H S Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA i The largest Slovenian Daily the United States. □ Issued every day except Sundays I and legal Holidays. List , slovenskih delavcev v Ameriki* TELEFON: CHeUea 3—3878 NO. 8. — ŠTEV. 8. i 1 75,000 Readers* Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 10, 1931. — SOBOTA, 10. JANU ARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. — ^ NOVE NASILNE ODREDBE PREDSEDNIKA MACHADA VOJAKI IN MORNARJI BODO IMELI PRAVICO ARETIRATI VSAKO SUMLJIVO OSEBO NA CUBI V provinci Pinar del Rio je bila uničena ogromna sladkorna plantaža. — Macado je zatrl več časopisov, med njimi tudi angleški list 'Havana American". — Vzroka za to svoje dejanje ni hotei navesti. — Ženske se udeležujejo demonstracij. HAVANA, Cuba, 9. januarja. — Kongres je dal predsedniku Machadi posebne polnomoči, katerih se je takoj v obili meri poslužil. Včeraj je zatrl več časopisov, med njimi tudi angleški dnevnik "Havana American". Časopisi so pisali proti njemu, in s tem jim je vrnil milo za drago. Vzroka ni navedel, kot sploh ne navede vzroka za nikako svoje dejanje. Po mestu se vrše neprestano veliki nemiri. V bojih med demonstranti in policijo je bil včeraj usmr-cen neki študent. Demonstracij se je udeležilo tudi več žensk, katere je pozneje policija neusmiljeno pretepla. V mestu izhajajo le še trije časopisi, namreč "He-raldo de Cubo", "Telegramm" in "Havana Post". Predsednik je izdal danes povelje, soglasno s katerim imajo vojaki in mornarji, ki so v službi republike Cube, pravico aretirati vsako sumljivo o-sebo. To pravico so imeli dosedaj izključno le policisti. To se je zgodilo vsledtega, ker je vlada uverje-na, da bodo v doglednem času izbruhnili Še hujši nemiri. V provinci Pinar del Rio je zgorela ogromna sladkorna plantaža. Vlada zatrjuje, da je bil ogenj podtaknjen. Notranji minister Juan Clemens Vivancos je izjavil, da bo vse plantaže oziroma veleposestva za- stražilo vojaštvo. Koncem prejšn jega leta se je dosti govorilo, da bodo Združene države intervenirale na Cubi, do-čim so zdaj vse te govorice potihnile. Machado se najbrž zaveda, da bo zamogel biti sam, brez tuje pomoči, kos položaju. INDIJSKI VSTASI NE DAJO MIRU Boji s policijo v džung-ljah. — Napad Indij cev v Bombayu na zalogo inozemskega blaga. — Policija je aretirala 18 oseb. HANG UN, Burma, 9. januarja. — V Taravady-okraju, kjer se vrše že več tednov fcjoji z vstaši je prišlo včeraj do spopada med 600 vstaši ter oddelkom gorske policije. Boji v džunslji so trajali pozno v noč, in danes je dobila policija oja-čenja, da nadaljuje z bojem. Semkaj došia poročila pravijo, da so imeli burmanski vstaši velike izgube vsled ognja infante rije, da pa so pripravljeni boriti se naprej, dokler ne bodo zmagali. O skrivnostnem princu, ki je baje voditelj vstašev, domnevajo številni. da je ta pustolovec Says San, nekdanji kaznjenec in čarovnik. Čudno pa Je, da se mu je posrečilo Izdajati se za burmanskega princa ter najti dosti pristaiev med kmeti. _ JL Napravil al Je močno utrjeno po- staj ajiko v gozdovih ter vodi od tam svoje gibanje proti angleškim četam. On ni identičen s plavolasim Bur-mancem kojega truplo so našli v daunglji. 30MBAY, indija, 9. januarja. — Policija je aretirala danes 18 Indijcev, ki so hoteli zastaviti pot nekemu truku, ki je vozil inozemsko blago. Ljudska množica, istih misli kot aretirani, je napadla policijo in policisti so jih morali šele prepoditi s palicami. Patel, prejšnji predsednik indijskega parlamenta, ki je bil obsojen na šest mesecev ječe, je bil danes izpuščen. Pravijo, da je bolan. Zaporna kazen bo potekla šele v enoinpetdesetih dneh. AEROPLANI ODLETELI RIBIČEM NA POMOČ LONIX>N, Anglija, 9. januarja. — V bližini Styrsuff svetlin ka je pri-mrznil čoln v veliki ledeni plošči, ki plava v zapadno smrt. V čolnu oziroma na plošči se nahaja šestnajst ribičev. Na pomoč sta jim od-plula dva brodolom ca. Včeraj se je pojavilo nad ploščo več zrakoplovov, iz katerih so metali ribičem hrano in obleko. HOOVER BO PREŠTUDIRAL PRIPOROČILA Republikanski voditelji ga bodo skušali za vleči. Izjavili so9 da hočejo na ta način preprečiti p o-sebno zasedanje kongresa. — WASHINGTON. D. C., 9. j an. — Poročilo Wickershamove komisije glede prohibicije so danes napeto pričakovali, potem, ko je postalo znano, da so republikanski voditelji vprizorili poskus, da zavlečejo izročitev tega poročila. Poudarja se. da hočejo na vsak način preprečiti posebno zasedanje kongresa in vsled tega so se cbrnili direktno na komisijo. Iz Bele hiše poročajo, da bo predsednik Hoover študiral p:rožilo ter ga izročil kongresu s svojimi priporočili. V poslanski zbornici pa so medtem odobrili modificiran je Janeso-ve postave. Sprejeli so načrt Stobfo-sa, kateri bo sedaj izročen predsedniku. Predlog se tiče prohibicij-skih kršitev, katerih ni mogoče razpravljati pred porotniki. Generalni pravdnik Mitchell in prohibicijski ravnatelj Woodcock sta se dogovorila, da bosta črtala $10,000 iz prohobicijskea -proračuna za vzgojne svrhe. Prohibicijski urad ima še vedno na razpolago precejšnjo vsoto. Glasi se, da ne bo imel justični department nobenega stika s to kampanjo., ker sega preko njegovih lira dnih dolžnosti. ANGLIJA V OBJEMU STAVK 120,000 moz se prepira glede mezd ter delovnih ur. — Stavka bombažnih delavcev se je razširila. JA. TO SO ŽENSKE LOS ANGELES. Cal., 9. januarja. Mrs. Marie Flugarth, mačeha znanih gledaliških igralk Viole Dane in Shiley Mason, je vložila tožbo za ločitev zakona. Pravi, da se njen mož Emil Flugarth, oče omenjenih* igTalk, noče dati, ostrici. — S svojimi dolgimi lasmi me namenoma draži, — je rekla. — Toda, kraj pravim, to že ni več draženje, to je že trpinčenje. Sodnik je rekel, da bo še premislil, če bo dovolil ločitev zakona ali ne. LONDON, Anglija, 9. januarja. — Vse kaže, da bo mogoče preprečiti veliko stavko celega walškega revirja polom pogajanj, ki se bodo vršila jutri med lastniki in premo-yarjl v Cardiffu. Položaj v angleški bombažni industriji in čevljarski industriji pa je vse prej, kot zadovoljiv. 5000 bombažnih tkalcev stavka v okolici Burnleya, in vse organizacije b^mbaižnih delavcev so sklenile drones podpirati stavko. Stavka se i bo vsled tega- razširila na več kot 25,000 oseb. Tvomičarji bodo imeli v nedeljo sejo, na kateri se bo odločilo. če naj opuste tvomičarji zahtevo. da morajo delavci paziti na osem strojev, mesto na štiri kot je bilo uvedeno dosedaj. V angleški čevljarski industriji je nastal opor radi plač in delovnih ur. Delavci hočejo zvišati svojo borno plačo do $15, a tvomičarji jo skuibijo znižati na trinajst dolarjev. Današnja pogajanja niso prinesla nikakega uspeha, in nadaljna seja je določena na dan 21. januarja. Lastniki premogovnikov so danes napadli ministrskega predsednika MocDonalda, ker jim je očital, da nočejo priznati industrijskih o-blasti ter s tem postav dežele. STOCKHOLM, Švedsk-a, 9. jan. — Ker niso oblasti -tiičesar dosegle, je danes zastavkalo 34,000 švedskih tekstilnih delavcev. Stavka ije posledica objave zveze tvorničarjev, da bo plača skrčena od 12. januarja naprej za 40 odstotkov. Tvomičarji se sklicujejo na inozemsko konkureico, delavci pa zahtevajo višje plrače. DAVISABI RADI POGNALI IZ SENATA Ker je bivši delavski tajnik Davis potrosil več kot milijon dolarjev za kampanjo, ni upravičen do sedeža v senatu. WASHINGTON, D. C., 9. jan. — Republikanski senator Nye iz North Dakote b^ vložil resolucijo, v kateri bo bivšemu delavskemu tajniku Davisu zanikal sedež v senatu. Nye ima baje dokaze, da je po-tro.ll Davis pri primarnih volitvah za svojo nominacijo nad en milijon dvestotisoč dolarjev. Resolucija bo šele vložena, ko bo cdbor za preiskavo kampanjskih fondov, kateremu načeluje Nye, preiskal potek volitev v Pennsylva-baniji. Iz istega vzroka je bil že zanikan sedež senatorju Vare-u. Senator Nye ima baje proti Davisu toliko obtežujočih dokazov, da ga bo z lahkoto spravil iz senata. STRAŠEN CIN BREZPOSELNEGA Brezposelni delavec je v obupu skušal usmrtiti svojo družino in sebe.— Zena je mrtva. Sosedje brezposelnega čevljarja Harry Druckera so obvestili policijo, da, iz njegovega stanovanja na Fox Street v Bronxu prihaja močan duh 4>o plinu, j Ko so policisti vdrli v stanovanje, se jim je nudil strašen prizor. 25-let-tna Mrs. Drucker je ležala zaidavlje-jna v postelji. Na tleh so pa ležali o-mamljenl od plina: njen mož in petletna dvojčka. Poklicani ambu- , lačni zdravnik je otroka rešil, do-jčim nimajo zdravniki za očeta dosti upanja. J Na mizi je pustil pismo, v katerem pravi, da sta se z ženo dogovo- ! rila, da gredo prostovoljno v smrt. Kot vzrok tega obupnega čina navaja nezaposlenost. Coroner je ugotovil, da se je žena skušala rešiti, da jo je pa mož zgrabil za vrat in jo zadavil. KRALJEVA DRUŽINA PRI POGREBU LONDON, Anglija, 9. januarja. — Danes so dospeli iz Sandringhama kralj Juri, kraljica Marija ter vojvoda in vojvodinja Yorška. Udeležili se bodo pogreba kraljeve sestre. USODA STAREGA TURKA Pred letom dni so spravili v Ameriko Turku Žaro Aga, ki je baijestar 156 let. Mislili so, da bo mu dala Antisalonska Liga par tisočakov, ker baje ni nikdar v svojem življenju okusil alkoholne pijače. Toda Antisalonska Liga mu ni dala v zahvalo in priznanje niti centa. Nato je mislil njegov manager, da bo mogoče zaslužil par tisočakov, če bo nastopal po gledaliških odrih in pozival mladino k" zmernosti. Mladina ga pa ni hodila poslušat oziroma ni sledila njegovim nasvetom, in tako tudi z gledališčem ni bilo nič. Zdaj je pričel narekovati svoje spomine. Narekuje jih turškemu tolmaču, ki jih bo prevedel v angleščino. Dvomljivo 'je, če se bo kdo pulil za njegove spomine. Starec hoče toliko zaslužiti, da bi imel za potovanje v blaženo Turčijo, kjer ga njegova dvanajsta žena baje zelo željno pričakuje. OSEMDESET LET NA FARMI ELDORATO, 111., 9. januarja. — 97-letna Mrs. Suzana Moore živi že osemdeset let na isti farmi. Zdaj stanuje v novi hiši, ker ji je leta 1911 zgorela lesena baraka, v kateri je živela prej devetinpetdeset let. i Starka, ki še vedno za silo gospodinji, ima 186 potomcev, namreč 66 vnukov, 105 pravnukov in 15 pra-pra vnukov. LED SE JE UDRL POD i AVTOMOBILOM LONDON, Anglija, 9. januarja. — V bližini Dorpafta se je vozilo po za-mrzli reki Embach v avtomobilu de- I vet oseb. Ker je bila teža prevelika, se je led udri. V.=eh devet oseb je ■ utonilo. ITALIJANI SE POSTAVLJAJO PO BRAZILIJI Iz Bahije se bo vršil polet naravnost proti cilju potovanja, v Rio de Janeiro.— Pet letalcev po-nesreečnih. NATAL, Brazilija, 9. januarja. — Vse je pripravljeno za jutrišnji polet deseterih morskih letal, pod poveljstvom generala Italo Balb>, v Bahijo. Od tam bo šla pot naravnost v Rio de Janeiro. Eno letal, ki je bilo poškodovano od močnega morskega toka, Je že popravljeno. Skupina. 14 vodnih letal, ki se je pretekli torek dvignila iz Boiamc, v portlugalski Gvineji, ter izgubila dve letali, bo letela ob obali proti Ba-hiji. Poštna letala premerijo to pot v nekako v šestih urah, a laška letala. ki so baje hitrejša, bodo potrebovala za to potovanje precej manj časa. General Balbo je izrazil svoje zadovoljstvo ter obžaloval nesreče, ki so zahtevale dve letali ter pet ljudi. Prebivalci Natala so pripravili letalcem zelo gostoljuben sprejem in nadaljne časti jih čakajo v Bahiji, Rio de Janeiro ter Sao Paulo. Kapitan Donateili, pilot ae-r op Lana, ki se je moral spustiti na vodo, je dospel danes semkaj s svojim letalom. BOLAMA, Portugalska Gvineja, 9. januarja. — Trupla petih pone-srečnih laških letalcev, ki so našli smrt ob prlčetku poleta, je vrglo morje na kopno. Identificiranje ni bilo !e izvršeno. Vsa trupla so bila spravljena v krste ter so jih postavili pred tukajšnji rotovž. Pričakuje se nadaljnih navodil iz Rima. Tukajšnja posadka bo izkazala mrtvim letalcem vojasške Časti. Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. AVTOMOBILI ZA RAZSTAVO Slik« nam predoča, kako v Iondon. skem pristanišču vkrcavajo na parnik angleške avtomobile, ki so namenjeni za raxstavo v Buenos Aires. 1 Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. NaJa nakazila se Izplačujejo na zadnjih poŠtah naslovljencev točno ▼ polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamuda časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne rrednoafl so tudi povratnice, ki so opremljene • podpisom naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem r dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat t raznih slučajih tudi na sodni JI t stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaie, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur. V Jugoslavijo V Italijo Din 500 _______________._____S 9.40 1000 2000. 2500 5000 10,000 . ----------- 8 18.60 ---------S 37.00 ------$ 46.25 ------8 9130 _____________$1814)0 Lir 100 200 soo 500 1000 f 5.75 811.30 816.80 827.46 8M IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $15.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $*.—, za $300.— $6.—, Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, Urah ali dolarjih, dovoljujemo še boljie pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporaznmo-te glede načina nakazila. Najna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbine 79 SAKSER STATE BANK COBXLANDT STREET Telephone Barclay 0880 — 0881 N A B O D A" NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 19, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY to U. S. A. [ m "Glas Naroda" , Owned and Published by BLOVKN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) rraak 8akaott President L. Benedlk, Trea». Placaof. bnriorw ot the corporation and addresses of above officers: ti« W. 1Mb Street, Borough of Manhattan, ifcw torti City, ft. t. -GLAS NARODA" (Voice of the People) Mi V 1 i XX. Konec Iz Slovenije. m Z druge strani pa Ludendorff ških razmer mora takoj dcda>ti, da preveč obsoja svoje lastne rojake, je Lahe v predvojnem času vezala kakor da bi biTa Nemčija prepu- namiljena, tocf-a neresnična, ded- ščena svojim sovražnikom popol- ščina starega rimskega carstva. V nema na milost. Tudi temu nika- predvojnem času so bili Lahi tudi kor ni tako! Nemci so Jako dobri tako samostojni v svojih provin- vo'&ki in jaiko disciplirani ljudje, cah, da niso občutili laškega jar- kar so dokazali v vojni in po voj- ma. Skrivnostni napadalcc. j 23. decembra zvečer se je v Krškem dogodil dogodek, ki je upravičeno razburil prebivalstvo. V hiši št. 27 stanuje šivilja An- ga soseda Petka, s katerim sta sc nato skupno podala ira kraj nesreče. j Starka je imela na glavi zaveza-|no ruto. ki je bila vsa okrvavljena lin preluknjana, po gl-avi in vratu je Issued Every Day Except Sundays and Holidays tft celo leto velja list za AmerUcb.Za New Yorfc sa celo leto #7.00 In Kanado Za p da Združenih državafa.__Q frtvarI prepriča. Vrata predso- ____-_„ „ — • be ao toila odprta in ni bilo niteakih NAZNANILO znakov o vlomu. Ko je odprl vrata rojakom v WAUKBGANU in oko- sobe, pa se mu je nudil strašen pri-lici naznanjam, da izvršujem vse zor; na mizici je gorela petrolejka notarske posle točno In zanesljivo, brez cilindra, na tleh pa je ležala JOŽE ZEL8NC, J v mlaki krvi na pol oblečena in bo- 025 McAllister Avt., Waukegan, 111. sa starka z obrazom proti tlom. Ves Trttphoti: Majestic 3005. preplašen je poklical Ratnik druge- Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE i Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane jc zatrjeval rejak. — V New Yorku si zamere človek, ki zma količkaj gibati, ustvariti srečno in zadovoljno življenje. Kar mene poglejte. Ko sem prišel v Naw York, sem imel v žepu sramo petdeset centov. — No koliko imaš pa danes? — so ga vprašali. — Danes imam hišo in pet tisoč dolarjev dolga. * Ako je dandanes ukradena ženski ročna torbica, se ne ve, če je manjkalo tatu denarja ali cigaret. Voditelji vseh angleških političnih strank soglašao, naj dobi Indija samostojnost. Tcda ne še zdaj, pač pa šele po desetih letih. Deset let je precej dolgo doba. Če se bo Indijcem zdelo, jo bodo dobili prej in sicer brez dovoljenja Anglije. Spanje jc najprimernejši način za krajšanje ž.vljenja. Moderne plesne obleke so figovo pero, na katero je pritrjen-a doJga vlečka. * Umetnost je tisto, kar človek ne zna. Kajti, kar zna, tisto ni več u-metno9t zanj. * Advokat je človek, ki varuje tvoj denar pred tvofjimi sovražniki, nazadnje ga pa sam spravi. Spodnja srajca je ena najbolj čudnih stvari na svetu. Človek mora iti pri eni luknji noter in pri treh luknjali ven, da jo obleče. * Zdravnik je agent za oni svet. * O neki ženski mi poročajo, ki ima tako velika usta, da lahko sama sebi v uho šepetu. * Če se fant ne more poročiti, so ponavadi ženske krive. * Salamensko rad je imel ženske tisti, kateri zabavlja čez nje. * Mussolini prav*, da je Amerika kriva laške mizerije. Bodimo pošteni in popravimo njegovo ugotovilo v toliko, da je laške mizerije nekoliko tudi Mussolini kriv. C \ h:* ■i. - ■■ • 'i i "GLAS NARODA" N^W YORK, SATURDAY, JANUARY 10, 1931 The LARGEST SLOVENE t>AILY in U. Z. A _ i i 7 ~—; PIERRE LAROCHE: BOUZIGUEVO SRECANJfc S ŠPORTOM Eouzignc je bil žalosten. Lačen je bil, »posebno pa žejen, 2e skoro polstc-lotni zapor mu ni mogel po-f*a -iti neprestane žeje. Najsrečnejše poskuse, da bi ušel tej nesreči, je delal v brezštevilnih jetnišnicah ki jih dobite v Franciji. Čc natanko pomisliš, je število jetnišnic in orožnikov obupno veliko Najmanjša ljubezen do sočnih hruik in jabo'k. če' slaboten pete-linček izgine pod plaščem, ali pa listnica, ki si jo "našel" na cesti, naj si bo velika ali n.ojhna, že vidiš, kako se bližajo orožniki. Torej je Bcuzigue poznal vse vrste mož postave, veliko in majhne, suhe in debele, obrite in kosmate. Znanec je bil tudi enemu dobro-dušniku, ki ga je s smehom sprem ljal v sosedno cclico, zaničeval pa jc onega strogega, sitnega in ne-podkupjivega. skratka, sirovega o-rožnika. Nič koliko jih je bilo! Še v sanjali so se postopaču prikazovali. Bouz'guc jc bil žalosten tega dne, neka čudna slutnja ga je spominjala crožnikov. In ko jc koračil po blatni cesti, ki sa jc vodila v mestece, je imel glavo poino težkih mis-i. Namen, da bi preživel zimo v kaki p>dežel-vkl Vtnišnici,-mu ni bil tuj; pobaral se jc bil in po zamazanem licu m že lnhko opazil sivo strni-i»če, twta so bila predolga njegovim nogam, cape so ga sla'co branile mrzlega severnjaka in kaka dobra jot».ličnica še ni tako slabo letovišče za potepuha. Spomladi pride ven rejen, spočit in pripravljen za Tragedija skladatelja Oskarja Nedbala. Po lepem moralnem uspehu, ki ga je slavni češki skladatelj in dirigent, šef bratislavske opere Oskar Nedbal doživel minule dni v Zagrebu, je presenetila Zagreb in vso ju- Obsodba žene, ki je zažgala tri hiše. V Bitolju je nedavno sedela na zatožni klopi žena peka Zofija Ta-sičeva. Ko je nekega dne zakurila v pekarni, je pozneje žerjavico stresla pred domačo hišo. Ker je pihal mečan veter, je odnesl veter iskre nova podjetja. Samo nekaj mu ni . Postopač se je s hitrimi koraki vabnansko. zlasti pa čehoslovaško jna sosednjo slamnato streho, ki je prijalo, bil je namreč vedno žejen i oddal j U. Po veliki cesti beži in se j Javnost tragična vest: Oskar Ncdbal j b:!r takoj v plamenu. Požar se je in bistra kazniška vodica mu ni čuti nesrečnega, žalostnega, čeprav !se & na ''^dnji dan" vrgel skozi na-:.lo razširil in so kmalu do tal pobila preveč po godu. Poleg tega|ima žepe polne denarja, denarja!01™0 v dru-em nadstropju z^greb- g-ole ti: hiše. Porotna sodišče je kega gledališča in je obležal na u- Zofijo obsodilo na denarno kazen onih "dečkov' preveč po godu tam ni bilo svobode, ki jo vsak pošten človek zasluži. Dasi je lahko Velik krik je svobodno prižgal p:',po, pa če je bilo Igra je končana. ^ lepo ali dež, če je bil lačen ali sit.! In Bouzigue se je prvič v živije-jZ^ravstveae krlze' se mu je zdelo zavidanja vredna1 nju sramoval dobrina. In Bouzigue je bil žalo- - zaslišal v dolini. mrtev- Pretresljivi kcnec slav- 600 Din ter na 'povračilo škede v zne-nega muzika je bil posledek težke sku 170.000 Din. Kasacijsko sodišče ki se je v zad- je sodbo potrdilo. sten. Toda nenadoma so klici prebudili j potepuha iz globokega premišlje- j vanja. Več stotin gledalcev se je prerivalo okeli nekakega četvero-kotnika, kjer so igrali nogomet. Radovedno se je Bouzigue približa.l Že često je bil orpazil V mestih take prostore, a so bili navadno ogr- KLUB N0ET0VE BARKE irtje času polotila njegovega, sicer | močnega in navidez zdravega telesa. Tu živčina kri^i je nemara ime-jla tudi izvestno moralno ozadje: ka-: ker življenje vseh umetnikov, je bilo tudi Nedbalov: polno bojev, nad Krvava selska drama se je te dni odigrala v selu Boboti. Sel jaški sin čedomir Gjorgjevio je že dalj časa živel v prepiru s svojo . . . . 'rodbino, ker se je proti volji star-Med najonginalnejse klube najin prevar. V zadnjem času je imel cžen;j Španskem in najbrž tudi v Evropi |NedbaI daljši zdravstevni dopust, s sploh spada "Klub Noetove barke" j katerega se je vrnil n-a videz spočit v Eurcclcni, ki sprejema samo čla- j in zdrav. Kaj mu je dalo neposredne, čijih imena pomenijo to ali ono j ni povod k obupnemu dejanju v Za-žival. Ustanovitelj kluba je umet-lgrebu, je tajna, ki jo je najbrž za- j njeni in Bouzigue še ni imel pri like, da bi si jih od znotraj ogle- ! nost-ni kritik Ciervo <španski izraz ]prla. smrt. Znanci, med katerimi se dal. Danes mu ni nič branilo, da!za jelena predsednik pa pisatelj |je -Netfcal v Zagrebu gibal, zatrju-ne bi vstopfl. Nekaka lesena stav- Rossinol (shivček). Motivi, ki so vo- jejo, da j^ bil zadnje dni pred smrt-ba, z napol odprtimi vrati, je bila do ustanovitve kluba, so razum-! jo duševno zelo pobit in slabo razna njegovi desni. Po stari navadi J ljivi najbolj Špancem s*amim. Ni-J položen, je pogledal v notranjost. Polno i kjer na svetu namreč ni tako poni- I obleke je bilo obešene po klinih, j ževalno nositi ime te ali one živali, t Izvrši! samomor, ker se mu ni po-1 na sredi pečica, v nekem kotu vo-;kakor -na Španskem. Klub je bil; srcčila sprava z ženo. dovodna cev. Notri ni bilo nfkogar. Bouzigue jc glebeko zasopel. Dvaj- ustanovljen z namenom, odpraviti ta predsodek in še druge španske set metrov cd tod strmi kopa lju- [narodne posebnosti, di v igro in se ne zanima, kaj se i Čim se je raznesla vest o ustano-godi za njo. Skrivoma se splazi [vitvi kluba, so začele prihajati od UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MULAtEKA, ki je živci dolgo let v Ameriki. 295 strani. Cena $|.25 "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY j stari klatež v notranjost in začne j otipavati obleke: Listnice, ure, de-j nar.... Ker jc Bouzigue skrben in i ljubi dobro narejeno delo, ne po-; žabi nobenega žepa. Končano je in tam na igrišču se ni nihče zganil. Že je spet na planem in zdai bo seveda bežal! A ne, kriki množice so go privabi'i bliže in kmalu se vrine v kapico gledalcev: na travniku se dve moštvi borita za urnjato žogo. Bougtaue vidi moč teh mladeničev, vidi samo divji tek cbch kril, velike" loke, ki jih dela žoga po zraku, težke udarce in obupne boje obeh vratarjev. Ta novi pogled v življenje ga je popolnoma prevzel. Še sam se navdušuje: — rdeči, da rdeči so močnejši, podpira jih z besedo in dejaniem.Prav zdaj se je spri s sosedom, ki so mu rumeni bolj po godu. Rdeči so se otresli rumenih spon in napadajo. Klatež se navdušuje: — Naprej, dečki! — in udari po hrbtu svojega nasprotnika. Začul je žvenket denarja. Saj to je vendar denar teh "dečkov'! Mrak že pada na zemljo. — V desetih minutah bodo končali. — je rekel nekdo. V poslopju livarne železa v Osi-jeku sc je obesil delavec Karlo Alek-sius. Policija je dogrrala, da je Alek-sius šel v smrt, ker se mu ni posrečilo doseči spravo z ženo, ki živi ločeno od njega. vseh strani prijave. Zdaj združuje "Klub Nootove barke" veliko število Tigrov, Kozlov, * Orlov. Lastovk,' Srn Medvedov, Jelenov, Zajcev itd. j Zborovanja se vrše ob torkih, kajti] Tehnični oddelek banske na Španskem velj-a za nesrečni dan i Zetske banovine je te dni torek. To je zopet en predsodek, ki ga hoče klub zatreti. Vsako leto prireja klub pojedino v restavraciji, ki stoji tik živalskega vrta v Barceloni. Po pojedini prirede člani obhod z godbo na čelu po živalskem vrtu in vsak član mora prinesti kaj dobrega eni živali, s katero imata skupno ime. Izsuševanje Popovega polja. uprave dovršil velik načrt za. izsirševanje Popovega polu. Proračun znaša okroglo sto milijonov dinarjev. Država je obljublja svojo pomoč, a tudi 'banovina bo storila svoje, da se načrt čimprej izvrši. Na ta način se bo pri- An se preselil v hišo svojega tasta. Ker se je bal, da ga bo ,c:e razdedinil, je kot dedščino zahteval, več tisoč, katerih mu pa oče ni hotel dati. Čedomir se je zaradi tega hotel maščevati nad vso svojo rodbin;. Najel je nekoliko pajdašev in ž njimi ponoči vdrl v očetovo hišo. Očeta ni bil doma. Nepridiprav je zvezal mater in svakinjo ter ju neusmiljeno pretepal. Ko je njegov brat prihitei iz sosednje hiše, ga je Čedomir na mestu ustrelil. Vlomilci so potem vso hišo preiskali in odnesli 44.000 Din. Nečloveški sin in njegovi roparski tovariši so bili aretirani in izročeni sodišču Smola novopečenega aviomobilista. Znani zagrebški trgovec Lah Leo Fo-^liari-, ki živi že dolgo vrst let v Zagicbu in je kot trgovec sira postal dokaj imovit, je najprej imel motorno kolo. Nedavno pa si je nabavil avtomobil ter se te dni vozil z njim po mestu. Pri tem pa ga je doletela nezgoda. Vozeč se po Ma-rovski ulici je n*a ovinku Gunduli-čevo ulico zadel v ročni voziček. Na SAKSER STATE BANK U CORTLANDT STREET NEW YORK, N. m posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. PMlniajmo se Tri kres isjeme, ta start in stanovitne domače PRIMORSKE NOVICE Na vašem radio nocoj ... poslušajte Lorno Fantin. slavno numerologislko. Povedala vam bo, kako imena in dnevi vplivajo na uspeh v trgovini, ljubezni ali zakonu. Resnična radio zabava. WOR ob 9. uri zrrrrr Vzhodni standard čas. . O!'. Lorilhrd Ctwluc. OLD GOLD RAD!O PROGRAM Pri Sv. Jakobu v Trstu zgradijo v letošnji zimi vojašnico za orožnike, ki bo stala tri milijone lir. meseca januarja 1931 se prično dela za zgradbo velikega liktorskega štu-, — - - - - ~ ~ _ 1 dijena na že določenem prostoru. ! Prvi ministrski predsednik zdru-Šolski skrbnik Mondino je poro- žene Italije Alfredo Lamarmora je čal ministrstvu za narodno vzgojo hctel pridružiti domovini le Bene-o naraščajočem vznemirjenju med in Trentin. Primorja s Trstom učitelji in zlasti med učiteljicami v Pa ne. Poudarj-al je: "Ako bi slučaj-Julijski Krajini. Minister Giulanoin: Trst Pripadel Italiji .bi bila ta je nata takoj objavil gostobesedno; Posest za našo kraljevino polna te-pohvaio italijanskega uoiteljstva ob ,iuv najtežjih nevarnosti". V de-vzhodni meji in v nasprotju z Mon- ;cembru 1364 je izročil poslanec Mo- dinovom izvestjem označil učitelj-stvo zra pogumno in vztrajno v svoji visoki misiji. Posebej izreka priznanje učitelju Petru Repetti in u-čiteljici Magdaleni Siiecehia v Ga-brijah pod Štanjelom in učiteljicama Margareti Nicolini in Kleli j i Cosmini v Bovcu, ki so se ob znanih dogodkih posebno dobro držali. Mon-bino bo najbrž v kratkem premeščen. "Pogine Agricole" razširjajo sedaj linari italijanskemu parlamentu protest Tržačanov, ki so izjavili, da nikv-kor in nikdar ne žele. da bi bili združeni z Italijo. Trst se jc podvrgel leta 1382 Avstriji prostovoljno, ker se je bal zavoje vanja s strani Benetk, ki so b:Ie star njegov sovražnik. Prvič £0 napadli feenečani Trst, leta 1202. Vrstili so se večji in manjši napadi in leta 1381 so oblegali Benečani Trst en-ajst mesecev in pustili za sebjj strašno opu- med kmetovalce v goriški pokrajini, jstošenje. Pa tudi pod avstrij-sko o Slovenski kmet ne razume italijan-i blast jc še dolgo ni bil Trst varen ščine. katera je tuja celo furlanske- pred Benetkami, ki so izjavljale, da dobil velik kompleks rodovitne zem- ulici je nastala precejšnja zmešnja- ZAPLETENA ZADEVA Uje, poljedelcem pa so bo dala mož-, nošt, da ostanejo na svoji grudi in obdelujejo zemljo, ki je sedaj ob času žetve vedno, pod vodo. va in je službujoči stražhik odve-del Fogliaria na policijo, kjer so u-gotovili, da mož sploh še nima šo-! ferskega izpita. j mu kmetu. Te "Pagine" nuj bi men-Id?. nekako nadomestile ustavljeni i "'Novi list", ki je imel dve obsežni rubriki za kmetijstvo in razlaganje j zakonov. . Po degodku pri Murovcih na Ka-inalsksm so n-ašli preiskovalni crga- Nova električna centrala v Zenici, Kakor znano, dovoljuje koran mu- floni je torej končal zelo slabo, ker Ministrstvo za šume in rudnike je j ga n-a policiji niti niso hoteli izpu-jsliimanskim vernikom po več žen. I sklenilo, da .prične prihodki j i mesecistiti, dasiravno je ponujal več tisoč Na Francoskem je mnoigoženstvo se- z zgradba novega poslopja z elek- j dinarjev, ako ga obsodijo le na de-veda prepovedano in je uradno pri- irično centralo državnega rudnika j narno krazen. Policija pa ima zara-znano samo po nekaterih pretežno ! v Zenici. V to svrho je odobren kre- ,di slabih izkušenj tozadevno silno muslimaneskih kolonijah. Arabec jdit v znesku 6,272,897 Din. Fo^liarijev prvi izlet z avtomobi- |ni v bližini mnogo vojnega materi- hočejo ene gospodovati v gornje-jadiumkcm pomorskem gibanju. Ko se je Avstrija utrdila, je Trst mogočno naiastel, pod Italijo pa sc je takoj poniža! pred Benetkami, ki scd3ij vodijo gernjejadranski pomorski promet. Z nun:- je. da v Juli.ski Krajino Delmi Lomar Saban, uvoznik v Mar-seilleu je imel dve ženi, a bilo mu je tega premalo in je zalezoval še ' neko Francozinjo, vdovo Boussigace.' | Neka'j časa mu je ta vračala ljube- ) Klatež je slišal. Čez deset minut zen. a pozneje se je ž njim sprla in bo tekma končana in "dečki" bo-|ga ustrelila. Zdaj sta zahtevali o-' do našli oropano obleko. Samo še oe Arabčevi ženi odškodnino od mo- deset minut, da lahko uide ... Toda stari lopov se ne gane. Nekaj čudnega se ga polašča, nekaj česar doslej še ni čutil: globoka zadrega ga je obšla. Hitro se ozre prati baraki. Čuva i. nedvemno, stoji tam in se vzpenja, da bi videl konec igre. Bouigue ga sovraži, če bi bil prej tam, se kaj takega ne bi zgodilo — in zdaj.... Zdaj da bi se vrnil, položil ukradene stvari na mesto in padel pravici v roke! Ne, za starega lisjaka to ni! Ušel bo.... ker je oni pred vrati .... DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, zabave t mm OGLAŠUJTE K GLAS NARODA" ne čiU samo vaie člihttfc, pač pa ni Slovenci v vasi okoBcL CENE ZA OGLASE SO ZMERNE rilke, ki ima neko trgovino v pri- j stanišču. Sodni j a je odbila obe tož- . bi, ker ni vedela, katera žena bi: imela prednost. Po francoskih po-' stavah ima pravico do dedščine in j odškodnine vedno samo ena zakon- . ?ka žerra. Vdovi sta najeli odvetni-ki je šel na vzklicno sodišče. ! "Ali eno ali drugo!" izvaja ta v ■svojem prizivu. "Če smejo franco- j skii podaniki muslimanske veroizpo- ^ vedi imeti po več žena, potem ima-ta obe vdovi enako pravico do odškodnine. Če pa ni dovoljeno mno- \ goženstvo niti v kolonijah, potem ' naj ga vlada prepove in obsodi vsa- | kega muslimana, ki ima po več žen, čim bi prišel iz kolonije na franco-. sko ceflino". I SLOVENSKO-AMEftlKANSKl KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNlKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 26 CENTOV GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York City strege predpise ter je Fogliaria obdržala v zaporih. BOLNIKI V NEWYORSKIH BOLNIŠNICAH jala in fašistična novine so pisale; o oboroženih zarotah. Povsodi, koder je divjala vojna, je še danes o-bilo vojnega materijala, ker se še doslej ni izvršila nikako pravo očiščenje bivših bojišč. Marsikateri kmet je vsled tega že trpel po krivem. Zato pa naj se z razorožitvijo odredi tudi temeljito izčiščenje bivših bojnih tal pa bo odpadlo mar-t sikako sumničenje. r.e smejo nobene jugoslovanske no-vine. Marsikdo je bil že občutno kaz-• novan, ker so debili pri njem no-I vine z c.nstran granice. Za razšir-ijanje jugoslovanskih novin so do-' lo?ene sedaj posebno ostre kazni in pulski prefekt je razglasil, da bo ■ kaznovan z ječo 15 let vsak. pri katerem bi se debil kak jugoslovanski list s člunki o razmerah o Istri. Policist Angelo Vivante je raz- V New Ycrku je 26 mestnih bolnišnic, v katerih se nahaja v tem času 17,132 bolnikov. Samo v Belle-vue bolnišnici jih je 2205. $2.20 JE PLAČAL MORILCU opravljal tik pred vojno o jadran-V Trstu je preminul Hektar Pol-; skem vprašanju in italijanskem ir-lich iPoličt. eden izmed mnogih .' redentizmu. Prišel je do kazljučka. primorskih brodolastnikov jugoslo- • da rijegovi rojaki tostran Adrije in vanske krvi, ki so s svojo nadarje- Soče prav za prav nimajo ničesar nostjo pcvzdlgnili tržaško plovbo do iskati, kajti prvih Italijanov na tej svetovnega slovesa. Pokojnik se je 1 strani ni in kar se prišteva k Ita-po vojni požrtvovalno trudil z "Li- jlijanom. to je le proizvod nasilnega bero Triestino", ki je pa pod novi- : poitalijančevanja in vse tozadevne mi razmerami kmalu prešla v dru- aspiiucije vrooekrvmsžev hranijo v ge roke. sebi kali usodepolnih zapletljajev. LOS ANGELES, Cal., 9. januarju. Danes je bil obsojen Emory P. Ellis •na dosmrtno ječo, ker je dal umoriti svojo ženo. Morilcu je dal samo $2.20 nagrade. Umoril jo je Benjamin Franklin Brown, ki še čaka obsodbe. Brown je slaboumen. Rekel pe, da mu je obljubil Ellis dva -tisoč dolarjev za umor, v resnici mu je pa plačal samo $2.20 in še to v samih dajmih. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street , . New York STANJE BANČNIH RAČUNOV dhe 31. decembra 1930 IMETJA: Gotovina v blagajni iti v depozTtnih bankah ......t 43,365.59 Imetje pri drugih bankah ... 99Jtn.9t Kupljene bančne menice .... 20,t*OJM> Vrednostni papirji ................ 1,273,825.(9 Narastle obresti pri teh papirjih........................ ................20,3*2.15 Posojila na Mortgage, ali proti zastavi vrednostnih fcapirjer ............................................................................42,3M.tft Trgovska posojila ........................................44.37i.97 Ostala imetja ........................................................6,14«.76 Glavnica .... Reterve........ Nerazdeljeni dobiček ... Posebna BREMENA: .....$1H,«M.«0 ..... 75,000.00 rezerva 24,12« M. 6,000.00 tiofce Lastne menice . Ostala bremena S 205,126^9 t - 1,291,561.26 50,000.00 3,^55.93 $1^5»,443.78 $1^50,443.78 JL T NAZNANILO in ZAHVALA S južnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prija-jateljem in znancem širom Amerike, da je dne 31. decembra 1930 umrl naš ljubljeni brat — Anton Levstik Pokojni je bil rojen v vasi Travnik, občina Loški potok, leta 1886. V Ameriki Je bival 27 let in je med tem časom slu žil 3 leta v ameriški armadi na Filipinskem otočju. Večina se je mučil po mičhiganskih šumah skoro do zadnjega dne njegovega življenja. — Bil je zelo priljubljen vsem rojakom in tujerodcem, kar je pričal njegov pogreb, kateri se je vršil po katoliških obredih 2. januarja v Trenary, Mich. Pokojni zapušča -tu v Ameriki tri brate in dve sestri; v starem kraju pa očeta, enega brata in eno sestro ter veliko sorodnikov v Ameriki in v starem kraju. Tem potom se prisrčno zahvalim vsem rojakom iz cele tukajšnje okolice ker so se tako radevoljno in polnoštevilno udeležili pogreba, kateri je bil zelo otežkočen zaradi velikega sneženega viharja, ki je divjal cb času Antonove smrti. Posebna hvala onim, ki so dali na razpolago svoje kare In ki so na katerikoli način kaj pomagali v tem žalostnem času. Tebi, naš ljubljeni in nepozabni bratec, ki si po tolikem trpljenju za vedno zapustil dolino solz pa kličemo: — Počivaj v miru in lahka naj Ti bo tuja ameriška zemlja. ,, , Žalujoči ostali: JACOB, FRANK. ALOIS, bratje, ANTC&&. omožena MIKULICH in JOSEFA omožena DEBELAK, sestri, FRANK DEBELAK, svak,, in družine nas vseh. Traunik, Mich., 5. januarja 1931. ' ' t u ••GLAS NARODA1 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 10, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY hi U. S. A. / / / 0 PSIHOLOGIJI MAČKE 13 »Nadaljevanje.« - - "Tvoj oce je mičen družabnik. Regina, — je rekla Sibila. Upam, da ga bom videla bolj pogosto pri sebi. Ali si se tako dobro zabavala kot jaz? - Da, mama, čeprav ne take kot ti, — jo je dražil sin. To je tveja lastna krivda. Ditrih je pameten dečko. Oče mu je dosti zaupal. Viljem ni odgovoril ničesar. Bil je zopet priča, kuko je postala Retina povsem drugačna v navzočnosti njegovega bratranca. V oni noči je ležal Viljem dclgo časa prebujen ter skušal najti re-iitev, katere ni mogel najti dosedaj. <>d oneiru dne naprej je vladal živahni promet med Velikim ter Malim Ellernom. Ali je obudilo pri Sibili zopet koprnenje po svežem življenju po dolgem, rednem času? Ona je bila, ki je izprosila obisk obeh gospodov. Če ni mogel priti Hitrih. je prišel Krausnek sam. Svetil se je v solncu stališča, katerega je zavzemala njegova hčerka. Tudi Sibila ni mogla več pogrešati njegove družbe. Dujala mu je vsakovrstna naročila ter skrbela, da je vedno igral ter spravil sam dobiček. Viljem je opazoval vse to z odprtimi očjni. Niti malo se ni brigal več za razmerje, ki je vhidalo med njegovo ženo ter Ditrihom. Vse je prišlo v veliko soglasje in sklenili so raditega skupaj praznovati božične praznike. V veliki dverani gradu je stalo božično drevesce prav do stropa. Sibila je odločila, naj se priredi vse kot ponavadi, kljub žalosti, ki je še vedno vladala v hiši. Na dolgih mizah so ležali darovi za uradnike ter služabnike. Regina je skrbela točno za vse. V majhni dvorani je stalo drugo oožično drevo, nameneno za člane družine. Luči tega drevesca naj bi prižgali šele tedaj, ko bi bilo končano splošno obdarjenje. Stara damu je izostala, deloma radi žalosti, deloma pa radi občutka, ki ji ni pustil, da je neka druga stopila na njeno mesto. To je biij zelo dobro, kajti sicer bi postala zelo jezna in žalostna, ko bi morala gledati veliko spoštovanje, katerega je bila deležna Regina od ■vseh strani. Viljem je bil v tej uri zelo ponosen na svojo ženo. Potegnil jo je nežno v svoj objem, ko ji je sledil v malo dvorano ter pomagal prižigati lučice. Ona pa je le rekla: — Veseli me, da si zadovoljen z menoj! — Upam. da boš tudi zadovoljna z menoj, Regina! — Ali me hočeš presenetiti? — Mogoče in še kaj drugega! Sedaj je gorelo drevesce in Viljem je odšel po svojo may?r. da jo odvede na določeno mesto. Sibila se je pogumno držala in čeprav so tekle solze bolesti, se je vendar prisrčno udeležila svečanosti. Na prostor, kjer so bili bogati darovi Sibile. je položil Viljem zaprt kuvert. Isto se je zgodilo pri Ditrihu in Krausnecku. Mlada žena je odprla pismu ter čitala z veselim presenečenjem: Za pctgvanje v Italijo ter Egipt. Velja za tri mesece. Z blestečimi očmi je odšla proti Viljemu ter mu rekla: — Zapazil si, da hrepenim ogledati si nekoliko sveta! Mislila sem, ci.t znam dobro skrivati pred teboj! — Tvoje oči mi izdajajo dosti, Regina. Kdo bi ne razumel te gevo-lire? — Hvala ti, Viljem. To presenečenje se ti je posrečilo! — Nismo še pri koncu, pride jih še več! — je odvrnil smehljaje. Nato pa je stopil cče Regine k Viljemu, kateremu je trdno stisnil i iko. Ker pa ga je njegov otrok vprašaje pogledal, je rekel: — Čitaj, Regina in zahvali se mu tudi ti. ker jc dal meni zopet novo domovino! — Viljem, oče bo smel vedno prebivati na Velikem Ellernu? — je vzkliknila v prekipevajoči radosti padla svojemu možu krog vratu ter skrila na njegovih prsih vroče solze hvaležnosti. Ali je slišal Ditrih. kaj je rekla? Vedel pa je, da ne more nadalje t/stati tukuj t€T motiti zakonske sreče mladega para. Stopil je k Viljemu ter držal svoje pismo še vedno zmečkano v svoji roki:, Rekel mu je: — Gruda je. na kateri stal in tvoje velikodušne ponudbe ne morem zavreči. — Toruj mi hočeš odsdopiti Mali Ellern? — Da. to bom storil, in nakupna cena je ravno prava, da bom lahko izpolnil staro željo. — Ti hočeš prodati posestvo ter iti v široki sveta? Kako zelo me ve-•keli, Ditrih! Reginra mu je stisnila roko. doč im so solze še vedon tekle po njenem obrazu. % Nikdo ni mogel povedati, če so bile te solze veselja ali pa trpke žalosti. Le Ditrih. ki ji je zrl naravnost v oči, jih je znal praviino tolmačiti, kajti stisnil je ljuoo žensko roko ter rekel pri tem povsem pripro-sto: — Veruj mi, da je to najboljše! — Tudi zame. — je pripomnil Viljem. V njegovih svetlih očeh je stalo zapisano: — Jaz hočem imeti svojo ženo zase. Nočem je delit' s nikomur, najmanj pa s teboj! Šele sedaj je razumel Ditrih, da ni ravnal Viljem velikodušno, ko je sprejel k sebi starega Krausnecka ter poslal njega v širni svet. Bila je cena, za katero si je hotel kupiti ljubezen svoje žene. Ni pa pomislil, da je ljubezen prest dar, katerega ni mogoče izsiliti ali pa odkupiti. PETO POGLAVJE. Bilo je že sredi februarja. Visck sneg je pokrival zemljo ter izpreminjal Veliki Ellern v čarov-niško deželo, v kateri je bila Regina kraljica. V svojih mičnih saneh se je vozila semintja in nobenega kotička Ve-l.kcga Ellerna ni bilo, kjer bi se že ne mudila. Vedno jo je spremi, al le Votan, veliki pes. Zvečer pa se je mudila ponavadi v gradu, v družbi svojega moža ter očeta. Tudi Sibila se je pogosto udeležita teh udobnih ur kramljanja. Soba grajske gospe" je bila čudovito domača ter prijazna. Regina je vendar prisilila mater, na pusti v sobi staro pohištvo. Tam je sedela najraje, in nogi st*a bili zaviti v kožuh velikega polarnega medveda. Od obeh straneh sta sta ta dva kandelabra iz kovanega železa. Danes je bila Regina sama. tDalJe prihodnjič.i - - - Koga imajo ljudje posebno po j Koliko je resnice na govoricah o mestih raje, mačko ali psa? Pri nas izrednih mačjih vrlinah? Angležinja so gdtovo bolj v časteh pso, čeprav1 S. Gates i"The modern Cat, her imajo mnsgi radi tudi mačke. V mind and manners"), je napravila Franciji kakor tudi v -anglosaških poskusno psihološko in psihično štu-deželah pa kraljuje mačka. Kdor j* dnjo, vkateri je pustila mački ma-bil kdaj v Parizu, mera priznati, da lo dlake. Metoda za preizkušnjo bije mfcčka Parižanom nekakšno bo- jstroumnosti ije sledeča: subjekt se žanstvo, kateremu je vse dovolje- | za pre v kletko, ogradi itd., od koder no. Tn mačke menda to vedo. Nikjer i sicer hihko pride sam, toda samo ne žive tako na široko, nikjer niso | če najde skrivno napravo-proživno, tako razmnožene, nikjer ni toliko' kljuko, verižico ali karkoli. Osvo- zaničljive impartinence v njihovem vedenju, v njihovi hoji in v samozavesti, s katero se šopirijo zdaj na pultu v pekariji. zdaj na mizi v kavarni, kakor v Parizu. bo jeni subjekt se nagradi, zapre se znova in kontrolira, kako dolgo bo trajajo, da se drugič osvobodi. Kako se vede mačka? Naravno, da ne bo nihče pričakoval, da se prime s Pri nas velja mačka za zahrbtno ! taČicami za glavo in začne razmiž" ljati ali sistematično pregledovati kletko. Najprej protestira, grize, praska in skače, končno pa napravi slučajno baš potrebno kretnjo. fin zato dajemo prednost psu. Fran- i fcczi pa pravijo, da mačka ni za- i ; hrbtna, temveč ponosna, dočim je 'pes suženjsko bitje "brez osebnosti, jn ker je mačka t^ko ponosna in sa-jmciuvestna, ker se celo gospodarjevi velji ne ukloni vedno. *jo imajo Več se tu ni dalo pričakovati. Vprašanje je, če ji je izkušnja kaj pomagala. Postopni poskusi se dajo i Francozi tako radi. Mačka velja tu-!lzrazltl Srafi™°- Ce jih primerjali za bistroumnejše in bolj prebri-;mo s shemo basnih poskusov s l«mn .-hitia i« trp. !človeškimi bitji, vidimo bistveno pes 315 do 330, odrasla mačka 387, konj, ki velja za zelo neumno žival, 641, podgana in kokoš pa še več. Kar se ,tiče orijentacijske sposobnosti mačk, je G. S. Gates zelo 'rezervirana, enako glede vprašanja, ali levi mačka ribe ali ne. Nekateri naravoslovci namreč trdijo, da skoči mačka za ribo tudi v vodo, če jo I hoče ujeti. Če sploh ima mačka to ! lastnost, ijo rabi zelo redko. | Drugo vprašanje je, če lovi miši po prirojenem nagonu. Yerkes in Blccmfield trdita, da se mlade mačke za miši sploh ne zmenijo. Miši loviti se nauče šele od matere, toda frezultati raznih poskusov si tudi v j tem pogledu zelo nasprotujejo. Nekateri naravoslovci menijo, dra mač-Ije oko ne razločuje barv in da vidi zunanji svet prav tako enolično siv, (kakor pes kunec in miš. To vprašanje Angležinje menda ni zanimalo. .Odgovorila tudi ni na zanimivo vprašanje, kaj pomeni, da mačka I prede — ali je to refleks ugodja ali pa izraz hvaležnosti za božanje, to-jploto ali karkoli, kar spravi mačko v dobro volj o. j Kretanje Parnikov 'Shipping News — 12. januarja: Eulopa, Cherbourg, Bremen 14. januarja: Augustus, Xap 'vse življenje nereden in zabit, m-ač-Iker lahko raisli in opazuje, fka ima pa samoniklo inteligenco. iMačka ga je našla slučajno, ven- | Mečka ima tudi mnogo fizičnih l^1" se Pa zave' kaJ * treba storiti- seveda šele po daljšem presledku. To pomeni, da je mačka dovzetna za OTOK ESPERANTO predosti pred psom. Poleg tega je j kol neizogibni atribut čarodejev za- genetno, demonsko bitje. Vsekakor u5enje in da ima gotov opazovalni talent, kakor vse druge živali. Toda kašno mesto zavzema v živalskem ima mačka mnogo tega, kar imenujejo Francozi "le quifnt a soi", torej ustrajnost. ki zelo močno kiju- !kraIjestvu? buje zunanjim vplivom, onega kom- j Ameriški psihologi so sestavili to-pleksa lastnosti, danih živemu bit- ' zadevno skalo in ugotovili, da so raju enkrat za vselej, po katerih spo- bili odrasli ljudje 201 poskus, zaznamo notranjo blagorodnost. Re- stal odrasli človesk 217 uz tega sle-nai je po svoji turioji po Ameriki di. da med normalno in abnormal-izjavil, da je bila mačka med vse- no bistroumnostjo pri ljudeh ni verni živimi bitji tam edino, ki je o- like razlike >, zaostalo dete 237. zelo hranilo svoje notranje življenje. majhno dete 315. opica 280 do 290. j Bolgarsko mesto Rahovo je darovalo tamošnjemu esperantskemu klubu otok na Dunavu v obsegu kakih 200 ha. Otok so preimenovali v [Esperanto in rahovski klub se je cbrnil na eperantske klube v inozemstvu, da prispevajo za zgradbo stolpa in parka, ki bosta posvečena j ideji mednarodnega esperantskega jezika. Na otoku nameravajo zgraditi tudi letovišče za esperantiste in j si obetajo lepega uspeha, ker mimo j otoka vodi velika mednarodna du-'navska prometna črta. MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. m TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Tal globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. £ tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. .vJv KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDE. LAN *. % ' MODERN POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI VZOREC V premeru meri globus 6 inčev Visok je 10 ineev Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan ▼ živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je "iz posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne* kovine v kristalni Izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaja je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli deln sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz nieira. Prednosti globusa Cena s poštnino vred $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA 75 GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 21. januarja: I'.r.-men. Cherbourg, Tiremen Ce<.rt?e Washington. Cht-rbuurs, Hum-bi i rg Albert BallinJ Cherbourg, Ilambu-g 23. januarja: Pennland, Cherbourg, Antwerpen 28. januarja: Kochambeau, Havre 29. Januarja: Kuropa, Cherbourg, Bremen 30. januarja: •Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Bremen 3. februarja: I'e llrasfie, Havre Koma, Napoli. Geneva 12. februarja: Suttgurt, Cherbourg, Bremen 16. feoruarja: Europa, Cherbourg. Bremen 17. februarja: I<:i.f.i> ctte. Havre Augustus, Napoli. Genova 18. februarja: Pr«»i'l»-nt Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Bailin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin. Boulogne Sur iler. Bri-men Saturuia, Trat 20. februarja: I'aiis. Havre Olympic, Cherbourg 24. februarja: X*-w Amsterdam, Boulogne Sur Mer, But ter dum 25. februarja: BrtMiir-ii, Cherbourg. Bremen »»»-org«' Washington, Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden, Cherbourg, 27. februarja: He d<* Franc*. Havre St. I^ouih, Cherbourg. Hamburg 28. februarja: Aquitama. Cherbourg 6 PNI PREKO OCEANA NajkraJ sa in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 16. jan.; 20. febr. (6 P. M.) (6 P. M.) He de France 6. feb.; 27. feb. (7 P. M.) (4 P. M.) Niijhrajia pot po želt-zniol. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijara in sl.ivna fr:«n-coskn kuhinja. Izredno nizke cene. i Vprašujte kateregakoli ^^ pooblaščenega, agenta jSl "" fg FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. V. Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih tistih, prtljagi in raznih drugih stvareh. Vsled naše dolgo-letne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila tn priporočamo vedno le prvovrstne brao-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash* ingtona. ki je veljaven za eno Ietr: Brez permita je sedaj nemogoč* priti nazaj tudi v teku 6. mesece* in isti se ne pošiljajo več v star kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-van jem in oni, ki potujejo prekt New Torka je najbolj«, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office, New York. N. X. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencem letno, a kvotnl vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Starlši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po 1. juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovice pa so opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno pri-pnščenl v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte m poznano in zanesljivo BAKSER STATE BANK 92 CORTLANDT STREET NEW YORK ip.:,.. ii-rSHtuES:..jorr:,. ..wi.s:.:: :.... ;:.bssbebpb3K:!ISR: "J g iis^? -. *iiiiiiisniiKrn".. s*sn:.. -ms3i?!U-in.iSiiiisinisiit&aKiii*' ?"" ■ sssif'.usi^uisiitttifitssii*: msiiiiBi« 'latnni^ioifn^fRnn.raKin, j V JUGOSLAVIJO PREKO HAMBURGA z znanimi, hitrimi parniki HAMBURG NEW YORK DEUTSCHLAND ALBERT BALLIN Redna tedenska odplutja. ZMERNE CENE Pripravne železniške zveze z vsemi deli Jugoslavije. Tudi odplutja znanih kabinskih parnikov; ST. LOUIS, MILWAUKEE, CLEVELAND Slavna kuliinja in ii«*prekosljlva služba v vseh razredih. Za navodila vprašajte ka-terewa-koli lukulnoga 'zastopnika ali HAMBURG-AMERICAN LINE ^39 BROADWAY. NEW»YQHK^ Mali Oglasi imajo velik uspeh ? Si Prepričajte se! S i *« J TffifTmtTmTmTiriTTnnTTnnftmtmiin; ^□ttiiCEiiutciUii ui :fim;i 011:101:1 nuiu i iiinu iuumumiiim; luinmif mnutummiiEGi i ni : u; rtiuiinmsHi; i;hi nun i InsuEiiiumš^riniBinancillBi;lul:^ . r