan popoldne priredilo tukaj organizirano delavstvo^ vo delavsko veselico, ki ie prav voljno iztekla, čeprav smo opazili s strani takih meščanov, ki drugače no obljubljajo za delavstvo vsezlate *. dov e, samo bog var. da b.i prišli nred ali da bi jim bilo treba njihove obhuus^ polnjevati. Takrat ie delavec vse, s ne človek in vsak ima Čez PaV0^H sla zase. Delavci, spreglejte iu nite si to dobro za prihodnjič. — * r,hva-ira ne smerno pozabiti se posebno za» ^ liti pevskemu zboru pekov iz aTLj,j0}i ki nas ie s svojimi prav lepimi P®*1*, posetilo in tako podalo znova dušica .g venjebistriškemu proletariatu. , čgipv. mirno in zadovoljno bil prvikrat v j Bistrici s strani delavstva^,DrOtučeifl0•' maj. — Sodrugom in sodružicam * . Le tako naprej in zbirajte okrog se ^ ^ trpine in jih privedite v naše vrs praZnik zapaprej še slavnejše praznovanj' dela in da bomo tako združenoP^^j^, da-se ne pustimo več spraviti pou listični jarem. ___-—■ 1 r ' 1 11 »lurodb- SSh Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu po Odgovorni urednik : Anton PodbevS®^-Tisk Učiteljske h.k »me v II mn im mn n rr-------——*—— Tisoče ljudi v vseh deželah sveta up0 ljajo že 25 let prijetno dise ^ Feller-fev „Elsafluj^ kot KOSMETIKUM ^ k za nego zob, zobnega mesa, glave, kot jadi vodi za umivanje, ker svojega antiseptič. in .^ij- osvežujočega delovanja pf;- Sega učinka. Ravno ta 0 ljubljen kot krepko blag joče in vrlo prijri®® ^ Btvo za, nog in celec;* telesa- ft&r močnejši in delujoči eosko žganje in naj110”0 . « zate vrste. Tisoče pn*aanJf‘‘ motom in poštnino *» T 3 dvojnate ali 1 Specij««1* steklenica • • * ' Za prodajale«: 12 dvojn. ali 4 spec. steklenico 24 . , 8 . 36 . .12 300* 570* 800* ou « » ** » » • ‘ _ jga* POŠTNINE PROSTO na Vašo požto- Kdo> naprej pošlje, dobi še popust v nar* K PRJMOTi Elsa obli?, za kurja očesa 8 K. »» SaJ Elsa mentolni klinčič 16K; Elaa posip«® usb 12 K: Pravo Elsa ribje olje 80K; Elsa 48 K; Elsa kolonska voda 60 K; iOf 60 K; aiveorm 16IC in 60K; Lysol, stmi Kinenki eaj 4 K; Eiaa mrčesni prašek mn, za podgane in miši po 16 K in " A EVGEN V.FELLER, lekSIUI. donja Elsa trg št 368 HrvaS^- >— V trgovini = 0. Bernatovič povečane po vsaki sliki, društvene skupine, legitimacije za železničarje izvršuje najfineje po zmernih cenah ohra?ka',!rTarte* v Tržiču. Delavsko iz- levredrm n° ^tvo >>Sv°k°da« Je hva-re