Priloga k 265. žtev, ^Slovenskega IMaroda",
RODOLJUB
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani.
Izhaja L in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom »Slovenskega društva" in naročnikom »Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne petit-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni TIskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru ,Slovenskega društva" v ljubljanl. — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne
vračajo.
štev.
V Ljubljani, dne 19. novembra 1892.
II. leto.
Kaj bo z našim kmetom?
Gospod! otmi nas, poginjamo. Tako so učenci klicali Gospoda na pomoč, ko so bili v silni nevarnosti, da se potope\ In Jezus uslišal je njih prošnjo, zapovedal je morju in vetrovom, da so se umirili. Ta svetopisemska povest prihaja nam nehote' v spomin, ako slišimo obupne klice na pomoč našemu čedalje bolj propadajočemu kmetskemu stanu. A država ne vidi potapljajoče se ladje, katera nosi nje in njenega kmetskoga stanu blagor in obstanek. Trdi in piše se v jedno mer zlasti po nemških židovskih listih, da kmetski stan v Avstriji gmotno celo napreduje — takim poročilom se pa le prerado veruje. Kdor pa razmere le količkaj pozna, ve, da so taka poročila lažnjiva, da kmetski stan vsled velikanskih bremen nikjer ne napreduje, da marveč propada. Tudi pri nas na Kranjskem je tako. V mnogih vinorodnih krajih vidimo, da sedaj detelja raste ali pa so celo puste puščave tam, kjer so bili še pred malo leti lepi vinogradi. In tega ni kriva samo trtna uš. Po Notranjskem nahajamo sto in sto oralov njiv nepognojenih in že več let nepre-oranih, ker ljudem primanjkuje živine in lahko bi na-
šteli velikih posestnikov, ki nimajo niti repa v svojih prostornih hlevih, ter morajo mleko za domačo rabo kupovati. Ali je mari živino tudi trtna uš pojedla? Na Gorenjskem je v tem obziru bolje, a tam pa more kmet zopet, ako se hoče vzdržati, uničiti svoje najlepše in najboljše imetje — gozdove. V daljnih krajih morajo si kruha iskati čez zimo naši mladi ljudje in trumoma se izseljujejo zlasti manjši in dostikrat brez lastne krivde zadolženi posestniki v Ameriko, kjer jih potem mnogo pogine v najhujšem siromaštvu. V domovini pa vsled tega pri-mankuje delavnih moči.
Žalostno je pač, da država ne more v okom priti tem tužnim razmeram stanu, kateri je bil vsikdar naj-poglavitnejši njen steber. V žalostnih časih živimo! Največji del svojih dohodkov mora država vsled nesrečnega političnega položaja žrtvovati za svoje oboroženje in milijone požrejo vsako leto nove puške, novo strelivo itd. Vrh tega pa vedno rastoče pomnoženje vojske jemlje narodu najboljše mlade in čile delavne moči. Na drugi strani pa se mora država boriti z notranjim sovražnikom,
LISTEK.
Da, da, samo lišček je to storili
Izvirna povest. Spisal M. L.
Posebnega ravno ne smete pričakovati v moji po-vestici. No, res ničesa posebnega ni, k<atka je, žalostna. Sicer sem jo doživel sam, toda glavna osoba v nji nisem.
Zdelal sem sedmo šolo ter prišel domov, v malo aagorsko vasico Zadole na velike počitnice. Roditelji so me z veseljem vzprejeli, saj sem bil vender njih ponos; vedno so poudarjali sosedom: „Gospod bo, gospod!" Vender mi je bilo prve dni zelo dolg čas, pravo življenje s« je pričelo šele septembra meseca. Družil sem se, saj gospode v vasi ni bilo, s svojimi tovariši, s katerimi smo s« že kot bosopeti paglavci igrali ter skupaj krave pasli. Najraje sem imel Staretovega Matevža. Ta ti je bil »kavelj«, vitko zrasten kot jelka, močan, da se fantov
treh vasij ni bal; marsikatere device oko se je rado ozrlo za čilim mladeničem. Pa on se zato ni zmenil, gledal je samo za jedno, in ta je bila moja sestričina Micika, brhko dekle, da ji v celi fari ni bilo para. In ona? I seveda, katera bi ga vender ne bila vesela ? Tudi roditelji so slutili, kako in kaj je, no, bil je imovite hiše sin, kedo bi se tacega branil!
Drugi moj tovariš je bil Bolantov Francek; z Matevžem nista bila pa nič kaj prijatelja, ker sta bila —-tekmeca. Večkrat sta se sprla, toda vpričo mene sta si vender kazala prijazne obraze.
Sedaj vas hočem seznaniti še s Polharčkom, kateri ima tudi precejšnjo ulogo v moji povesti Mislite si majhnega, kuštravega možička; na zgubanem hrbtišči visela mu je zamazano-modra suknja, katere ni nikdar odložil, ob suhih nožicah so se opletale platnene hlače, katere so bile morda kedaj bele; seveda nizkih škornjev ne smemo pozabiti.   Najimenitnejši pa se nam je zdela,
to je ss vedno bolj razširjaj očim se skrajnim socijalizmom, ki hoče šiloma uničiti ves državni red Tako je pri nas, tako je pa tudi skoraj povsod drugod v Evropi. Naravno je, da vsltd tega državnikom ne preostaja časa, da bi se bavili s potrebami kmetskoga stanu, kateremu država nalaga le vedno hujša bremena in kateri vsled tega vidno propada. Kjer pa propada kmetski stan, tam propada tudi obrt in trgovina, ki imata največjo z a s 1 o m b o v blagostanji tega stanu. Čujejo se sicer o tem pritožbe v državnem zboru in po drugih zastopstvih, a take pritožbe ostanejo vedno le glas upijočega v puščavi, ker država zaradi popisanih razmer nima niti dovelj časa niti denarja za kmetovalca.
Zategadelj mora se tudi tu vsak narod in narodič držati pregovora: Pomagaj si sam in Bog Ti bode pomagal! V združenji je moč! Mesto da se ščuje kmet zoper meščana in uradnika, mesto da se begi vsikdar vernega poljedelca z neresničnimi trditvami, da mu izpodkopavajo lastni bratje vero, mesto vsega tega naj bi si podali bratsko roke v pomoč kmetskomu stanu. In prav duhovniki, ki žive v najtesnejši zvezi s prostim narodom, ki morajo najbolje poznati njegove razmere in
njegovo gorje, oni bili bi gotovo v prvi vrsti poklicani, da se poprimejo tega dela. Ponekod žive tudi taki, tudi za gmotni blagor svojih ovčic vneti duhovniki in zlasti so v tena obziru u orni gg. duhovniki na Štajerskem, na Koroškem in v Istri. Pri nas na Kranjskem pa žalibog ni povsod tako in marsikje zabavlja se raz lečo le čez liberalne slovenske brate in brezverce, mesto da bi se podučevalo kmeta o umnem gospodarstvu in poleg tega tudi o njegovih narodnih pravicah. Vere očetov nam nihče ne jemlje, pač pa je v nevarnosti naš n a-rodni in gospodarski napredek. Ta dva pa sta v tako tesni zvezi, da jih ni moč ločiti, kajti le prost in zaveden, od tujca neodvisen narod more biti dober gospodar, in nasprotno se pa v dobrih gmotnih razmerah živeči narod nikdar ne bo dal tlačiti tujcu. Revščina je najhujši nasprotnik narodnega napredka in tudi vere.
V tem smislu torej delujmo ter priskočimo na pomoč narodu, skrbimo ne samo za njegov duševni ampak tudi telesni blagor, da bo lahko iz vsega srca hvalo pel Vsegamogočnemu. V to delo združita naj se duhovnik in posvetnjak. Tako bi bilo prav in to je naša srčna želja.
Politični pregled.
V soboto, dne 5. t. m. se je pričelo novo zasedanje državnega Zbora ter bode trajalo nekako do srede prihodnjega meseca. Pretresati mu bode v prvi vrsti denarni proračun za 1. 1893., katerega je vlada takoj v prvi seji predložila. Mej drugim pride na vrsto tudi zakon zoper ponarejanje jestvin, to je, da bodo taki kaznovani, ki prodajajo slabe in popačene jedi in pijače. Tudi po-litiških vprašanj ne bode manjkalo; glavna razprava o proračunu bode dala priliko poslancem, da odkrito in brezozirno izrekč svoje želje in pritožbe. — Istega dne,
ko se je otvoril državni zbor, sešli so se slovenski poslanci v posvet, da se dogovore o svojem stališču proti Hohenvvartovemu klubu sploh in posebno proti vladi ter o položaji, kateri je nastal vsled imenovanja barona Heina za načelnika Kranjski politični upravi. Ukrepa niso storili nikakeršnega, v tem pa so vsi soglašali, da je imenovanje barona Heina v deželi z veliko slovansko večino izzivanje Slovencev. — Češki odposlanci vseh strank iz Češke, Moravske in Šlezije so se sešli nedavno v Pragi v posvet, kateri je imel ugoden uspeh.   Vse stranke so
ko smo bili še otroci, njegova polšja kapica, katero je, kadar je hotel povedati kaLo „istorijo", potegnil raz glavo in tako resno-modro pokukal v ojo, kakor bi jo imel notri zapisano.
Pa pustimo sedaj popisovanje in preidimo k stvari. Ko smo se nekega večera zbrali pod vaško lipo, da bi ta ali oni kako pametno zinil ali kako žaltovo razdrl, mi pridejo na misel polhi.
„Hola tovariši", sprožim jo, Jutri pojdimo polhe lovit in stari Polharček mora z nami".
„Dobro, izvrstno!" odvrnejo fantje. Ko smo se ob vsem dogovorili, začeli smo se pripravljati za lov, in ko smo bili s tem pri kraji, smo se razšli. —
Zvečer sem sedel pod staro jablano na vrtu in misli so mi uhajale na razne predmete. Kmalu sem začul tihe stopinje in zapazil Matevža, kateri je koračil proti Mici-kinemu oknu. Ta se je koj, ko je potrkal, prikazala, in on ji je nekaj smeje" pripovedoval, razumel sem samo: »To bo strah!"
n Ni kari Matevž", sem slišal dalje Miciko, ,daj si dopovedati, lahko se pripeti kaka nesreča!"
„Beži, beži", odvrne on, „kaj se mi more zgoditi, le ne skrbi!"
Dalje nisem slišal, — še nekaj, pa to naj ostane skrivnost, kajti srčnih zadev drugih med svet trositi, ni lepo. Dolgo sem premišljal, kaj Matevž namerava, pa nisem je mogel pogoditi. „Kaj važnega tako ne bo!" sem se nazadnje potolažil, ter zlezel pod odejo.
Drugi dan ob jednajstih dopoldne smo odrinili. Bilo nas je deset: Bolantov, Staretov, Erbežnikov, Praz-znikov, Lisjakov, — pa kaj bi jih našteval, — saj jih tako ne poznate, če vam jih tudi povem. Polharček je bil tudi z nami. Nesli smo seboj vode, krompirja, tur-ščinih krž, kruha, tudi kaka klobasa je časi prikukala iz žepa, slivovke in vina seveda tudi ni manjkalo, in na hrbtu so visele vsakemu polšje pasti.
Hodili smo dobri dve uri po gozdu, da smo prišli na primeren kraj.   Pot je bila zelo strma, drevje gosto,
kolikor toliko zadovoljne z izidom. Navzlic načelnim na-sprotstvom, ki so se pojavljala, zjedinile so se stranke za nastopni načrt politiškega delovanja: vresničenje češkega državnega prava, imenovanje novega češkega ministra, pravičen volilni red, jednakopravnost Čehov, Poljakov in Nemcev v čeških deželah in samouprava raznih dežel. Obljubili so si, da bodo složno, dogovorno in vzajemno delali za ta program. Če se to zgodi/ potem se je nadejati gotovega uspeha. — Da imajo Madjari veliko upliva na vso notranjo politiko tostranske državne polovice, je že stara stvar. Ta svoj upliv uporabljajo zlasti zoper Čehe in njih namene. Kadar se je Čehom kaj ponesrečilo, vselej so bili temu uzrok Madjari. Čehi so se temu uprli, in da vrnejo šilo za ognjilo, začeli so gospodarsko stran Madjarov šegetati, agitujoč zoper uvažanje madjarske moke. Ta agitacija je imela že mnogo uspeha, zakaj uvažanje madjarske moke pojema vidno. V gospodarskih stvareh so Madjari silno občutni, samo oni imajo naj pravico izkoriščati druge narode in jih gospodarski škodovati, njihove koristi pa se ne sme nihče dotakniti. Ker torej Madjari v žepu čutijo, da je agitacija zoper madjarsko moko uspešna, vzkipela je njih plemenita kri, in sedaj ugibljejo, kako bi se maščevali nad Čehi. Deželno obrtno društvo v Budimpešti je sklicalo poseben shod, pri katerem je njega odbor predlagal, naj se v očigled češkim agitacijam zoper madjarsko moko začne po vsi Ogerski agitacija zoper češke obrtne izdelke. Za to pa se ni nihče oglasil, ker Madjari dobro vedo, da bi v tem slučaji oškodili tudi svoje najboljše prijatelje, nemške liberalce, in zamere teh se boje" kakor peklenšček križa. Shod je zatorej sklenil naprositi ministerstvo, naj pri Dunajski vladi stori potrebne korake, da se zaustavi češka agitacija. — Dne 12. t. m. se je pripeljal s posebnim dvornim vlakom ruski carjevič na Dunaj, kjer je bil gost našega cesarja. Politiškega pomena ta pohod nima, samo dokaz bo, da vladajo mej obema vladarskima obiteljima ugodne in prijateljske razmere. — Pogajanja naše In
skoraj same bukve, in polne žiru — polšje hrane — je ležalo po tleh. Dan je bil lep in obetal nam je krasno noč brez sape. Ravno polna luna je imela svetiti, in na ta način smo se lahko nadejali obilega lova. Po poti smo zbijali razne šale in Bolantov, kateri je hodil poleg mene, pokazal mije smeje samokres: »Vidiš, s tem le bomo pa pokali, in če pride hudič, šmentano mu jo bom pokadil."
Na mestu smo odložili prtljago ter se jeli pripravljati za lov. Nekateri so pregledovali in napenjali pasti ter jih pritrjevali na dolge palice, drugi so znašali drva za ogenj. Ko je bilo vse to storjeno, smo skrinjice — kakor imenujejo pri nas polšje pasti — pobrali ter jih razobesili po drevju.
Med tem opravilom se je približal večer. Zapalili smo ogenj ter polegli na tla. Kmalu smo zaslišali po drevju: puh, puh, in žirovje je začelo padati na tla.
„Aha!" oglasi se Polharček, „đnes pa bo, dnes; le poslušajte, kako jih hudobec goni.  Počasi vzame sekiro
Italijanske vlade radi vinske klavzule so dognana. Znižana carina 3 gld. 20 kr. velja samo za tista naravna vina, ki se uvažajo v lesenih sodih. Za vino, upeljano v cisternskih vozeh, ne velja ta določba, izjemoma pa velja za vino, katero se je na ladijah jadrenicah vpeljalo v cisternah ter na takozvanih svobodnih mestih v Trstu in na Reki pretočilo v lesene sode. Obe državi bosta priznavali certifikate o uspehih preiskave, če je vino naravno in pristno. Preiskava se vrši na nalašč zato ustanovljenih preiskovalnicah, katere izdajejo dotične certifikate. Carinski uradi bodo pripoznavali take certifikate in le v posebno dvomnih slučajih se bode vršila nova preiskava. — V soboto, dne 5. t. m. je otvoril kraljevski komisar baron Fedor Nikolu' letošnjo srbsko cerkveno skupščino, katera se je vršila na sedežu patrijarha v Sremskih Karlovcih. Ukrepalo se je mej drugim o združitvi Budimske vladikovine s Karloviško, dočira so imeli Srbi v Budi svojega vladiko. — Protestanti v Witten-bergu na Nemškem so obhajali nedavno slavnost prenov-Ijenja ondotoo cerkve, v kateri je Luter Martin začel učiti krivo vero. Na vrata te cerkve je nabil, kakor znano, 1. 1517 svoje krive nauke. — Nemški cesar, kateri znvrom rad dela napitnice, tudi pri ti priliki ni mogel zadržati nekaj besed, s katerimi se je klerikalcem in papežu silno zameril. Rimski časniki kar pozabiti ne morejo ošabnih in brezverskih besed: „Nikogar ni siliti v verskih stvareh, tu odločuje samo svobodno prepričanje in srce." Ta napitnica je sama ob sebi tako nespametna, da je niti državniki, ki so po tolikih neumnostih slepo tavali za njim, ne morejo prebavititi, in ti imajo navadno precej dober želodec, posebno pri nemškem cesarju — Listi poročajo, da je dal sultan zapreti prvega svojega zdravnika, Mavrogheni pašo, ker je francoskemu in ruskemu poslaniku izdal razne velevažne tajnosti. Sum je letel nanj že dlje časa, in ko je paša to zapazil, popihal jo je v Pero in se ondu skril pri neki Francozinji, vzemši seboj vse svoje papirje.   Ko pa je videl, da ga policija
in zaseka v drevo ob ognji križe, mrraraje: „Hm, hm, tako študent, da hudiča ne bo."
Nehote" sem se malo nasmejal, sedaj se je pa vsula prava nevihta name.
„Kaj ne verjameš, boš že videl, vse polhe bo odgnal in še tebe bo pobral, če si prav v črni šoli in se coprati učiš, proti hudobcu le ničesa ne zmoreš !"
„No le potolažite se, oče!" ga zavrnem jaz ter vržem protje na ogenj. „Saj vam vse verjamem!" Starec je bil hitro utolažen; „dčte šment", zamrmral je in si zatlačil pečen krompir, katerega smo poprej v žrjavico položili, v široka, na stežaj odprta usta. Mi smo ga vsi posnemali ter se zraven tudi pokrepčali s kakim požirkom.
„Ampak to vam povem", prične zopet cmokaje starec, „če kdo liščka ujame, ga mora koj izpustiti, tega hoče hudobec nazaj imeti!"
„Ej oče", pošalim se jaz, „morebiti nam ga bo danes vender privoščil."
(Konec prihodnjič)
neprenehoma zasleduje, zbežal je v palačo ruskega poslanika. Tje ga je prišel iskat sultanov odposlanec in ga odvel v cesarsko palačo, kjer ga imajo v zaporu. Mavro-gheni paša je rojen Grk. — V 7. dan t. m. se je vršil v Gentu V Belgiji velikansk shod, katerega se je udeležilo nad 4000 osob. Udeležniki, naudušeni socijalističkih in republičanskih govorov, priredili so obhod po mestu. Pojoč revolucij on a me pesmi so korakali po ulicah, in ko jih je hotela policija razgnati, so se ji uprli. Nastala je prava bitka, v kateri se je policija branila z revolverji. Še le vojaštvu se je posrečilo razgnati razgrajalce. — Iz Madrida na Španskem prihajajo žalostna poročila. V
Granadi je nastala prava revolucija (upor.) Izgrednikom se je pridružilo mnogo kmetov iz okolice, vsi dobro oboroženi, Uporniki so naskočili in požgali nekatere carinske urade, pregnali policijo in orožnike ter obkolili mestno hišo in palačo kraljevega namestnika, zahtevajoč kruha in dela. Pozno v noč sta prišla dva polka konjikov ter s pomočjo orožnikov razgnala upornike. Po "vseh ulicah in v javnih zgradbah je nastanjeno vojaštvo, a navzlic temu so krvave praske zdaj tu, zdaj tam. Prebivalstvo je silno preplašeno. Že dva dni so zaprte vse prodajal-nice. Sumnih ljudij se zbira vedno več, tako da je vlada v resni zadregi.
Dopisi.
Iz Dobnilćn dne 14. novembra. — Danes teden se je vršila v Dobrniči na Dolenjskem ob navzočnosti vsega kraj nega šolskega sveta, g. župana in druzih obč. zastopnikov, nekaterih gg. učiteljev iz bližine, g. sodnika ter druzih gg. šolskih prijateljev iz Žužemberka — žal da sta bila prebl. gg. okrajni glavar in okr. š. nadzornik priti zadržana —- svečana otvoritev in blagoslovljenje novega šolskega poslopja, katero je piav lično in dobro izgotovil podjetnik g. Josip Pavlin, kteremu desna roka pri tem je bil njegov brat g. Alojzij Pavlin. Slavnost se je ob ugodnem vremenu prav sijajno obnesla. Grom to-pičev, veselo zvonenje, raz novo, zunaj in znotraj se zelenjem ukusno okrašeno, zvečer še z raznobojnimi lampi-jončki raz8vitljeno šolo vihrajoče trobojnice, zlasti pa tudi izborno petje moškega zbora nekterih p. n. gospodov iz bližnjega Žužemberka, ki se je razlegalo mej slovesno sv. mašo — pel jo je kaplan g. J. Benkovič — in mej obedom, je k tako lepemu uspehu nemalo pripomoglo.
Pred blagoslovljenjem je g. podjetnik slovesno izročil prvomestniku kr. š. sveta g. A. Grandovcu ključe nove šole.   Sledil je na .to čvrst in srčen govor osemletnega
učenca Ivana Speliča (po dom. Lizmanov) ter primeren in vspodbuden govor šolskega voditelja. V šolski sobi pa je po blagoslovljenji č. g. župnik K. Jančigar vzpodbujal šolske otroke k marljivosti ter zaključil s trikratnim „slava" na Nj. Vel. presv. cesarja, na kar so otroci navdušeno zapeli cesarsko pesem.
Da bi pa š. otrokom, kterih je nad 320, ta dan še bolj v spominu ostal, preskrbel jim je kr. š. svet kruha in kostanja. Ume se, da se je pri obedu, vršečem se v prostorih nove šole, govorila marsikatera umestna na-pitnica.
Vsem p. n. gospodom kakor tudi domačinom, ki so ee svojo navzočnostjo, s petjem ali kako drugače pripomogli k tej slavnosti, bodi še na tem mestu izrečena prav srčna zahvala.
Šoli pa, ktera je prav v Komenskijevem letu dodelana, blagoslovljena in otvorjena, daj Bog vedno v njegovem duhu delovati ter vzgojiti same vrle, verne ter vredne sinove in hčere majke Slave ter naše mogočne očetnjave.
Slovenske in slovanske vesti.
(Osobne vesti) Dne 7. t. m. sta bila v avdijenci presvitlega cesarja na Dunaji vzprejeta vpokojeni dež. predsednik baron Winkler in voditelj dež. vlade Kranjske dvorni svetnik baron Hein. — Dne 4. t. m. je umrl v Zatičini bivši podžupan in trgovec Ljubljanski, g. Frančišek Fortuna, v Ribnici pa v 9. dan t. m. ondotni notar in Župan, g. Frančišek Erhounitz v najlepši dobi svojega življenja. — V Kropi je preminol v nedeljo, dne 6. t. m. onđotni beneficijat, č. g. Valentin Lavtar v 43. letu svoje dobe. — Blag jim spomin in lahka zemlja domača! — V soboto, dne 12. t. m. umrl je v nemškem Gradci c. in kr. major, g. Andrej Komel pl. Sočebran, vrl vojak in vrl narodnjak, v 64. letu svoje dobe. Pokojnik se je rodil v Solkanu pri Gorici kmetskih rodi-
teljev sin in se posvetil 1. 1848. vojaškemu stanu, ter se tekom svojega 25letnega službovanja povspel od prostaka do majorja. Za svoje zasluge je bil odlikovan leta 1866. s srebrnim križcem ter povišan v plemeniti stan. Posebnih zaslug za naš narod si je pridobil pokojnik s tem, da je prvi mej Slovenci iz svojega nagiba navzlic mnogoterim oviram spisaval in zalagal vojaške poučne knjige, pisane s tem namenom, da bi se naši vojaki, nevešči nemškemu jeziku, v svoji materinščini poučevali, in da bi častniki in šarži ne pačili našega lepega jezika tako, kakor ga pačijo, ko z nemškimi knjigami v rokah ufe priprostoga slovenskega vojaka raznih vojaških stvarij. V vsem je izdal pokojnik 16 tacih vojaških knjižic in si s tem zaslužil v polni meri hvaležnost naroda. — V
istem mestu je umrl Mariborski stolni korar in bivši mestni župnik gosp. Krištof Kandut. Pokojnik je bil zvest prijatelj Andreja Einšpielerja blagega spomina in vrl narodnjak. — Lahka jima zemljica in večen spomin! — V Zagrebu je umrl v visoki starosti 91 let umirovljeni župnik stolne cerkve sv. Marka in najstarejši duhovnik Zagrebške nadškofije, g. dr. Štefan Pogledič. Bil je tudi Častni meščan Zagrebški in splošno čislan zaradi svoje ljubeznjivosti in radodarnosti. Naj v miru počiva!
(Slovensko planinsko društvo) se je ustanovilo v Ljubljani, in je osnovalni odbor sklical minolo nedeljo shod, katerega se je udeležilo mnogo prijateljev novega društva. Začasni predsednik, dež. inžener g. Hrasky. pozdravil je s toplimi besedami prisotne in razložil namen novemu društvu. Kakor se razlega pesen slovenska po dolinah, tako naj novo društvo dela na to, da nas ne bo na planinah slovenskih izpodrival tujec. Novo društvo, ki se je zasnovalo, naj bo čuvaj proti tujemu nasilstvu, ki se širi po naših gorskih krajih. Nadeje se torej, da bo odbor, ki se voli na tem shodu, vestno izpolnjeval svojo nalogo, da bode prekoristno društvo dobilo vedno več prijateljev ali članov. Nato je tajnik prečital pravila, potem pa se je volil odbor.
(Zgradba dolenjske železnice) nadaljuje se, ker je jesen jako ugodna, prav pridno in se bode nadaljevala tudi v zimskem času, kolikor se zemeljskih del tiče, neprestano, da bode proga v Kočevje gotova do bodočega oktobra. Stavbe kolodvorov so že vse pod streho, čez zimo se razsušč in precej spomladi se dovrše popolnoma še mizarska, ključarska, pleskarska, slikarska in druga dela
(Olepšanje mesta.) Ljubljansko stolno mesto dobilo je po oskrbi č. g. župnika frančiškanske cerkve o. Kalista Medica nov kras. Kamnoseški mojster gosp. Srečko T o m a n izdelal je namreč nove kamenite stopnice, ki vodijo k cerkvi frančiškanski, mesto dosedanjih, katere so bile že jako poškodovane in posebno v zimskem času obiskovalcem cerkve nevarne.
(Tujci na Kranjskem.) V minolem poletji je bilo v Radovljiškem okraji 2145, v Postojinskem 2330, v Logaškem 343 in v Kamniškem 325. Izmej teh je bilo do 1000 inozemcev, okolu 2500 iz drugih pokrajin naše države, ostali so bili iz Kranjske.
(Najdeni mrtveci.) Minolo soboto zvečer našli so na Ljubljanskem kolodvoru v kupeji tretjega razreda nekega potovalca mrtvega. Bil je to laški zidar Jožef Cu-sich, ki se je vračal iz Radeč v svojo domovino. Že mej potom ponujal je svoj denar sprovodniku, da bi ga izročil njegovi rodbini. Potem je sedel in zaspal — kakor so mislili sopotovalci. Še le v Ljubljani videlo se je, da je Cusich mrtev. — Prenesli so truplo v mrtvašnico, kjer se je raztelesilo. Vagon, v katerem so našli Cusicha, je železniško vodstvo odstranilo in dalo temeljito razkužiti. Novci, katere je imel pri sebi, — 46 gld , izročili so se policiji. Raztelesenje Cusicha pokazalo je, da je umrl vsled vnetja pluč in rebrne mrenice. Vse govorice so torej neosnovane. — V četrtek m. tedna našli so v Studencu 42letno Marijo Brezec mrtvo v gozdu.   Pogrešali so
jo že dlje časa* — V Kamniku našli so blizu Radič-eve tovarne 87letno Franjo Ž u m e r mrtvo v vodi. Bila je dlje časa umobolna.
(Nesreča na Cirkniškem jezeru.) Pred 14 dnevi pripeljal se je neki gospod čez Cirkniško jezero; vozil ga je neki deček. — Nakrat se dvigne iz močvirja divja raca, gospod prime puško ustreli in zadene — dečka v roko ter mu odbije dva prsta.
(Porotna obravnava zoper Slovenca s slovenskim tolmačem v Koloniji na Nemškem.) Od 17. do 27. pr. meseca vršila se je v Koloniji ob Renu porotna razprava proti Lovrenciju Bartolu s Hriba na Kranjskem. Mož je bil obtožen, da je z revolverjem ustrelil svojo soprogo, vračajoč se od železniškega dela blizo Kolonije proti svoji domovini. Bartol zločinstvo odločno in dosledno taji trdeč, da ju je napal zlodejec ter najprvo ustrelil ženo, potem pa sprožil za njim, a zadel le kovčeg na njegovem hrbtu. On da je na to z otrokom v naročji zbežal ter tekel pomoči iskat v bližnjo vas. Kmetje šli so ž njim nazaj na lice mesta in našli ženo ustreljeno, z dvema kroglama v glavi, vznak ležečo sredi pota, krog nje pa so bile razmetane razne reči, ki jih je prej nosila v vreči na glavi in v vederci na roki. Po strelnem orožji iskalo se je daleč na okrog celo po šolski deci, a našlo se ni ničesar. Zaslišanih bilo je do 30 prič iz okolice Kolonijske, a nijedna ni vedela kaj natančnega, stvarnega o zadevi povedati. Pač sta trdili dve priči, da jima je Bartol, kažoč na svoje levo sence hotel reči, da je njegova žena ustreljena v glavo in to koj, ko je pritekel na pomoč klicat. To bi bilo sicer jako sumno, a ni se moglo prav verovati, ker Bartol ni zmožen nemškega jezika. Za tolmača bil je izbran Fran Lokar, sodni uradnik iz Ribnice. Bil je to trd posel celih 10 dnij. Zagovornikom dalo je deželno nadsodišče v Koloniji nesrečnemu Slovencu Bartolu g. odvetnika Friedela. Ta prizadeval se je na vso moč, da reši našega rojaka obsodbe. Najbolj je obtoženca obtožila okolščina, da so priče iz domovine pravile, da je Bartol baje pred 5 leti doma nekoč svojo soprogo s svisli vrgel na pod. Prepričevalni govor zagovornikov, ki je trajal blizo štiri ure ter niti najmanjše stvarice ni opustil v olajšanje obto-ženčevo — src porotnikov ni omehčal. Z devetimi proti tremi glasovi izrekli so porotniki svoj „kriv", in Bartol obsojen je bil na 15 let težke ječe. „ Torej ne bodem več videl svoje domovine", dejal je Bartol. Hud boj divjal mu je v prsih. „Da gospodje vidijo moje srce, morali bi me oprostiti, jaz sem nedolžen" — to so bile njegove zadnje besede. Poslovivšemu se tolmaču je predsednik sam, ko se je poslovil, izrekel: „Uverjarn Vas, gospod, da jaz o krivdi Bartolovi nisem prepričan, in da so sedeli pravniki na porotnih klopeh, ne bi ga mogli obsoditi". Bog, ki vidi v srca Človeška, ve kdo je zločinec.
(Prva krona) Neimenovan rodoljub nam je doposlal naslednji nasvet, ki ga svojim čitateljem toplo priporočamo v dejansko uvažanje. Kmalu dobimo po našem cesarstvu nov denar. /Celovški rodoljubi so sklenili, kakor poroča zadnji „Mir", „£rro krono", ki jo v roko dobe, podariti družbi sv. Cirila in Metoda.   Kakor oni poziv-
Ijejo vse koroške rodoljube brez izjeme stanu, da se pridružijo temu nasvetu, tako bi bilo umestno, da se domorodci i po drugih slovenskih deželah poprimejo te srečne misli. Kaj ko bi odborniki več kakor 100 podružnic to stvar vzeli v roke in povsod nabirali »prve krone" in je položili na versko-narođni žrtvenik družbe sv. Cirila in Metoda, okrog katerega se zbira že čez tisoč slovenskih otrok, iskajoč zavetja pri tej svoji ljubeči materi. Ta s kronami obdarovana slovenska deca, ki je brez družbe v nevarnosti odtujenja, bode kedaj dičila kot drag venec slo vensko domovino. Prepričan sem, da bodo vsi slovenski listi radi izkazovali „kronine darove".
(Mestno posojilo v Mariboru.) Mestni zastop Mariborski vzel bode v bodočem letu na posodo 150.000 gld. S tem zneskom bode se dopolnil celi milijon, ki ga je dolžno mesto Maribor.
(Talijo za rešitev življenja) v znesku 26 gld. 25 kr. priznalo je štajersko namestništvo nedoletnemu sinu davčnega sluge v Šoštanju, Jožefu Grejanu, ker je dne 8. julija z nevarnostjo lastnega življenja rešil iz Pake Janeza Hostnika.
(Legar in griža) se razširjata jako močno po vsi okolici Slovenjega Gradca na Štajerskem. Ozirom na to kužno bolezen ukazal je okrajni šolski svet začasno zapreti ljudske šole v Muti, v Št. Martinu na Paki, v To-polšici, v Sv. Florijanu pri Šoštanju, potem šolo Šoštanjske okolice in šolo na Janževem Vrhu.
(Celjski magistrat in slovenščina.) Znano je, da je že pred pol letom ukazalo ministerstvo notranjih zadev da se mora slovenska uloga tajnika Celjske posojilnice, g. Frana Lončarja, rešiti v slovenskem jeziku. Celjski magistrat pa se menda ne zmeni dosti za ta nkaz, kajti g. Lončar dotičnoga odloka še do danes ni vzprejel. A g. Lončar hoče zdaj naznaniti to naravnost pri mini-sterstvu in zahtevati svojo pravico. Videli bodemo, so li Celjski nemški glavači več, nego ministerstvo!
(Odlikovanje.) Nadučitelj v Slovenski Bistrici na spodnjem Štajerskem g. Fran "VVindisch dobil je zlati križec za zasluge.
(Samomor.) Dne 8. t. m. obesil se je 62Ietni kotar Matija Debelak v Stari Oslici v Loškem okraji. Hči njegova, š katero sta bila sama doma, našla ga je mrtvega v njegovi izbi. Že prejšnji dan hotel se je obesiti na nekem drevesu, kar pa je preprečil njegov zet. Stari mož živel je že 6 let čisto osamljen v svoji izbi in se ogibal vsake druščine. Kaj ga je napotilo, da si je vzel življenje, ni znano.
(Nemškutarenje na spodnjem Štajerskem) se v poslednjem času, odkar je grof Taaffe zasukal krmilo državne ladije proti levici, zopet nekako bolj razširja. Iz Celja se namreč poroča, da c. kr. poštna hranilnica, ki je v prejšnjih letih dajala na slovenske vloge slovenski odgovor, tega zdaj več ne stori, kakor se je pripetilo neki slovenski stranki. Tudi po drugpd se čuti neka nova neprijazna sapa.
(Ustavljena preiskava.) Graško deželno sodišče ustavilo je preiskavo proti bivšemu okrajnemu sodniku
Starkelu, na katerega je letel sum, da je otroval svojo soprogo, ter iz zapora izpustilo nekrivega obdolženca.
(Ziljska železnica) Pogajanje s koncesijonarji za zgradbo Ziljske železnice od Podkloštra do Sv. Mohorja so dognana in se bode koncesija izdala te dni. Koroška dežela dovolila je podpore 100.000 gld., garancijo za štiriodstotno obrestovanje glavinskih delnic pa bo prevzela država.
(Nesreča.) Na Konto vel u pri Trstu pogorel je te dni petletni otrok posestnika Stoka. Stariši odšli so z doma pustivši dete samo. Otrok se je približal peči, obleka se mu je unela, in ker ni bilo pomoči, umrl je še predno so prišli roditelji domov.
(Svojega očeta umoril) je v Petrinji v občini Dolina na Primorskem 20letni kmetski fant Janez Metlika. Udaril ga je večkrat v domači hiši s kamenjem po glavi, da je stari mož dve uri pozneje umrl. Morilca odvedli so v zapor. Svojega zločina ne taji in pravi, da je storil grozno dejanje zaradi tega, da bi ga oče več ne tepel.
(Izpred porotnega sodišča v Trstu.) V Trstu se je vršila več dnij porotna obravnava proti Mamilo-vidu, Cendaku in Ivančicu, ki so bili obtoženi zavratnega napada. Vsi trije bili so obsojeni na smrt. Obravnava trajala je zadnji dan skoro do polnoči. — Zaradi ponarejevanja denarja bila sta tožena Leop. Chia-r u 11 i n i in Nik. Fornasier. Prvi bil je obsojen na 14 let ječe, drugi pa oproščen.
(Morskega volka ujeli so) zopet, kakor se poroča iz Reke, blizu Kraljevice v hrvatskem Pri morji. Bil je precej velik in meril 41/« metrov v dolžini.
(Tramvaj z Reke v Opatijo.) Mestni zastop Reški podelil je podjetniku g. Oskarju baronu Lazzariniju koncesijo za zgradbo konjske železnice iz Reke do Kantride. Delo se mora takoj pričeti. Baron Lazzarini bode tudi pri avstrijski vladi prosil dovoljenja, da sme graditi parni tramvaj od Kantride preko Volovske v Opatijo.
(Italijansko vino.) Prve dni minolega meseca preplavilo je italijansko vino vso Kranjsko in tudi sosedne dežele, celo vinorodno Hrvatsko, kjer gotovo ne manjka dobre kapljice. V Ljubljani so bili s kraja sosebno kmetski ljudje kar zaljubljeni v novo kapljico, zlasti ker je rezka in izdatna. Kmetje zahtevali so v krčmah, kjer se toči izborno hrvatsko vino, „Laha", a sedaj nastal je že upor, sicer ne še splošen, a jako občuten. Večina pivcev povrnila se je že k hrvatskim in dolenjskim vinom. Krčmarji tožijo, da navzlic vsemu trudu ne morejo uganiti in dognati, kako se z italijanskim vinom „v caker hodi". Neki Ljubljanski krčmar, ki je kupil prav dobro italijansko vino, prepričal se je, da je jelo v malo dneh cikati, in prišel do spoznanja, da postaja italijansko vino od dne do dne slabše, hrvatsko ali dolenjsko pa od dne do dne boljše. Sicer pa nima občinstvo nikakeršnega dobička od italijanskega vina, ker je mora plačevati tako drago, kakor domače, dobiček imajo jedino le vinski trgovci, ki kupujejo italijansko vino po ceni, a je seveda kar najdražje prodajajo.   Neki Ljubljanski vinski trgovec odpotoval je
v Sicilijo, kjer misli nakupiti baje za 20.000 gl. vina in sicer po 5 gl. hektoliter. Upajmo, da italijansko vino, katero je moči mešati samo z vodo, ne bode domači vi-noreji naredilo toliko škode, kakor smo se bali.
(Občinski svet Goriški) dovolil je v zadnji seji 10.000 gld. za zgradbo nove dekliške šole v dolenjem delu mesta in 10.000 gld. v nakup domobranske vojašnice, v kateri bode nastanjena šola za okraj Sv. Rok. Obe ti šoli ste seveda italijanski vrh in tega še popolnoma nepotrebni, ker zadostujejo za italijanske otroke drugi učni za vodi. Da je pa vzlic temu in vzlic slabemu stanju mestnih financ dovolil obč. svet te zneske, je nov dokaz, kako Lahonom ni nobena žrtva prevelika, samo da ustanove" nov zavod za poitalijančevanje slovenske dece. Radovedni smo, kako se bodo vedli ti vrli gospodje, kadar jim bo ukrepati o ustanovitvi in nastanitvi slovenskih ljudskih šol, in to se bo zgodilo kmalu.
(Zabranjeno društvo.) Na Opčinah pri Trstu in v Terzu v Furlaniji so nameravali ustanoviti društvo za zavarovanje živine po vzgledu drugih takšnih društev na Češkem in v Tirolih. Predložena so bila tudi že pravila, toda ministerstvo jih iz nepoznanih uzrokov ni hotelo odobriti.
(Mejnarodna razstava žrebcev) na Dunaji trajala je štiri dni in imela nepričakovano lep uspeh. Žrebcev prodalo se je za 100.000 gld. in sicer jih je pokupilo večinoma c. kr. poljedelsko ministerstvo, da jih razdeli mej posamne žrebčarske postaje.
(Cena zlata) poskočila je v poslednjem času prav izredno. Provzročilo je to draginjo zlata posebno nakupovanje ogerskega finančnega ministra za izdelovanje novega denarja. V Londonu pa je poskočila cena zlatu, ker je hiša Rotschildova nakupila zlata za špansko finančno upravo. Cena zlata dosegla je v soboto v Londonu 78 šilingov za unčo, tako, da se pri taki ceni izplača raztopiti sovereigne (cekine) in jih vliti v zlate šibike, kakor prihajajo v trgovino.
(Novi novci.) V peneznici na Dunaji pričeli so že kovati nove novce po 20 kron. V kratkem začnć kovati novce po 20 vinarjev. Uzorci za novce po jedno in deset kron in za vinarje bodo tudi kmalu gotovi. Načrt zakona, s katerim se bodo iz prometa sklicali komadi po četrt goldinarja, predložil se bode obema zbornicama še tekom tega leta. Komadi po 20 in 10 krajcarjev pa se bodo sklicali iz prometa. Nove krone so se začele izdajati že dne 8. t. m. toda le v zamembo z zlatom.
Razne vesti.
(Spomenik generalu Suvorovu.) Slavnemu ruskemu generalu Suvorovu, ki je 1. 1799 premagal v gorenji Italiji republičansko vojsko francosko in potem sredi zime korakal preko Alp v Švico, postavila bode ruska vlada na svoje stroške velik spomenik in to na vrhu gore. Št. Gotard v Švici, čez katero je korakala ruska vojska. Pogajanja mej Švico in rusko vlado radi spomenika so že končana.
(Samomor.) Potovalci, ki so se vozili te dni z nočnim poštnim vlakom proti Dunaji, zapazili so, da je pred postajo Bruck ob Muri vlak hipoma se ustavil, kar je prouzročilo veliko razburjenost. Uzrok temu je bil, da je strojevodja zapazil na tiru ležečega vojaka. A vlaka ni mogel tako hitro ustaviti in stroj raztrgal je vojaka na dva dela. Strojevodja bil je tako razburjen, da je moral drug strojevodja voziti dalje. Samomorilec je bil vojak lovskega batalijona v Brucku, ter se usmrtil ker ga vojaško življenje ni veselilo.
(Novorojeno mrtvo dete) našel je vrtnar pokopališča pri sv. Ani v Trstu poleg groba. Dete je bilo ženskega spola in povsem nago. Komisija je izrekla da je bilo dete rojeno pred kakima dvema dnevoma in bržkone umorjeno. Poleg trupla našli so rudečo ruto. Truplo prenesli so v mrtvašnico in ovadili stvar pri deželnem sodišči.
(Nesreča na morji.) V Jan prekopicnil se je čoln nekega avstrijskega Llovđovega parobroda vsled silnega vetra. V čolnu je bilo 25 potovalcev, ki so se hoteli izkrcati. Utonilo je 12 potovalcev, ostali so se rešili. Tako poroča se turškim listom. Llovdovi pisarni v Trstu pa o tej nesreči ni prišlo nobeno poročilo. Vest turških listov utegne torej biti neistinita.
(Ogenj v gledališči.) V mestnem gledališči v Luksemburgu na Nemškem nastal je mej predstavo žaloigre „Ruy Blastf na odru ogenj. Gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega prostora. Vse občinstvo je drvilo razburjeno
proti jedinemu izhodu. Kakih irideset oseb je bilo ranjenih. Oder je deloma pogorel, vender so ogenj kmalu zadušili, da ni bilo večje nesreče.
(Borba proti madjarski moki na Češkem.) češki mlinarji razglasili so okrožnico do svojih rojakov, v kateri jih pozivljejo, naj se poslužujejo samo češke moke. Utemeljujejo svoj poziv s tem, da je vsako Jeto šlo okolu 15 milijonov goldinarjev na Ogersko, domači mlinarji pa so propadli. Madjarski listi so besni, kar je dokaz, da je ta poziv moral imeti dober uspeh. Naj bi povsod ravnali tako in ne podpirali po nepotrebnem še gmotno svojih soprotivnikov.
(Bogat prosjak.) V Avignonu na Francoskem umrl je te dni star prosjak imenom Marcelin. Več desetletij že je živel ob milodar ih. Ko so ga polagali v krsto, našli so v njegovi obleki zašitih vrednostnih papirjev za pol milijona frankov. V posebnem pismu imenuje mesto in blagodejne zavode v jednacih delih za glavne dediče. Njegova sestra pa je umrla pred letom dnij uprav od gladu, prenesli so jo bili namreč vso onemoglo v bolnico, da ni mogla več okrevati.
(Tarok-partija mej levi.) V zverinjaku g. Kludskega, ki je zdaj v Gradci, predstavljala se je že v raznih mestih posebna zanimivost, namreč ta ok-partija v kletki levov. Pogumna krotilka divjih zverin, krotilec levov, vodja in impressario, ki je bil prej tudi krotilec zverin, sede mirno v kletki mej divjimi zverinami in igrajo svoj „tarok", kakor da so v kavarni mej dobrimi prijatelji. To so hoteli vprizoriti tudi v Gradci. A policija zmedla jim je račun in prepovedala tako partijo. Občinstvo prišlo je ob izredno predstavo, vodstvo zverinjaka pa ob masten dohodek, ki bi ga bila brez dvoma prinesla taka zanimiva predstava.
(Poskusen samomor.) Koraornik grof Krasicki, čla n gospodske zbornice in načelnik želez. Lvov-černovice-Jassv prerezal sije na dvorišči hiše tik svoje palača n\ Dunaji
vrat. Prenesli so ga v njegovo palačo. Rana je več centimetrov dolga, a ne smrtna, ker ni prerezan sapnik in tudi nobena glavnih žil. Grof Krasicki ima posestva pri Jaroslavu v Galiciji in je star 56 let ter oženjen. Uzrok, da si je hotel vzeti življenje, so baje denarne razmere.
(Katoličanstvo na Danskem.) Iz Kodanja se poroča, da je tamošnja katoliška občina dobila svojega škofa. Od časov reformacije ni bilo na Danskem katoliške Škofije, za to je ta nova pridobitev posebno važna. Sploh katoličanstvo na Danskem napreduje že delj časa. To pospešuje v prvi vrsti propaganda, ki ima bogata sredstva in pa mnogi prepiri mej luteransko duhovščino v deželi. Brez dvoma si bode katoličanstvo v bližnji bodočnosti pridobilo na Danskem še več upliva nego dosedaj in se še bolj razširjalo.
(Novi nadškof Olomnški.) Te dni izvoljen je bil na veliko začudenje vseh krogov kanonik dr. Theod. Kohn nadškofom OlomuŠkim. Kanoniki Olomuški volijo sami nadškofa, in do zadnjih let veljalo je načelo, da more postati kanonik samo rojen plemenitaš. Sedaj pa je ne-plemenitaš postal celo nadškof. Zadnji neplemeniti nadškof umrl je 1. 1533. — Vladni kandidat za to mesto je bil grof Belrupt, kandidat aristokratov grof Potulicki, češki kandidat pa dr. Hanel, a ker se volilci niso mogli zjediniti za nobenega teh mož, izbrali so dra. Kolina. Kakor kaže že ime, je novi Olomuški nadškof židovskega rodu. Oče njegov, Jožef Kohn, dal se je krstiti in se je oženil s kmetskim dekletom.
(Roparski morilec Ivančevič,) ki je, kakor znano, nedavno v Karlovcu umoril štiri osobe in bil obsojen na 20 let težke ječe, bi bil te dni skoro pobegnil iz zapora v Zagrebu, ravno ko so ga imeli odvesti v trdnjavo Ko-moransko. Izdrl je omrežje z okna vojaškega zapora in skočil na ulico, da ga straža ni opazila. Da nista posegla vmes neki kleparski mojster in neki mesar, popihal bi jo bil nevarni morilec. Tako pa so ga komaj ukrotili, dokler ni prišla straža in ga odvedla nazaj. Pod varnim spremstvom so ga potem odvedli na kolodvor in od tam v Komoran, kjer mu je prestati kazen. Po vojaškem kaz. zakonu niso ga mogli obsoditi na smrt, ker je trdovratno tajil.
(Ponarejale! petdesetakov.) V Vidmu na Laškem zaprla je tamošnja policija več osob, ki so izdajale ponarejene petdesetake ali pa so na sumu da so v zvezi s ponarejalci. Dozdaj je že dvanajst osob pod ključem, mej njimi neki premožni posestnik in neka krčmarica.
(Koliko se omoži deklet?) V naši državi omoži se izmej 1000 deklet 530 čeških, 430 laških, 419 slovenskih n 415 nemških kakor kažejo povprečni računi poslednjih let. Najraje se torej ženijo na češkem.
(Lopovska »doktorja".) Neki delavec iz Jezeran na Hrvatskem zamudil je bil večerni vlak, s katerim se je hotel odpeljati iz Zagreba na Reko. Ko se je vračal v mesto, ustavita ga blizu hiše sv. Jeronima dva človeka-rekoč, da sta »doktorja", ter da ga morata preiskati, je li nima kolere. Odpela sta mu suknjo in telovnik in poskušala, kako mu bije srce. Delavcu se je vse to pač zdelo čudno, a mladeniča bila sta tako prijazna, da ni slutil nič zlega. Blizu Zrinjskega trg pustila sta ga samega. Z njima pa je izginil tudi mošnjiček s 15 gld., katere si je osleparjeni delavec pač z velikim trudom prihranil.
(Nenavaden obrt.) Londonska policija prijela je nenavadnega obrtovalca. Mož je imel velikega psa, naučenega, da je dobro oblečenim gospodom iz rok trgal — dežnike in ž njmi zbežal. Lastnik tega nadarjenega psa prodajal je potem dotične dežnike in ob tem prav dobro živel, dokler ga ni zasačila trda roka biriča. Psa so izpustili, lastnika njegovega pa deli pod ključ in to kar za več mesecev.
(Lep predsednik.) Podpredsednika srbske skupščine Milo Milovanoviča ujeli so srbski finančni stražniki pri — tihotapstvu in mu odvzeli utihotapljeno blago ter ga ovadili oblastvu.
(Grozna nesreča) pripetila se je, kakor se poroča iz Hongkonga v Itshangu na Kitajskem. Začelo je go« reti na neki ladiji in vnele so se še druge, tako da je zgorelo kakih 50 ladij. Pri tem požaru zgorelo je nad 200 ljudi.
(Slovaki ob Nila.) Neki piskrovezec Slovak, ki služi za mornarja na ladiji „Risa", poročal je v neki madjarski list, da je našel ob bregu Nila naselbino Slovakov, ki so se tam nastanili po revoluciji in vzeli arabske žene. Govore vsi še slovaški in se bavijo s svojim starim poslom piskrovezcev.
(Viharji v severnem morji.) Iz Hamburga se poroča, da so v severnem morji bili zadnje dni hudi viharji in da se je mnogo ladij potopilo.
(Koliko vina pridelajo razne dežele?) Italija pridela na leto 30'6 milijonov hektolitrov, Španska 28'7 milijonov, Francoska 27 milijonov, Avstro-Ogerska 9 8 milijonov, Portugalska 6 milijonov, Rusija 33 milijonov, Grška 25 milijona, Rumunska 2*4 milijonov, Algir 2 4 milijonov, Nemška 23 milijonov, Bolgarija 2*28 milijonov hektolitrov. Vinogradov je kakih 9 6 milijonov hektarov na vsej zemlji, na katerih se pridela kakih 122 milijonov hektolitrov vina vsako leto.
(Razmera mej ženskim in moškim spolom.) Znano je, da je po vsej Evropi več ženskih nego pa moških prebivalcev. Na Finskem pride na 1000 moških 1130 žensk, v Portugalu 1084, na Norveškem 1073, na Švedskem 1065, na Angleškem 1060, na Danskem 1050, v Avstriji 1044, v Švici 1041, v Nemčiji 1039, na Nizozemskem 1023, na Ogerskem 1009, na Francoskem 1007. V Italiji pa pride na 1000 moških samo 995 žensk, v Srbiji 943, v Rumunski 914, na Grškem 906, v Bosni 895.
(Sedemdesetleten samomorilec — zaradi nesrečne ljubezni 1) V Kopru zastrupil se je 70letni Peter Tamp-jenizza in sicer — zaradi nesrečne ljubezni! Ostavil je ženo in otroka.
(Igra prirode.) Iz Sarejeva se poroča, da so sredi minulega meseca oktobra našli na Ivanplanini, visoki 1010 metrov nad morjem, še popolnoma svežih in lepih jagod. Dobiti jih je bilo tudi v gostilni, ki je na Ivanplanini za obiskovalce te gore.
(Redki jarci.) V Hercegovini kupil je neki posestnik od Turčina tn jarce, po 90 kilogramov težke, ki imajo rogove po jeden meter dolge in na meter široko narazen stoječe.
(Smrt pri borbi z bikom.) V Sevilli na Špauskem bil je te dni smrtno ranjen borilec Espartero. Ko je že zabodel z znano spretnostjo dva bika in je hotel tretjemu zadati smrtni sunek, zagnal se je bik proti njemu in mu zabodel roge sedem centimetrov globoko v život. Espar-tera odnesli so smrtno ranjenega.
Poučne
Kako je izračunati stroške pridelovanja za kmetijske rastline?
Taki računi so za slehernega gospodarja zelo važni, ker ga pouče, kako se mu izplača pridelovanje posameznih sadežev. Edino le s pomočjo takih preračunov se zamore gospodar do dobrega prepričati, kako se mu izplača pridelovanje žita, sočivja, korenstva itd. Mnogokrat pridelujejo gospodarji preveč takih rastlin, ki se jim slabo izplačujejo, med tem ko bi lahko dajale druge rastline veliko lepše prihodke. Vzrok temu je to, ker gospodarji premalo ali sploh nič ne računajo. Ko bi vsak gospodar računal, koliko stroškov ima s pridelovanjem ene ali druge rastline, gotovo bi si kmalu izboljšal svoje gospodarstvo, ker bi vedel v pravi meri pridelovati posamezne rastline.
Pri izračunjenju pridelovalnih stroškov jemati je v poštev : 1. stroške za ročno in vprežno delo, 2. stroške za seme, 3. stroške za nakupljena gnojila in 4. delež na splošno gospodarskih stroških (davki, vzdrževanje stavb). Za dohodek šteti je vrednost pridelka. Ostanek nam kaže čisti dohodek, katerega daje dotična rastlina, če razdelimo stroške pridelovanja na množino pridelka, izvemo, koliko stane 1 hektoliter pšenice ali kake druge rastline.
Kako je preračunati stroške za pridelovanje pšenice na 1 hektaru njive, pojasnuje nam sledeči izgled :
I. Stroški:
a) preoranje strnišča..... 6 gld. 77 kr.
b) dvakratno vlačenje (brananje) . 2   „ 12 w
c) oranje za setev...... 7   „ 12 „
d) enkratno vlačenje..... 1   „ 06 „
e) sejanje......... —   n 35 0
f) dvakratno vlačenje..... 2   „ 12 „
g) 2Va hektolitra semena po 7 gld . 17   „ 50 n
h) sporaladno prevlačenje strni .   . 1   „ 06 „
i) pletev .......... 1   „ 50 „
j) žetev in spravljanje..... 12   „ — „
k) mlatev in čiščenje..... 10   „ 80 „
/) delež na   splošno gospodarskih
stroških........ 9   „ — „
m) zavarovalnina proti toči   ... 2   „ 59 ff
trt i"»   »    »    ognJu (v
shrambi.)......■   .   . 1   „ 60 „
Skupaj   ... 75 gld. 59 kr.
II. Dohodki:
1. ) 15   hI   pridelane   pšenice po
7 gld.......... 75 gld. - kr.
2. ) 20 q  (novih  cenlov) slame po
70 kr.......■   .   . 14   „ — „
Skupaj   ... 89 gld. — kr.
Čisti dohodek znaša tedaj 89 gld. manj 75 gld. 59 kr. to je 13 gld. 41 kr. Stroški pridelovanja za 1 hI pšenice znašajo po tem takem, če pridelamo na 1 ha 15 hI (zrnja), 5 gld. 04 kr. ne oziraje se na pridelek slame. Če pa jemljemo tudi slamo v poštev, potem bi znašal skupen pridelek zrnja in na zrnje po denarni vrednosti preračunjene slame 17 hI pšenice, in stroški pridelovanja bi se znižali na 4 gld. 44 kr.
Ta izgled nam kaže, kako visoke stroške ima gospodar s pridelovanjem pšenice. Enake račune je delati tudi za druge sadeže.
stvari.
Koliko živine je rediti?
Koliko živine je gospodarju rediti, to se ravna pred vsempo množini krme. Žalibog, da se naši gospodarji ne ravnajo povsod po tem edino pravem vodilu, temuč redijo dosti več živine, kakor je zamorejo dobro preživeti glede" na pridelano krmo. če hočemo tedaj določiti, koliko glav živine je rediti, izračunati moramo vso krmo, ki se i.a posestvu pridela oziroma dokupi. S tem, da razdelimo množino krme, ki je na razpolago, z množino krme, potrebne za eno glavo, izvemo, koliko živine je rediti. Ker rabijo različnim vrstam domače živine tudi različna krmila, treba je najprej posamezne vrste krmil razdeliti na pojedine vrste živine.
Pri izbiranju plemena je dobro pomisliti, katero pleme obeta dajati največ koristi z ozirom na obstoječe krajne, gospodarske in tržne razmere. Če ne daje domača živina pri dobri reji povoljnoga dohodka, jo je zbolj-šati s takim plemenom, ki se domači živini in vsem drugim okolnostim najbolj prilega. Najprej je živino zboljšati, za tem je še lepomnožitištevilo živine, če so razmere za rejo toliko ugodno.
Kaj je početi, če se je detelja slabo obrastla?
Če detelje na mnogih mestih manjka, in izgleda de-teljišče kakor bi bilo plešasto, potem je dotična mesta zgodaj spomladi krepko prevleči (pobranati) in zasejati z la.ško ljuliko t. j. neko travo, ki prav hitro raste. Za celi hektar potrebujemo 25 kg. semena laške ljulike. Ta trava se tako zelo razvije že v prvem letu, da ni nič manj pridelka zarad primanjkujoče detelje. Če je zemlja pusta, je deteljišče ob enem pognojiti z gnojnico.
časih nam detelja na nekaterih mestih slabo vspeva, ker je zemlja prepušta. V tem slučaju se bode detelja opomogla, če jo bodemo na dotičnih mestih pognojili z gnojnico, pepelom, kompostom, gnojem itd.
Koristi jesenskega oranja.
Z jesenskim oranjem se njive na pol pognojijo, tako pravijo izkušeni gospodarji in prav imajo. Na jesen preorana zemlja se kaj ugodno zrahlja, ker jo prešine zimski mraz; pri tem pa tudi obogati na redilnih snoveh, ki prihajajo iz zraka, deloma pa se tvorijo v večji meri iz razzčble zemlje. Od tod tudi bogatejše žetve na takih njivah.
Z jesenskim oranjem zatiramo pa tudi plevel in živalske škodljivce, kakor ogrce, črve itd. Posebno živo je priporočati jesensko oranje za težke zemlje
Velika korist jesenskega oranja se pokaže tudi v tem, da nam prihrani obilo Časa spomladi, zlasti kedar je ta pozna. Z jesenskim oranjem bi bilo pri nas združevati globokeje oranje, saj so dosedanji pičli pridelki v veliki meri pripisati dosedanjemu plitvemu in površnemu oranju, kteremu smo vajeni.
Varujmo sadna drevja pred zajci.
Škoda, katero nam delajo zajci na mladih drevesih posebno v zimah, ko je dosti snega, je zelo velika in nam vsem predobro znana.   Ne odlašajmo tedaj zavaro-
vati mlada drevesca pred zajčjimi zobmi s pripomočki, ki se priporočajo v ta namen od raznih stranij.
Najboljši pomoček zoper zajca je še ovijanje dreves s trnj em ali pa s slamo (žitna slama, turšična slama.) Najhitreje oviješ deblo s škopno slamo, katero ti kaže privezati z beko, kakoršno rabiš tudi za vežnjo trt po vinogradih. Skrajni čas za ovijanje dreves je konec novembra. Drevesa naj ostanejo potem ovita do konca marca aH do srede aprila.
Maža dreves z mešanico apna, kravjeka in krvi varuje tudi nekoliko časa proti zajcem, a ne za gotovo, kakor uče izkušnje. S tako mažo je treba drevesa po večkrat namazati, ker jo dež hitro spere.
Namakanje travnikov.
Dobro namakani travniki so prekoristni za sleherno gospodarstvo, ker dajejo obilo dobrega pridelka v slabih t. j. suhih kakor tudi v mokrih letinah.
Voda preskrbljuje travniške rastline s potrebno vlago ter jim daje tudi obilo tečnega živeža, posebno še taka voda, ki teče skozi vasi, kjer se navzame obilo gnojilnih snovij, prihajajočih iz odcejajočese gnojnice in od izpranega gnoja. Z namakanjem varujemo rastline spomladi pa tudi pred mrazom t. j. pred slano; na travnik napeljana voda namreč brani, da se zemlja preveč ne ohladi, če je pa slana že padla, se ji odvzame z vodo zopet moč, če jo napeljemo, predno je solnce izšlo in travnik obsijalo.
Slednjič se znebimo s pomočjo namakanja tudi škodljivih rastlin in živalij. Tako preženemo z namakanjem resje, gladež, podlesek, miši, mramorje itd.
Vsaka voda pa ni enako dobra za namakanje. Tista voda je boljša, ki ima več gnojilnih snovij v sebi. Ob d(žju iz njiv odtakajoča dežnica je najbogatejša na gnojilnih snoveh. Na vznožju v breg ležečih njiv nahajajoči se travniki so zaradi tega zmeraj rodovitni. Sicer je pa potočnica najboljša za namakanje, če teče mimo vasi in sel, kjer dobiva obilo gnojilnih snovij v se. Slaba je studenčnica in popolnoma nerabljiva je voda iz močvirja in šotišč.
Gospodarska opravila, ki nas še čakajo to jesen.
Poljedelec mora še te pridelke (repo, korenje) hitro-pospraviti, ki so ostali na polji, ker seje bati zimskega vremena. Za spomladansko setev pa naj skrbi že sedaj in naj spraši vse njive, ki niso obsejane. Sedaj je čas za poglobijevanje oralne plasti, če hočemo povečati njivske pridelke. Če je prilika, napeljati in podorati je gnoj za krompir, Ž i v i n or ej e c naj napravi proračun za krmo, da bo vedel, kako bode shajal čez zimo. Če mu primanjkuje krme, naj jo dokupi, ali naj pa proda nekaj glav živine. Slabo rejena živina ne daje koristij. Skrbi tudi za potrebno steljo. Sadjar naj zavaruje po svojih močeh drevesca pred zajci, in naj napravlja potrebne jame za presajanje dreves , ki se izvršuje lahko sedaj ali pa še le spomladi. Vinograde kaže sedaj prekopavati za nove nasade ameriških trt, da zemlja dobro prozebe in se zrahlja. Preskrbeti se je tudi s trtami, da ne ostanemo spomladi praznih rok. Doma je še žito omla-titi, dobro očistiti in dobro shraniti. Skrbimo, da so sploh
pridelki dobro shranjeni in ne trpe nikake škode. Napravimo si zadosti dobrega gnoja, saj je od njega največ zavisna prihodnja letina na njivah, travnikih, vinogradih in povsod.
JL*oterij«l*e srećke
dne 17. novembra 1.1. Praga     39,      76,     47,     33, 12.
Tržne cene v Ljubljani
dne 16. novembra t. I.
Pšenica, hktl.
'Rež, „
Ječmen, n
Oves, „
Ajda, 8
Proso, „
Koruza, „ Krompir, „ Leča,
Grah, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh frišen
kgr
p.	kr.	Špeh povojen, kgr.    . .	*1	kr.
(i	—		—	154
r>	22	Surovo maslo,  „      . .	—	75
4	96		—	;i
2	52		—	10
()	04	Goveje          meso, kgr.	—	64
4	71	Telečje             „ „	—	52
4	r.o	Svinjsko           „ „	—	50
2		KoStrunovo        „ „	—	36
11	—		—	40
10		Golob.......		10
1)	—	Seno,   100 kilo .... Slama, „    „ ....	2	32
—	90		1:87	
	86	Drva    trda, 4 Ometr. . „   mehka, 4 „	720	
— j	50		6	—
2>£&la esa&euadla
Vsaka beseda 2 kr.
Valentin Zamika zbrani spisi, nevezani 60 kr., po pošti 70 kr.
Josip Jurčiča zbrani spisi, nevezani zvezek 60 kr., lepo vezan 1.— gld., po pošti 10 kr. več. Dosedaj je izšlo 10 zvezkov.
Kuverte s firmo (naslovom), račune itd, zvršuje po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Dober in trajen zaslužek dobe osebe, katere pridejo mnogo v dotiko z občinstvom.
Pristno in izvrstno
istrsko črno in belo vino
prodaja po 16 kr. liter in više, sigurno postavljeno na tukajšnji
kolodvor (36—1)
O vi d o n Černie, Dinjan, Istra.
Zobni zdravnik iz Berolina
UNIV. MED.
DR R. JACOBI
Stari trg št, 4 Ljubljani I. nadstropje
ordinuje od 9.—12. ure dopoludne in od 2.-5. are popoludne; ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih od 9.—10. are dopoladae. (22-19)
Izdaja „Slovensko društvo" v Ljubljani.       Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.       Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani