Št. 49. v Gorici, v soboto dne 27. aprila 19!2, Tečaj XLI1 Izhaja trikrat na tedeu. in sicer i v torek, četrtek in sobob ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vso leto . . 18 K »/, „ , . ..'!©.»,. Za Nemčijo K' l#ffO*. ?**W* Ameriko iii inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „SOČA' ima naslednje izredne priloge: Ob 'novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskem" in dvakrat v ietu*~nYozni red Že* leznic, paroiko? in poštnih zv.- z \ Na naročilu brez doposlane naročnine se ne oziramo. •--------------" .. I;.......:-------------------"------------T---------------'< »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr, f(. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se rahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 1« vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorili urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 33. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in xai. I. licipr i 'nnttiB ime v Trsti Uredništvo je dobilo pismo dra. Mencingerja z dne 13. decembra 1908, pisano dru. Slancu v Novem mestu. | To pismo našega slov. Deaka zadeva vprašanje univerze v Trstu in je važno, ker nam kaže, kako je ta slovenski velik: patriot in mislec dr. Mencinger sodil o tem vprašanju: Dr. Slane je priobčil v .»Slov. Narodu« 5. dec. 1908. članek o univerzi v Trstu. Ob tej priliki mu je pisal dr, Mencinger. Pismo slove: Vaš mladeniško vneti članek: »Uni-veiza v Trstu« 5. dec. 1908 sem bral. Izreči Vam moram svoje iskreno priznanje. Vaše naziranjc te stvari se do pičice ujema z mojim. Takisto tudi misli večina nepristranskih omikaneev slovenskih. Vendar ste, kolikor je meni znano, Vi dozdaj edini mož, .ki je javno nasprotoval proti narodnemu predsodku »starih Kranjcev«. Nemara sem pa dozdaj tudi jaz edini rojak, ki Vas je zahvalil za ta glas upijo-čega v puščavi. Saj poznate svoje rojake. Edni poreko: Slančeva ideja se ne da uresničiti, drugi se kodo pa celo ihudovaii, da Vi našo slogo in naše nadeje podirate s fantomom vržaške univerze baš zdaj, ko se vsi' naši zedinjeni poslanci ogrevajo za univerzo v Ljubljani. Italjani si bodo priborili svojo visoko šolo, in to uprav v Trstu, saj vedo ceniti velikanski pomen Trsta. Vladni krogi bodo v svoji dosedanji politiki tudi dosledno napredovali, in skoro se ustanovi nemško-madjarska univerza v Sarajevem. Oba sva se učila zgodovino in opazujeva sedanjost brez pobarvanih očal, zatorej sva tudi dba prepričana, da sedanji rod ne doživi 9'ovenske univerze v Ljubljani ali jugoslovanske v Trstu. Ako mi zdaj složno in krepko povzdignemo svoj glas za slovensko ali jugo- slovansko univerzo in tehniko v Trstu, se navali na nas strašanski vihar. Lah in Nemec vsak za svoje posebne in neavstri-janske koristi ne bosta pustila, da se v Trstu ojači domorodmo Slovenstvo; in z njima se bo strinjal tudi Madjar, ki ga je Bog edino zato v Evropo poslal, da je Slovane razcepil, in da jih še zdaj zatira. Dunajska vlada pak, dokler se bo gibala v sedanji privajeni smeri, ne bode preslišal'a viharnega ogorčenja -mogočnejših Lahov in Nemcev našemu malemu narodu na ljubo, čepiav smo navidušeni davkoplačevalci Tn zvesti hrabri vojaki. Zaslužili smo pravzaprav hvaležnost vladnih krogov, ker se ob vprašanju slovenske univerze nismo zavedeli velikanske važnosti Trsta za bodočnost našega naroda in ker smo se v prirojeni pohlev-nosti zadovoljili z Ljubljano, za katero že toliko let moledujemo. Za to pridno vedenje nas sme vlada nagraditi in nam takoj ustanoviti vsaj pravno fakulteto v Ljubljani. A zgodovina uči, da države ne poznajo hvaležnosti, in da se z golimi prošnjami pri njih ničesar ne doseže. Slovenska univerza se mora samo priboriti na bojnem polju dunajskega parlamenta. Takšnega složnega, nstnijnega in neomah-iiivega nastopa naših poslancev v sedanjih razmera« ne moremo pričakovati. Resolucije bodo romale v ministerski koš za papir, visoki gopodje bodo priljudno obetali, da vprašanju slovenske univerze bliže stopijo, slovenski narod bo pa čakal da pade zvezda z nebes. V sedanjih razmerah je pot do jugoslovanske univerze v Trstu — do ogromne narodne koristi — prav tako da"ga kakor pot do .srednje koristne univerze v Ljubljani. Jasno je, da moramo zaMevati to, kar ram bolj koristi. Prav zdaj, ko se vlada za nas še nič ni zavzela, ko se pa snuje že laška univerza v Trstu, moramo svojo dosedanjo skromno zahtevo izpre-meniti — skrajni čas je že! — in složno m vse grlo kričati: Če se že snuje univerzi za v Trstu, bodi jugoslovanska-laška, a'pl pa ne bodi ncbc-ia! .. To bi bila moška, opravičena, koristna'zahteva; in uresniči se, če so naši poslanci složni in neomaihljšvi, proti Nemcem, Lahom, vladi. Ker ste Vi, preblagi gospod kolega, to stvar sprožili, zato Vas prosim, da jo tudi nadaljujete s tisto vnemo, ki diči Vaš prvi članek. Oigi'asili se bodo tudi drugi rodoljubi. (VČerajšni »Slovenec« se je že oglasil, pa ni se vzpel do Vašega vznesenega stališča.) Vaš glas je svoboden, ko niste poslanec in ne bivate v Trstu ali v Ljubljani. Takisto poznate razmere, kakor malokdo. Ne obotavljajte se! Ne mudite Časa! Povejte Slovencem ob tej ugodni priliki, ki se morebiti ne vrne več, da naj se otresejo filistejskega lokalnega patriotizma, naj se ozrejo na morje, na Trst, ki je že zdaj največje slovensko mesto, in bo v kratkem času kljub vsem oviram duševno in imovinsko središče slovenskega naroda. Bodrite svoje rojake, da naj bodo srčni in vstrajni in složni vendar tudi enkrat za svoje koristi, kakor so bili tolikrat za nehvaležne tuje2. Malcidušnim in obu-pajočim pesimiste m — teh ni malo — pa dokažite iz zgodovine, da svet napreduje. Povejte jim, da se tudi nam enkrat vremena mzjasne. da pride čas, ker priti mora, da našim državnikom odpade iz oči mrena predsodkov glede Jugoslovanov, in da se njih nazori vendar enkrat poavstri-janijo. Takrat bodo na Dunaju spoznali, da so koristi avstrijanske istovetne s ko-ristimi slovenskimi ali jugoslovanskimi. Takrat napoči naš dan. Gorje pa, če bo tisti čas ena univerza, laška — v Trstu, in ena, nemara samo pravna fakulteta — v Ljubljani. Ali se bo dala ljubljanska prenesti v Trst. a'i ne bo morebiti takrat laški živeli v Primorju že toliko krepkoji, da ne bo več umestno upoštevati domo-r o d nega slovenskega....... Ne učim Vas v teh vrsticah, samo ra- y" dostno Vam karem, kako sem se zamisli! v ., r'a ^/aš članek, in kako so moje stare, okorele možgane blagodajno ogreli Vaši možati nazori. Torej zopet zastavite svoje bistro pero. In če se zopet kaj ogilasim, oprostite to staremu, nebogljenemu pušavniku Dr. J. Mencingerju mp. Krško, dne 13, decembra 1908. straža". $. Vprašamo, kaj je storila »Slov. Straža« za našo deželo? Ali ima kaj pokazati? 1 Morda je kupila kak kioj kakemu »čuku« v Brdih. Obmejnih knjižnic ni, take iposeb-' ne organizacije, kakoršno povdarjajo, ne vidimo ob meji, šolstvo je izključila »Straža« — kaj torej sploh je storila ta tako razbobnana »Straža« v naši obmejni deželi? To je v deželi, kjer je obrambnega dela za polne roke: Devin, Tržič, okoli Zdravščine, Zagraja, Ločnik, Gradišč;, Krmin, Zapadna Brda, koliko dela ob meji povsodi. Še ni doiigo, ko je »Gorica« potožila, kako so se Petovlje potujčile. Iz poročila o »Slov. Straži« zveni tako nekaj o Štajerski in Koroški, v kateri slednji zlasti skrbijo za dijake, da se po-klerikalijo, o Goriški — kaj? Vemo, da nabirajo in nasanjajo ljudi, naj prispevajo za »Stražo«, ali delovanje, tisto koristno delovanje za mejo, kje je? Vemo, da dobiva S. K. S. Z. v Gorici od Straže« denar. S. K. S. Z. pa ga porabi menda kakor hoče sama. Še kake mobilije kupi, pa ne za hrambo ob meji! No, nekaj pa vendar dela »Slov. Straža« za obmejne Slovence na Goriškem. Nekaj dinarja potrosi za — »Novi Čas«! V Ločnik in menda še v nekatere za-padne briške kraje prihaja več iztisov .zloglasnega »Novega Časa« brezplačno. To ;pa je tudi vse, kar stori in potrosi »Slo ,7. Straža« za obmejne •goriška Slovence. To delo pa tudi ni ničvredno. Kaj »Novi Čas« bo navduševal obmejne Sovence, ta jezuitski list naj bo pomagal, braniti mejo? Kaj še! Ta list širi sovraštvo med ljudstvo, izprija ga, prepir in zgago dela ter je ves Maksi m Gorki. FOMA GORDJEJEV. Roman. (Dalje.) To ga je dražilo, odbijalo ga od starca in netilo še bolj njegovo stremljenje, da bi se .iztrgal opravilom, četudi za ceno svojega pogina. Srdito je razsipal denar po gostilnah m bezraicalh, a to ni trajalo dolgo — Jakov Tarasovič je Pretrgal zveze z bankami in dvignil vse vloge. Kmalu je čutil Foma, da mu tudi na menjtce ne posojujejo več tako radi, kakor prej. To je ižallilo njegovo samcljubje; celo ogorčen in prestrašen pa je bil, ko je izvedel, da širi kum med trgovci vesti, da Foma ni čisto pri pravi pameti in da ga bode morda treba dati pod varuštvo. Foma ni poznal mej za kumovo moč an se ,ni upal, da bi se s kom posvetoval o tem; bil je prepričan, da je starec v trgovskem svetu nepremagljiv in lahko dela vse, kar si izmisli. Najprej se je zbai tega, da bo .začutil Majakinovo roko !1ad seboj, a potem se je sprijaznil s to mislijo, postali je »dan in. nadaljeval svoje divje, p:j;.no življenje, v katerem sa je tolažilo le nekaj, namreč ljudje! Z vsakim dnevom •se je bolj prepričeval o tem, da so nespametnejši in v vsakem oziru slabši, nsgo on, da niso gospodarji življenja, marveč njegovi služabniki in da jih življenje suče, krivi J" lomi, kakor se mu ravno zazdi, dočim se oni udaiajo brezčutno in brez mrmranja in nikdo izmed njih ne zahteva svobode za-se. On pa jo je hote! imeti in bahato se je Povzdigoval zaraditega nad svoje sopijance, v katerih ni liotol videti ničesar, razven zlega ,., Nekoč mu je tožil v gostiilnioi poiupijan človek o svojem življenja. Bil je majhen, suh možiček, s plahimi, kalnimi očmi, neobrit, v kratki suknji in s kričečo kravato. Žalostno je mežikal, njegova ušesa so plaho podrbtevaia in tudi tihi glas se mu je tresel. »Na razne načine sem se že trudil, da bi kaj dosegel... Vse mogoče sem začenjal in delal, kakor vol. A življenje me je sunilo v pogubo, uničilo me je in potrlo ... In zmanjkalo je potrpežljivosti ... Ah! In glej ... začel sem piti ... Čutim, da ... peginjam ... No, saj to je moja pot!« »Bedak!« je rekel Foma prezirljivo. »Čemu si hotel kaj doseči? Pustil bi bil vse ... Obstal bi na strani, pogledal, kje med ljudmi da je tvoje mesto in petrm bi bil šel naravnost na svojo točko!« »Ne razumem vaših besed!« je odmajal človeček s svojo oglato, gladkoostriženo glavo. Foma se je samovoljno nasmehnil. »Ali moreš ti sploh to razumeti?« »Ne, veste, :oz tako mislim, kar je komu Bog namen V ...« »Življenja ne dsla Bog, nnrveč ljudje! ...« je bulmil Foma in se začudil celo sam svojim drznim besedam. In možiček ga je pogledal cd strani ter se plaho skrčil. »Ali ti je dal Bog.razum? ...« je vprašal Foma, ko se je bil ctresel zadrege. »Seveda ... to se pravi, toliko, kolikor ga pristoja majhnemu človeku .-..« je negotovo rekel Fomin sobe-sednik. »No in ti ga ne smeš prositi niti zrna več! Delaj si življenje s svojim razumom ... Bog te bode sodil ... M* vsi smo v njegovi službi .... in vsi imamo enako ceno icd njim ... Si-li razumel?« Prav pogosto se je dogajalo, da je Foma naenkrat izustil kaj takšnega, kar se je njemu samemu dozdevalo drzno in kar ga je istočasno dvigalo v njegovih očeh. Bile so to nekake nepričakovane, smele misli .in besede, ki so se pojavljale naglo, kakor iskre — kakor da jih vtiski klešejo iz Kaminih možganov. Jn on sam je večkrat opazoval, da to, kar si on izmisli, izgovarja slabše in brezbarv-nje, nego se poraja v njegovem srcu. Foma je živel, kakor da bodi po močvirju v v nevarnosti, da se z vsakim korakom pogrezne v nesnago in blato, dočim se je vil kum kakor kakor kača na suhem, trdnem kraju in iz daljave ostro opazoval, krščenčevo življenje. Po razponi s Fomo se je bil vrnil Jakov Tarasovič nnačno zamišjen domov. Njegovi očesci ste se svetili s suhim bleskom in ves se je vzravnal, kakor trdo napeta struna. Njegove gube so se bolestno zježile, njegov obraz je postajal navidezno še manjši in temnejši in ko ga je Ljuba zagledala takega, se ji je zaizdelo, da je res bolan, da se skuša Je premagati in da se sili pri tem. Molčeči starte & tekal nervozno po sobi, metal hčeri v odgovor na njena vprašanja suhe, kratke besede in ji zakričal slednjič naravnost: »Pusti me pri miru! Saj vidiš, da mi ni do tebe ..«,« Zasmilil se ji je, ko je videla, kako žalostno in otožno so gledae njegove ostre zelene oči; zdelo se ji je dolžnost, vprašati ga, kaj da se ž njim godi in ko se je vsede'. k obedu, je vstopila mahoma k njemu, položila mu roke na rame in ga vprašala prijazno in nemirno, gledaje mu v obraz: * Ufiefc za razbojniško, razpoloženega -dr. Kreka, ki učj, da treba vsak dan naprednih zaničevati,- da treba -naprednjaka itoitiV Tu list je mnenja, da je goriškim Slovencem manj nevaren Lahv ki prodira v slovensko zemljo, nego slovenski na&red-njak. Ta list si; deva za prvo^ in glavno nalogo: uničiti naprednjake. Ni mu mar na prvem mestu bramba meje, ne, naprednja-¦ke med Slovenci treba najprej ufbiti, potem pride Še le drugo na vrsto. Ker pa ta nadškofov listič napredttjakov ne ubije — kdaj torej bo imel čas delati za obrambo meje?-Nikoli. Ta listič proslavlja kardinala Missio, ki je učil, da je narodnost paganstvo ~ kaj torej hoče takle časnik v obmejnem boju? Samo škodovati more, koristiti pa prav nič. In za tak-le listič trosi »Straža«.denar, s tem brezdomovinskim lističem, s tem trobiloem^ Črne internaicionale hoče varovati »Straža« mejo v naši deželi! Ta nesramni listič se zaletava v Ci-ril-Metodovo družbo, ki vrši v resnici sveto obrambno delo v naši deželi, naši dični obrambni družbi hoče satanček »novega časa« ukrasti dohodke, ker hujska proti njej in hoče, naj vsi mečejo denar v žrelo krščansko-socialne zveze, da ga porabi v svoje, klerikalne namene. Ta listič, glejte, tisti iztisi, ki »izhajajo« brezplačno nekaierim obmejnim hir šam. to je narodno-obrambno delo »Slov. Straže« na Goriškem!! < Dosti za danes! DOPISI. Iz tolminskega okraja. Premanjkanie vode v Tolminu. — Tolminska okolica je sioer jako bogata vode. Pa vendar smo Tolminci že več let vajeni, da v vodovoda voda izgine, če par dnij ni dežja.-To je od leta do leta slabše. Ljudstvo raste, vojakov je prišlo več nego pol tisoč, in vode postane vedno manj. Eni pravijo, da so se studenci ?osušili, drugi sumijo/da je vodovod na več mestih počen, in se tako voda pod zemljo zgubi. Bod; si tako ali tako, čas bi prav zares bil, da starešinstvo s strokovnjaško komisijo preišče cel vodovod in vendar enkrat naredi konec tem škandaloznim razmeram. Iz bouškega okraja. Iz Bovca. — (Zahvala.) »Prostovoljno gasilno'društvo v Bovcu« usoja si izrekati .zahvalo tvrdki »Brata Ostan« za človekoljuben čie brezplačne prepustitve nje avtomobila v svrho prevoza društva in priprav k požaru na Trnovem, vsled česar riam je bik) omogočeno sestati se v pomoč na mestu nesreče tekom 28 minut po prejemu brzojavke. V Bovcu, 24. aprila 1912. Predsednik: Franjo Fon. Iz goriške okolice. Ogen| v Dol. Vrtojbi. — Včeraj proti večeru je zgorela foi-Ša Ivana Vuge na Za-pučki. Goreti je začelo v podstrešju. Ne ve se, ali je prišel ogenj skozi dimnik ali bi bil kak ogWek, puščen v podstrešju, vzro-[ čil požar; v podstrešju so ležali neki ita-' lijanski/ delavci iz -circkarne. Vnga je bil zavarovan. Gasil ni nihče. < Iz ajdouskega okraja. Iz Rihembega. — (Razlet »čukov«.) Neki »Iglač«, štrancar in novopečeni kaplan Toroš so zbrali okrog sebe »cvet« ri>hemberške mladine, kakih 15 po številu, najbrže z namenom izzvati popolnoma mirno napredno ljudstvo k prerekovanju in pretepom.. Ako pa ti možje, kojih naloga je pomiriti ljudstvo in je vzgojevaH v medsebojni ljubezni, mislijo, da napravijo iz naše mirne mladine izzivače in pretepače, se hudo motijo. Mi učimo svojo mladino v raznih naprednih društvih omike in olike, mirnega in dostojnega vedenja napram vsakomur, bodisi prijatelj ali sovražnik in rezultat tega našega delovania je povsodi viden. Za nedeljo, dne 21. t. m. so naznanili naši »Orli« pristojni politični oblastniji, da se vdeleže »vrh« izmed vseh »vrlih« bratov »Orlov« do- in popoldanske službe božje ter pohod korporativno po občim" (jih je pač vseh skupaj samo za en »corpo«) in v krojih, ki bi trajal nič vejč in nič manj nego 14 ur. Politična oblastnija je bila najbrže mnenja, da se hočejo ti mladi junaki vtrd-diti v pešhoji in potem doseči rekord za pešobhod sveta. Najbrže se boji, da bi ravno za časa, ko bi ti junaki dospeti do polovice »krogle«, znale nastati na zapadli naše monarhije homatije in sovražnik bi neovirano zavizel našo lepo dolino z junaki, ki nosijo sicer tudi rudeče srajce, so pa 'prostovoljci z drugim imenom. } •Najbrže iz tega vzroka poslalo jim je okrajno glavarstvo orožnika nasproti, ki je načelniku teh hrabrih sinov slovenske domovine nekaj zasepnil na uho. Hitro na to se zasliši poveže: Pozor! — jkaz-let! —'Nastal je celi oblak przL-;t in ko'še je prah polegel, ni bilo niti duha niti ^Iiiiha o tej gardi. Celo opazovalci iz najožje bližine ne vedo povedati, so-li odleteli po »orlovsko« v visoko oi. račje ali so s& poskrili po »čukovsko« v dupline starih vrb... Miroslav. Iz RHiemberga, 24./4. 1912. Konstituiranje novega županstva je pri nas razpisano za dan 2./5. t. 1. ob 10. uri pred-poldnw * Bo tolikih ljutih bojih preide, kakor samo ob sebi umljivo, županstvo v napredne roke. Edino se sliši g'as, da namerava naša stranka prepustiti nekaj podžupanov manjšini ter dati s tem na- sprotnikom predpogoj za mirno in skupno delovanje v prid kmetovafca-trpiua. Kdo bode bodoč) župan, se sploh še nič ne-ve, vsekako se. pa pričakuje složni nastop v tsm ožini. O izidu bode sledilo natančno poročilo. Družba sv. Cirila in Metoda. Robič. — Veselica, katero je priredila sv. Ciril Metodova podružnica za občino Kred, se je popolnoma v redu, s precejšnjim uspehom izvršila. 'Pevci, kakor tudi igralci, želi so obilo hvale, njih prvi nastop na odru je napravil na prisotno občinstvo jako lep vtis. Zato se imamo zahvaliti gosp. Gruntarju in g. Ra-kuščeku. Vdeležba je bila precejšnja, prihiteli so tudi iz bolj oddaljenih vasij, kar ni bilo pričakovati radi premrzlega vremena. Celo naši sosedje, bratje Benečani, so nas v precejšnjem številu posetili, odnesli so lep spomin naše narodne zavednosti in požrvovailnosti s seboj v Italijo, vzradostili so se priproste in domače veselice, obljubili so nam, da nas ob prvi priliki obiščejo zopet. Hvala jim lepa in na veselo svidenje! Pozabiti ne smemo tudi naših zavednih Staroselcev, kateri so se v mnogobrojnem številu vdeležili. Srčna hvaia. Ker se niso mogli vdeležiti naše veselice, so posla.i nam kot vstopnino sledeči rodo,;i.;.;: Ferdinand Volarič 1 K, Josip Uršič i i&, Anton Kalan 1 K, J^nko Gruntar št. 56 1 K in Framc Urbančič 1 K vsi iz Kobarida, neimenovana iz -Tolmina 1 K. Kličemo ponovno vsem požrtvoval-cem ii» darovalcem srčno hvalo in veseli »Na zdar«. Odbor. Opatjeselo. — V nedeljo 21. t. m. se e vršil tu ustanovni občni zbor C. M. podružnice za Opatjeselo - Kostanjevico in okolico. Udeležba je bila obilna. Posebno v lepem številu so se pokazali naši zavedni Opajci; pa tudi Kostanjevica je pokazala s svojo ogromno udeležbo, da zna ceniti prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda. V imenu pripravljalnega odbora je pozdravil navzoče ;g. nadučit. V. Gregorič, nakar je z lepimi besedami pojasnil namen ¦uružibe. Po govoru se. je vpisalo v podružnico 63 letnikov. To število nam dokazuje, da ihoče naše ljudstvo res podpirati družbo, ki ima tako svet namen, in katerega tudi udejstvuje. Nato so se vršile volitve, pri katerih so bili izvoljeni sledeči gg.: predsednik V. Gregorič, nadirčitelj v Opatj., namestnik Franc Urdih, Kost., blagajnik Ivan Maru-sič, Opatj., namestnica Marusič Angela, Opatj., tajnik M. iPerko, učit. Dol, namestnica g.čna Gusta Podgornik, Opatj., drugi odborniki: Št. Gorjan, Opatj., go^pa Marica Fakin, soproga nadučit. v 'Kost., g.čna Jožica Gaspari, učit. v Kost., g.čna Olga, Frančeškin, Kost., namestniki: Andrej Frančeškin, Selo, Alfonz Novak, Kost., Viktor Umek, Kost. in g.ona Angela Novak, Kost. Upamo, da Ibo ta podružnica dobro uspevala, kar nam iprlča' tudi taU naekrat naraslo število letnikov, Za družbo sv. Cirila in Metoda daroval N. N. v Gorici K 3, nabiralnik pr; Jerasu K 7, nabiralnik pri »črnem orhJ K 13750, nabiralnik »'pri petelinčku« { fi'93, nabiralnik »pri zlatem jelenu« K 77o Za narodno šolo na Blanči je daro. val g. Ivan Kaučič, veletržec v Gorjc; mesto venca na grob svakinje g. Avg Pi rje v če ve K 20. Čestitamo vsaki nevesti (novici), katera kupi <*«>]0 opremo (balo) pri tvrdki: HEDZET & KORITNIft Vogal Curso Verdi in Via Senčile 5 Lepo, dobro in trpežno blago. — Cene vs.emu blagu najnižje! —Prepričajte se! Gledališče. A. Funlek, Tekma. (24. 4.) Nekako sCav ;;»stno je šumelo po glef dališki dvorani, in z obrazov je bilo čj. tati ladovednosl na ta naš najnovejši dramatični proizvod, katerega vsebina je sledeča: Ravnatelj umetniške akademije, umetnik, kipar Lesovin, razstavi svoj urno-1 tvor na razstavi in je prepričan, da dobi prvo nagrado. V pričakovanju takega sporočila pa mu pride povedat njegov •učenec kipar Danej, da prvo darilo je dobil on, drugo pa je bilo prisojeno ravnatelju Lesovinu. Častihlepni, dosedaj na vrhuncu slave stoječi umetnik je silno užaljen, in strašna mu je zavest, da je nekdo nad njim — da, celo njeigov učenec. Lesovin prisili Daneja k medsebojni tekmi, obstoječi v izvršitvi osnutka skupine za muzej. Sodi naj ista razstavna komisija. Danej izvrši svoj osnutek v določenem času, a Lesovin v svoji razburjenosti ne izvrši ničesar, nego vniči nešteto poskusov. Njegovo razdrdižen ost pa povdziga še: ker se je njegova Ihči Stana zaljubila v 'Daneja. In ko pride Lesovin v Danejevo delavnico, ter vidi dokončan osnutek dovršene umetnosti, a povrhu najde tarn še Stano, ki je prišla prosit Daneja, naj se za nekaj časa odstrani iz mesta, doseže njegova razdražen os t vrhunec in mu povzroči smrt. V drami, ki ima nekaj prav lepili mest, je značaj glavnega junaka Lesovina. popoTnoma ponesrečen. Antipatičen je vso od začetka, v celem' 3. dejanju živ kada-ver; •žaljena častilrlepnost ga je porušila. uničila tako strašno, da j? umri v Pane-jeveni ateljeju. (Dalje v prilogi:) »Očka! Bolni ste, kaj ne?« Njena prijaznost je bila skrajno redka; zato je vedno omehčala samotnega starca in čeravno je ni vračal-, jo je znal ceniti. In zdaj je stresel rame, da se -je iznebil njenih rok ter ji rekel: »Pojdi, po|di na svoje mesto ... Glej, kako se te : loteva" Evina srbečica ...« .A Ljubovj ni šla; še vedno mu zroča v oči, 'ga je vprašala z užaljenim glasom: »Papa, zakaj vedno tako govorite z menoj ... kakor bi bila majhna ali prav neumna?« »Zato, ker si velika in'malo pametna ... M-da! To je vse, kar ti rečem« Pojdi, sedi in jej,..« Odšla je m se vsedla molče očetu nasproti ter razžaljena stisnila ustnice. Majakhi je jedel proti svoji navadi počasi, mešal dolgo z žlico po zeljni juhi in jo pozorno ogledoval. »Ko Ibi tvoj zamašeni razum mogel umeti očetove misli!« je dejal nenadoma in vzdihnil 2 nekakim pisikorn. Ljubovj ije vpgla šltoo na stran in> .za*gtvorila s solzami v glasu: »Zakaj me ialite, očka? Saj vidite ... sama sem! vedno sama! Razumete vendar, kako težko mi je živeti.., in nrkoli mi ne rečete prijazne besede ... nikoli ne (govorite o ničeimiT! In saj ste tudi vi sami ... tudi vam je težko ... Vidim to ... Vam je jako težavno živeti a ... vi ste tega krivi sami! Vi sami.,.« »Zdaj je pričeto Bataamova oslica govoriti!« je rekel starec, aiasmdinivši -se. »U-no? Kaj pride še?« »Jako ponosii! ste na svo5 um, očka ,..« , »Irišekaj?« ' »To ni prav ... to me močnv bolj... zakaj me pehate proč? Saj nimam nikogar razve« vas ..,« V- njenih očeh so se zasvetile solze; 1co jihje oče zapazil, rnu je vzdrhtel c*raz. »Ko bi ne bila purtica!« je vzkliknil. »:Ko bi imela razum, kakor Marija Porodnica n. pr. .. ah Uuibovj! Tedaj bi pljunfl na vse ... tudi na Fontko ... No, ne deri se!« Ona si je obrisala oči in vprašala: »Kay počenja Fomka?« »Upira se ... Ha-ha! Pravi: vzemite vse moje imetje in pustite mi1 prostost"... Rešiti -se hoče ... v krčmah ... To si je temislil naš Fcrna ...« »Kaj ... je to?« je dejala Ljuba negotovo. Rada bi bila rekla, da je Fomiria želja dobra, da je plemenita iželja, če je resna, a bala se |e, da ne bi razdražila očeta s svojimi besedami in le b-ogledovala ga je z vprašujočimi očmi, | »Kaj ;e to?« je pričel Majakin, tresoč se od ogorčenosti. »To ima ali od pijanosti, ali ... Bog tega ne d'ajL. od matere ... staroverke ... In če vre v njem ta meniški vpljiv, bom imel mnogo de''a ž njim! Velika borba se bode začela med njim. in med menoj ... Predrzno se je vzdignil proti meni... 'kar hipoma je pokazal veliko predrznost* Mlad ije ... ni še prebrisanosti v njem ... Vse, pravi, bom zapil, vse pojde v nič ... Jaz ti. bom pokazal!« Majakin je mahnil z roko nad glavo, jezno stisnil pest in srdito pegrozil ;ž njo. »Kako smeš? Kedo je pridobil premoženje, kedo ga' •e uredil? Ti? Tvoj oče! ... Štirideset.let truda leži v njem, a ti ga ihočeš razrušiti? Mi vsi moramo zdaj stati skupaj, kakor stena, zdaj iti previdno, drug za drugim, kakor gosi vsak na svoje mesto ... Mi, kupci in trgovci smo skozi stoletja nosili Rusijo na svojih plečih in jo nosimo še sedaj ... Peter Veliki je bvi car božanskega uma... on je poznal našo vrednost ... Kako nas je podpiral! Knjige je tiskal, nalašč zato, da bi nas učil našega dela ... Jaz imam knjigo P<.'*dora VirgHija Urbinskega o izumiteljih, tiskano L 1720. na njegovo povelje ... da! To je treba razumeti... On je tudi "inzumeval... ter nam dajal moči ... A .zdaj stojimo na svojih nogah ... in čuvamo svoje mesto ... Dajte nam prostora! Mi srno gradili podlago življenja, sami srno legali v zemljo mesto opeke ... zdaj moramo zidati nadstropja ... dajte nam svobodo gibanja! To mora biti naša smer ... Tu je naša naloga -. • A Fornka tega ne razume ... Mora pa razumeti in nadaljevati ... Saj ima očetova sredstva. Kedar umrem jaz. pridejo še moja v njegove roke: delaj, psiček! On pa uganja neumnosti. Ne, le počakaj! Jaz te bom že spravil na svoje mesto!« Starec se je dušil ob svojem razburjenju in njegove oči so zrle hčer s tako divjim bleskom, kakor bi sedel Foma na njenem mestu. Ljubovj je strašijo njegovo razburjenje, toda ni se osmelila, da bi .zadržala očeta in molče je zrla v njegov I juti in mračni obraz. »Pit je zgrajena od očetov in ti moraš hoditi po nji. Petdeset let sem delal in zakaj? Oa meji otroci dekon-j čajo moje delo ... Moji'Otroci ? ... Kje imam svoje otroke?« Starec je otožno povesil glavo, glas mu je zastal i« tako zamolklo, kakor ibi govoril nekam notri, va-sc 1-rekel: »Eden je kaznjenec ... izgubljen človek ... drug« pijanec in malo upanja imam vanj ... Hči ... Kcniu naj izročim svoj trud pred smrtjo? ... iliJ Pfilooa„SoceMžl.49.z fe 27.aprila lOlovek^ki nama v duši itič drugejBa uggq >. žMi'l^iM>si w naj« Itiflde. umetnikj, stvaritelj veuiolepif del, ki nosijo pečat njegove duše, -diUi stvaritelja. In odkul, kako- naj. jini da- ta v>di)h pesniške lepote ju veličine, ako ne nosivseiga tega sam v sebi'. »Čas-tihlepnost ga je gnala kvišku«. i)a, nekoliko je mora biti; ali kar prisili umetnika k stvaritvi, je. bogastvo duše, ki je prenapolnjena'tako^da se, mora izrar I žiti. Človek s tako ^šovbi-4^twSiai3žS]iJ; bi tudi Ibil sam na-svetu, in to psihično prisiljen pa.špbi samem> za samega sebe. Dalje,, ali je pa tudi umetnik zmožen vandaiizma na »nebeško lepih« delili, če tudi'niso potekla' vt- njegove notranjost}!^ — In potem — kako naj razumemo učitelja, ki bi se ne veselil vspehov .svojega učenca kakor svojih lastnih. Razumemo, da zadrhti neka temna nota v duši, a da bi mojster radi teh vspehov . vrgel svojega učenca črez prag s psovkami .najsu-rovejšega drvarja, to ni. dostojno za moža umetnika. ' Popolnoma neokusno je tudi, da- Le-savin umrjo na odru. Če je že hotel pisatelj usmrtiti svojega glavnega junaka, kar pa tudi ni potrebno, storil bi bil lahko Vakor že bedi, samo ne pred očrni gledalcev. O. Nučič je Igra' Lesovina popolnoma po tekstu, ognjevito, da se je .zdelo včasih preveč temperamentno'. Če bi pa bil hotel značaj nekoliko blažiti, bi se ne bilo strinjalo z besedilom, in ustvaril bi bil karikaturo . G. Šimaček je imel v uiogi Daneja vstvarjati naravnejši značaj. Potrudil se je in ga kreiral dtfbro. — Jednako se moramo izraziti o g.e Šetrilpvi — Stani. Bila je ljubka in dobro posneta institutka. GruŠČ je premalo izražen, nejasen značaj, nekako peto kolo, in g. Danilo je napravil iz njega, kar se je dalo na-' praviti. Če bi bil Leshov značaj vstvarjen sorazmerno z ostalimi tipi drame, ki so t dobri, z blažjimi, plemenitejšimi potezami,, jasnejši, bi Slovenci imeli v »Tekmi«, kc snov je dobra, salonsko dramo trajne;, vrednosti. Takšna pa, kakoršna je— izgubi svojo ceno. Iv. Cankar, Lepa Vida. (25. 4.) Visoka pesem hrepenenja je »Lepa Vida«. Poskus, spraviti v obliko in podobo sanje, napol zavedno hrepenenje, ki je v naši1, srcih, in ,ki ni nikdar utešeno. Hrepen' . * .r najbolj razpeti knV.a naše osebnos ¦¦¦ ;. približati tistemu nečemu, nes. ..:~::v«fiu, neznanemu. Ali ko misli naš »jaz«, da je že ua cilju, vidi, da so le sanje — razblinjeno je vse v nič; kajti vse to nima vresmeenja, in ga ne more imeti. Cankar je virtuoz, in neskončno lepo se glase njegove strune. Ali, kakor ne moreš prijeti za zvok in obdržati ga fizično, ravno tako ni mogoče istega vpodo- ¦ o iti, vsa virtuoznost nič ne pomaga. In tako je »Lepa Vida« ostala iluzija, drama z nekaterimi krasnimi momenti; saj ¦ komaj za vsako deveto stvar je beseda! Za najgloblje___je ni!« in kako naj bode podoba za najgloblji občutek človeške duše! Delo je krasno, citati ga, je največji vžitek, a'i za oder ni radi svoje nejasnosti, nerazumljivosti. »Lepa Vida« je umotvor, če tudi le velik poskus. O rgralcjh se mora reči, da so bili z vsemi dušami pri stvari, in st trudili nam kolikor mogoče realistično predstavil fantastično vsebino. Posebno jo je zadela v svoji maski g.ca Wintrova. Bila je kra-* sna »Lepa Vida«. — O. Nučič je i m d nehvaležno ulago, v kateri ni reegeh rastna« Imr*:' svojih zmožnosti; a vped-nri! je ka-rakterno plamen vgasujoče svetilke. V H. sliki se je čJlikoval g. BukSek — Doli-"'»r. Njegov nastop je bi! fin, miren, res Pnva podoba v sanje zatopljenega Člo-. vcka. Edino nekaj realističnega v ceh Urami j2. Milena — g. Šetrilova, ki je ugajala. Na, da bi naštevali vse druge dame '»¦¦Ksspode, moramo priznati, da so izvršili vsi- vsak svojo rnilogo najbolje, in kolikor mogoče pojmljivo. Poslovili so se od nas s pesmijo, ki '"•de vibrirala v naših dušah, dokler se ne snidemo, in to upamo, se vresniči vsaj ™'Moa*n!. 1912. Domače vestt. Pogreb gospe Plrjevdleve še je vršil včeraj ob 10. uri v Stalno" cerkev in od tam v Solkan, v njen rojstni kraj.. Pogreb je bil veličasten, udeležba, nenavadno .velika. Polnbštevilno 8p.se udeležili: štirje višji razredi ženske vadnice, višja, tečaja ¦ ženskega učiteljišča z vsem učiteljskim zborom, vse osobje Šolskega Doma z ! Tic^^^^kr^^&dir^-obttno šoia»or ,nri-'^avn:ca'fnv dalje dvoje društev z zastavami,, mnogo-uradništva, .duhovščine iri drugih udeležencev iz vseh slojev. Veliko prijateljev'' in znancev je spremilo krstni •voi.ce.lp na Solkansko pokopališče. Sol-kanai ¦ sv v obilnem številu pričakovali trupic drage domačinke, da ga položijo k večnemu, počitku v zemlji domači, Naj -počiva v miru blaga slovenska žena! ¦L¦ Josip* Oorup vitez Slavinski. Nh Reki je. umrl v četrtek slovenski milijonar Josip Oorup vitez Slavinski. Pokojni Oorup je bil rojen 6. aprila 1834. v Slavini-prt Postojni, kjer je imel njegov oče Matevž, večjo kmetijo. Gimnazijske študije je dovršil v Gorici in Ljubljani. Po maturi je vstopil kot komtoarist v službo pri svojem, stricu Ivanu Kalistru v Trstu. i,. 1862. je bil-tej tvrdki imenovan za glavnega pro-kuratorja in je kot tak vodil zgradbo železniške proge Maribor-Celovec Ko je J." 1864. Ivan Kalister umrl, je. testamentarično odredil, naj. Oorup prevzame vodstvo njegove firme. Po razkuženju tvrdke »Kalister in dediči« je -Oorup. 1.. 1876! ustanovil svojo samostojno tvrdko,/ki se je baviia z bančnimi posli, žekzniškimi zgradbami in užitninskimi .zakupi. Podjetje je sijajno prosperiralo. Oorup je bil med ustanovitelji predilnice v Ajdovščini, in Kranjske stavbinske družbe. Ko se je preselil na Reko, je kmalu .postal ena najuglednejših oseb v tem mestu. Bil ie podpredsednik ogrsko-hrvaške ..parobrodne družbe, pri kateri je z deležem znesku po 600.000 krcn vdeiežen, ravnatelj »Hrvatske 5ted:one i banke« in za-Lvoda »Banca Fiitimana«, upravni svetnic •društva »Societa fiumana del Dcck« itd. Bil je tudi eden glavnih akeijcnarjev avstrijskega LIoyda. V proslavo petdesetletnice cesarjevega Padanja je Oorup daroval 60.000 K za ustanove, slovenskim dijakom na tr- i .govskih akademijah. V svoji rodni občini Slavini je zgradil na svoje stroške novo I šolsko, poslopje, ki je stalo 40.000. kron. ' p Oorup je bil tisti, ki je z usta-no . j glavnico 5000 K omogočil ustanovitev, dijaškega -r 'zornega društva »Ra-dogoja«. Za'ožil jt jrugi zvezek Gregorčičevih poezij. in talko} izplačal pesniku -honorar 6000 K, kakršnega še ni nikdar dobil noben slovenski pesnik. Spominjamo nadalje ustanovitve višje dekliške šo-¦Vv Ljubljani, za !kar je žrtvoval 220.000 .K, \ 20.000 iK za ustanove na ljubljanskem 'dekliškem liceju in 120.000 K za ustanove ^slovenskim visokošolcem. V Slavini je* zgradil šolsko poslopje s stroški 40'.000 K. ( Splošno pa je bil Oorup tudi sicer sta-}x\ podpiratelj raznih narodnih institucij in je imel'vedno odprto roko za narodne potrebe. Njegovo humanitarno delovanje ]& .našlo • priznanje tudi na najvišjem • mestu ju je bil povzdignjen v vitežki stan. Bil je tudi častni občan raznih slo-." venskih mest in trgov. Poročen je bil 'dvakrat. Zapušča 5 sinov in 8 hčera. Velikemu dobrotniku s'ov. naroda večna slava. j Kraški vodovod. — Članki v »Soči« 'so zbudili vel!ko zanimanje. In to po pra-; ,vici! Saj-so razkrVi v?st, kako se je lepo* tmn pripravljalo vse, kar treba in kako •trrf-a, da se velikanska .naprava čim prej .izvrši.. — Zaradi tega vprašanja je bilo' v'vič oseb pri meni, dobivam dopise, naročajo »Sočo od raznih krajev, vprašajo me še raznih pojasnil. Povedati.bi imel še! veliko, posebno o nasprotniki?! vodovoda;' „Predno to storim, moram i'am biti na čistem, kaj morem povedati in kaj.moram še zamolčati. Zato prihodnjič! * A. Gabršček. ^ Jugoslovanski kongres. — Kakor je -znano, je nedavno tega slovensko politično društvo ^Edinost« v Trstu sprejelo resolucijo, v kateri predlaga, naj bi se o jBinkoštih, dne 26. maja 1.1. sklical v Trst Jscstanek vseh jugoslovanskih politikov "avstro-ogrske monarhije. To resolucijo je pomično dru$tvlitičfter mU';društvu »Edinost« v Trstu tole pismo; »-Slavni odbor! Zaihvaljuje Vas, da ste mj blagovolili priobčiti sklep slaVmegft' odbo7 rcv:\z seje dn& 15. aprila, si..usojam že da^; ne* javljati slavnemu odboru./daTvsem obsegi! sogMam z objavljenim sklepom icr fiovssuv o*lobrirvam mls^l, da se skliče o« Birtkdštih jugoslovanski kongres v Tr-stuj.-- To se mi> vidi tem bolj .pottebno* k«r si'moramo priznati, da vozlič načelne-; mu soglasju vsaj vseh slovenskih strank v jugoslovanskem vprašanju, nam- .vendar 'riedtetaje enotnosti in soiotreitosti v w-goslovanski politiki kot taki. Kaj hočemo* kako hočemo in kam hočemo — na ta y.pra'šflnja je treba dati jasen odgovor, in ta odgovor programatičnega, zna-Čaja mora v bodoče biti za vse Jugoslovane brez razlike strank vodnik v njihovi — imenujmo, j*> tako — zunanji politiki. — Pozdravljam torej misel, ki se je bila sprožila na omenjeni seji slavnega odbora. Moja želja je, da br se uresničila.« Pevske vaje bralnega in podpornega društva v Gorici' se bodo vršile odslej redno vsak četrtek cb 8. uri zvečer. V posnemoi — Županstvo v Lokavcu je z-ostro ulog6'zav>milo usiljivost Trgov-sko-dbrtne zbornice z laškim dopisom, s katerim je hotelo dobiti menda imena za vpis v svoj volili imenik; Trgovsko-oibrtna zbornica je dolžna dopisovati slov. županstvom slovensko, kakor dopisuje laškim po laško. — Tako, kot je storilo županstvo v Lokavcu, naj storijo vsa slovenska županstva! Izlet na Čaven (1308 m) priredi goriška podružnica S. P. D. dne 5. maja 1912.; Ixletfiiki.se odpeljejo v soboto dne*4. maja^ • z večernim vakoui vipavske železnice v j Ajdovščino, ker je sestanek z izletniki pu- družnice v Idriji. Drugi dan odhod na Dol •(Prcdmejo). in od tod na vrh Čavna. Pov-¦ratek čez Kucelj (1239 m) na razvaline sv. • Pavla in na postajo Kamnje. Od tod z ve-.čemim, vlakom v Gorico. — Čaven ima jako lahek dostop, obširen razgled in ve-;;Iezanimivo floro. Hrano je treba vzeti s seboj. Oprava-planinska^ cepin odveč. — Zaradi prenočišča1 v Ajdovščini ali v Šturjah se je priglasiti ali naravnost tje |i-'di pa do četrtka (2.- maja) pri goriški podružnici S. P. D. Iz državne žele niške službe.— Predstavljeni so bili: ofreijal Jožef Doležail iz 'Cervinjana v Trst kot postajni blagajnik; ['dffcij&l: Alfred SD'hweiger iz Kočevja v »Cervinjan »kot• postajenačelnjik', • adjiinkt »Rmanu«* Hail iz Št. Daniela-Kobd#;v Kočevje kot postatenačelmk; asistent Anton Leitgeb v Trštu-od 7. k 4. oddelku; asistent Er-nest 'Stfaass v Trstu o* 8. k 4. oddelku; uradniški aspirafit Adolf^Lukan z-'Vivčjedrage' v Pažin. •— Vpokojena sta 3b41a: adjunkt Gustav Tiadh vTrStu in asistent K-aa Vidic vwm$$ :$&$$L. n^av-ič^nife^ur, iiV Pognal fayK^se stre).>Kjkr^ai .stp|i.fe,'¦* d^l^rgOT^kihj^lani^v i^n^PoJd^ * noye(c;.Z;0'd&tO;poniJy; trjbu,%/d'ftlmq?i|i je s, owm m. svfcbogato, JIqpcq.in ;d^ n^vne.kraste,.vse.^remalp (0^isJJpYj,n|, čeniHr-je pa&jglajni vzroj. p^man-^Jife prcrnietnihT;sreid^v;y;t^ depi ^olinu.lfer je*, v; tfnovsk^ ^oz,^ snegj.,%,, precej skopneji ne dela|q;: ture. .nikaikiij^.t^ž^ Nedeljskiv rzletnjki-..pa. sq; Jal^^pjri;' 'tejCp/rJ liki opa«ili>: .dja^napr^ve^jpi^n^^e^^^r]^ štya.nisp;,de<;eižine_ obč.ega,.'"priznanjih'in varstva,; T*M L^ ^J^Im^r.isgka, ?llojta|fi pri Trnovem, Dejanje se vzpričo 'ejninen-tnp;, kultur-n^gjiJn jimo&MK d^vA ppd;ru.!žn ice. samo; obsoja,; Uparj(lo,;da, se, v .pLiilio-4nje kaj, takega več ne »gedi;, ;prrpqročamo;\pa vs^oinur, k}« storilca zasači, da ga naznani, pristojni ' obl^sti^ "** , ' ' Redni občni ztogr. »Narodne. Pcpr S;V,eijBrf.sebo,vrŠil ^ sojotp 27. t;in. ob % zvečer v/hotekj- »pri zlatem jelen««, .. Voiaškj; iifif>pj\ — ip^nes se je predstavilo pros.tovpi'jnq iz-gorjške okolice 50 ,nj|adeničev;: potrjeni^ je JbiJp 23,. iz Gra-cUškega okraja. ;Z, po|rjena oba, iz Beljar ,ka 1, ki j^ bil t^lpoprimi ,. Majiji^vo slavlje y Ai4ovšči«ir$tilr riiah, —^ Društvo za podporo rokc-deleev v. Ajdovščini priredi delavsko tnajnikpvp slavlje, h kateremu-se pridruži tydj-i>o-jdružnica N.:D. O,, v nedelji) dne, 5. maja, jin sicer: zjutraj skupen o$iod;z godlboin (Zastavo, po Šturijali in Ajdov^ini, .popoldne izlet v krasen gozdii* gospe Žapla, kjer bo prosta;zabava s petjejn, god^o.iLJd. Okrajna brniška blagajna v OQrifi|. [~ Gibanje članov tekom leta; 1911 je "biio .Skdeče: vstopili 18136 možkih in 2084 ženskih: skupaj 20220, izstopili 17917 ,možkih in 1812 žens,kili; skwpa)l?729, ce-joskupno gifbajije 39949 članov , nasproji {30756 leta 1910:povišek v glbanju'1. 19il jiza 9193 zavarovancev V začetku s'e% 1911 ja (bilp prisotnih .4509 možkih in 966 ženskih',.skupil 5475 članov; koncem,;!eta 1911je bilo prisobjih ^4728 možkih in 1238 ženskih, skupaj 5966 .zavarovancev: pov^ek za 491 zavarovancev. Največještevilo vpisanih je bilo v ,dobi novembra^d^cemibra.- s 6210 zavaro- • vanci, od katerih 4948 možnih' in 1262 .žens'k; najmanjše iteyilp,; v dobi. mar-.ca-apna s 5114.zavarovanci, q4;katerih .4128 možkih in 986 ženJk, Srednje število jvpisanih v letu 1911 znaša 5606 nasproti ,5236 leta-1910: srednji ppvišek v i. 1911 jza 307 zavaroyaincey; Tekpmleta 1911 je obolelo 43<5i5,tno|-.kih in 760 žen'šk: skupno 5126,^ 5908 slu-.čaji -bolezni, za možke in 917 slučajev za jženske, skupaj 6825. slučajev, -za katere je bilo izplačanih 8707id)ii podpore* Leta ,1910 je abolejp 4035;članov ,(3^9'.možkih tin 546 žens,kitt)s.5Q89 slučaj za;ka\ere^e I,je izplačalo 62707" dni ppdjpre., V letu. 1911 :lse je iinejo PpvjŠek za lO^i obolelijh,, za ,17;^ slučajev \n zi 24^ ptili\2>p\Bii^np. podpor. Tekom leta 1911, je umrlo 42 ^la-jnov (36 molkih^ ženskih.) , z Za boinišlce (podpore-se -je izplačalo LjfO22.432r08 proti K^TSJSOR^l 19>0; so Lje tedaj izplačalo več v 1. 1ŠU. 46.62371 s Za porodniške .podpore se je, izplačalo K 677'52, za posmrtne K 2085, »proti JC 1834 L 1910, ,, Skupna iz^^čjia na^d^ojah znašajo IJ: 125J94'60, protivarc$ij meč sloveaiskim- ljudstvom, taka krfčivosVkakpršrie Je navadi &k:>$f&k Oas«, »pa fe^coduje. Tudi f%n jo j# »poloftSPsvoj, 5as v dele- Kako k komenskl kaplan skakal na klobaso. — Ivarrjigrad^O^beri je komen-sKi kaplan prosjačil s cerkovnikom po (hišah, jezike, jajca Je naibiral in kar je mogel dobiti. Takemu pride vse prav. Ko pride v neko hišo, opazi drog klobas, med tfstIMi Se e^6 večjo-kakor šat'anT. »Ta bo-^ie zame!« reče požrešni kaplan. Ženica, meneča, dk Je ne bode mogel kaplao-do-sfeči, mu odgovori: »Vejo kar, igospod nune. Ako jo dosežete brez nobene pod-lagfe,; bede vaša.« iCaplan hitro sleče suknjo, dene dežnik ob zid.ter začne skakati na'Tdobaso kakor sestradan pes. Pri dva-kfalnetn skoku se mu ni posrečilo jo doseči. A ker je videl, da se ie klobasa «*. 25 letnica Sokola v Gorici. — V proslavo 25 letnice priredi Beko\ v Gorici dne 19. mah veliko ljudsko veselico z bo« gatim sporedom. Ve»Sh»odsek je Že začeli obširnimi pripravami, ki obetajo, da bo veselica nekaj izrednaga. Opozarjamo slavno občinstvo na to ia pričakujemo, da nam ostane tudi pri priznavanju 25 -let* niče dvesto, kakor nam je bfk> vedno, '., Bratje, bliža se ^fcpitf afetl Priprav« lipe* še, da zadostite v' polni meri svoji š-jkolski dolžnosti. Telovadci, na detbl VsesokolskI ztet v Pragi *— h Rusije se je prijavilo 400 telovadcev, 150 telovadbi, vrsta za Višji m.5 za nižji oddelek. .Iz Varšave pride »poseben vlak. j Hrvatov je priglašenih 800—1000 in Slovencev se računa 500 udeležencev. sPolJa- | kov 600. Do sadaj se pripravka 12 Slo- | venieev za tekmo .-za prvenstvo, 5 vrst za višji oddelek in ker je cbvezrio za vsako \Ž»po, da postavi vsaj 1 vrsto za tekmo, gotovo Vsaj toliko vrst 2a nižji oddelek. H. zle* okrožja »Gš. S. Ž.«r v Št An-drežif t2. maja i I. .-*- Vnovič opozarjamo p.; n. dbcinstvoasi ta prvi zlet, na katerem se pokaže zimsko delo našega domačega Sokolstva. Telovadci- se pridno vadijo; bliža se nastop. Na zdar! Izletniki v Kojskem na Velikonočni ponedeljek so podarili 10 K Sokolu v Kojskem. Hvala jim! Češka Sokolska društva. — Kako mogočno narašča Sokolstvo na Češkem, je razvidno* iz statistike posameznih vcčjfe društev. Tako šteje Sokol na Kral. Vinogradih 1759 članov, med temi 837 izvršu-joč?!r »n 606 podponiih in 316 članic. Povprečni obisk telovadbe članov znaša 350. Žalskega naraščaja šteje 103, obrtnega 262, gofcnk 3H>. Knjižnica šteje 2033 zvezkov. iveza narodnih društev. Bralno in pevsko čustvo »Jenko« v Temnici priredi — kot že objavljeno — < dne 12. maja t. 1. svojo pomladno veselico s sledečim vsporedom: 1. Nagovor.. 2. Venček narodnih pesmi. 3. »Pozdrav« (Fr. Ferjančič) — poje domači moški zbor. 4. »Čevljar Svojega očeta te ubil neki 17 letni 'FrafTRuŽička. Pred poroto v Brnu se je pokazalo, da je oče;svojega sina mučit neprestana, tako je deček končno, ko je o5e spal, v razburjenosti vzel sekiro in ga ubil. Vse priče so izpovedale ugodno za mladeniča.-Porotna sodnija ga je oprostila obtožbe. Radi špionaže, katero sta izvrševala korist Rusiji, sta^ bila dbsojena. v~*Kra kovu pred vojaško sodnijo vojaka 13. peš-polka Kcmpc in MiŠkovec, prvi na 3 leta, drugi na 3 mesece ječe. O umoru delavcev v lenskih zlatih rudnikih. — Ruska duma je nadaljevala z j razpravo interpelacije o dogodkih v sibir-' skih zlatih rudokopih. Minister notranjih j zadev Makaroff je izjavi!,' da je imela stavka poltično ozadje, ker je 'bila večina voditeljev stavke kaznovana že večkrat zaradi političnih prestopkov. Makaroff popolnoma odobruje nastop vojaštva. Ofi-cielne pizvedbe so baje dognale, da so hoteli stavkuječi idelavci vojaštvo razorožiti in oropati rudnike (?). Trgovinski minister Timašev je izjavil, da so delavske zahteve po osemurnein delavniku in da dobe delavci mezdo tudi za čas stavke, popolnoma nesprejemljive. Da izrazi ogorčenje nad krvoločnim umorom delavcev v lenskih zlatih rudnikih, je razglasi o kijevsko delavstvo splošno stavko. Vojaštvo je izzvalo krvav spopad; kozaki so naskočili .delavce, 40 so jih pomandrali s konji in več ali manj težko ranili. Za varnost na morju. — Dne 6. maja t. 1. bo v notranjem državnem uradu v. Beroljiu -pc-d predsedstvom državnega tajnika konferenca, ki se bo posvetovala o vseh vprašanjih prekomorskega osebnega prometa. Posledica katastrofe »Titanica«. — Iz Trsta poročajo: Brzojavna poročila pa-rolpiovnih agentov konstatirajo, da se v Severni Ameriki sedaj, ko se je pričei čas potovanja v Evropo, mnogo povprašuje za prostore na on'h ladjah, ki Ji.Ii vodi pet skozi Sredozemsko mor]?, ker je na tem južnem kurzu, ki nudi tudi največ garancij proti megli in viharnemu morju, izključeno da bi se naletelo na ledenike. Prvi izmed reseneev ki toži dražbo VvMte Star Line za odškodnino, je nemški toaron Alfred Oradistedt. Zahteva 3320 dolarjev odškodnine. - Gospa Astorjeva, žena ameriškega milijonarja, je toliko okrevala/da je prišla pred komisijo in je izpovedala: Ko smo genske zvedele, da preti paniiku nesreča in dobile poziv, da moramo Iti v rešilne čolne, nismo verjele, da je stvau-tako. res-. na. Ubogale smo-poveljnika in se popolnoma mirno poslovile od svojev. Le nekaj jih je ostalo pri svojih soprogih, ki jih miso hotele nikakor zapustiti. Stopile smo v -čolne in vesiale večinoma same. V čokih je stala voda skoro do kolen. V čofou, kjer sem bila jaz, smo veslale skoro same ženske, menjavale smo se pri delu. V čoln smo potegnile pozneje kakih deset mornarjev, izmed katerih so bili nekateri popolnoma pijani in so v kratkem umrli. I ' Jako zanimiva in značilna ie izpoved .mornarja Kleina, ki je povedal avstrijskemu podkenzulu Verga, da so bili ob času ptastrofe skoro vsi mornarji pijani. Na parniku je bil slavnosten dine. Pri tem je bilo seveda šampanjca in druge pijače dovcij na razpolago. Dineja so se udeležili seveda tudi Jsmav, kapitan Smitti in častniki. Natakarji so nosili šampanjca in druga vina tudi mornarjem, ki so se skoraj vsi vpijanili. Tudi godba je bila pijana. Književnost « Fr. MilčInskJ; Muhoborei. Založil L. Schwenther v Ljubi jam, Cena broš. K 2'50, eleg. vezana K 3'50. [ Vsebina: Muhoborei, domorodna povest, Upokojen rodoljub, Ura št. 55.916, detektivska povest, Pomladanske muhe, Deželna vinska klet. Fr. Milčinski, humorist najboljšega imena, je izdal novo knjigo vrlo zabavne raznovrstne vsebine. Priporočamo. k vi udrla tla in JtoO ljudi je padlo v globo-oin;>. Izvlskli so iz razvalin dva mrtveca :» vei\umirajočih oseb; 50 težko ranjenih so prenesli v bolnišnico. Pod razvalinami je pokopanih 250 ljudi. Nepos'.';>.-;> pred nesrečo je prišla v cerkev procesija vernikov s 15 duhovniki na čelu, in ko je pričel eden izmed duhovnikov pridigovati, se je zgodila nesreča. , I Stavka železniških strojevodij. — Iz I N'e\v Jorka poročajo, da je predsednik I ameriške zveze železniških strojevodM razglasil, da se prične v 'ponedeljek na vseh progah zapadno od Chikage in severno od reke Potomak splošna stavka strojevodij. Železniška ravnateljstva so namreč prošnje železničarjev za zbe/jša-nfc gr: otnega stanja odločno zavrnila. Vsied stavke bo prizadetih 34.000 delavcev, izmed katerih je 32.000 organiziranih. Zastrupljeno masno vino. —- V Regglo d: Calabria se je zaključil zanimiv proces Proti katol?$kcmu duhovniku Našo. ki j.j zastrupil svojemu dekanu Albane&i vino v tajnem kelihu. Dekan je obležal pred al-taricm mrtev. Ostanek zastrupljenega vina ieJzpil mežnar, ko je videl nesrečo, in j*wr ?z strahu, da bi ne prijeli njega ket krivca. Tudi mežnar je obležal mrtev. mOJH STHKH izkušnja jo in ostane, da je najboljše sredstvo za odpravo poletnih ižpahliajcv, 7.a dosego, za ohranitev nežne in mehke kože ter bele polti lilijno mleCnato m trgo«av !a ol m doftU (In celo t mestu) nfti e »»»aripaKSkodii^t majhna. nlliBa n« poina, ker Proda se lep, velik oeš čuvatj Naslov^ pove uprayniŽtyo. Dvonadstropna lEaSl^S; nizko ceno radi rodbinskih razmer. Ponudbe pod K. Z. Gorica, poštno ležeče. Lepa, zračna, opremljena soba, ~" s prostim vhodom, v sredini mesta se odda takoj. — Naslov pove upravništvo. SlwelsY"SjaluST^^ Izdeluje obleke in kostume po najnovejši modi Josipina Bregantič, ulica Caserma št 5, III. nad. ^IlIfTin roodne barve, lepo in po ceni pvipo-OUIMIU roca tvrdka Pregrad & Cernetid v Gorici, Krojači pozor! „ B 1.10 f) „ 1.45 „ „ 2.00 1» n 2.10 n » prih. ob 2.50 Lepo Mapo za birmance -JsfiSgr Gorici. — Uzoroi zastonj. Bovcem-Trbižem in obratno. Vozni red: odh. ob 12.30 pop? Bovec 4prih. ob 7.20 vz. Kluže „ , - , Log . „ , 6.40 „ Strmec „ B 6.20 „ Predil „ „ 6.05 „ Rabelj n n 5.50 „ | Mrzla voda I „ n n Trbiž iodh. ob 5.10 p. Vožnja stane aa vsako j>ostajo 60 vin. — Delavci, ki so zaposleni v obeli rudnikih v Raibeljnu, imajo 50% popuste. Automobll Ima zvezo s poštnim auto-mobHom Sv. Luicija-kolodvor (odh. 7'25), ddh. Bovec (olb 10" 11) in a) s pošto iz Ra-l)eljna (odli. 4'40) Tr"biž 1. (lf»)v fluld n xnamko|nEiza^tluida. Pomaga tudi pri trganju v bedrih, križu in sklepih. _PD . . Ta je v ipihu ali .iragacc prehlndili? Poskusite voidkrbolegiue^utetiaiofiijak^rla.^ resnici dober! To ni samo reklama! Dvvnajsterica za^poakuinjo 5 kron iranko. Izde^ Pomladanska in poletna moda V Trgovskem domu v Gorici. Na novo je došlo velike množine lepega volnenega blaga v novomodnih pastel barvah za pomladanske poletne obleke. Kakor tudi krasni uzorci v perilneimi blagu, kanibriku, satenu, foularju, parnima i. t. (| I Največja zaloga in največja izbera na Goriškem. Vsak, ki si želi kupiti kaj lepega in po nizki ceni, naj ne zamudi si ogledati novosti v Trgovskem domu,I Ker kupujemo na veliko, smo vsled tega zmožni tudi po prav nizkih cenah prodajati. Za obilen obisk se priporočamo ,. Pregrad & Černetič - Gorica.] Medne knjige za obleke 30—150 lepih slik zastonj. A. vi Berini! Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oIjkinega olja prve vrste ujfciljiii bril iz Utre, Bifantijt, lilitliilv, i» Hlci a prodajo na drobno in debelo. Prodala m drobno: Kron —'96, iC4 112, •20, 1*23. 1-36, H4. 160, IM, 2-. 240, za hči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošuja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupca do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ———-------mfi* in sveč.----------------- Cene zmerne. ZoDozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jos. Verdi tehzlišče Sten. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje km o stoječih zob Plombo vsake vrste. Ordintra o suoiera ateljeja od 9. ure dop. do 5. are pop Dobro krepilo za želodčno slabost in za one, ki so se prehlačlil; aH prenajeli aH si nakopali z zanžitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih aH premrzlih jedi, neprijetnosti v želodcu, kakor kalLr, krče, DOleeine, napihnjeitost ttd. je dr. Engel-nov „BALDRIANUM". „Baldriannm" se izkaže pri takih neprijetnostih, dokler niso Se razvito, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjuje tudi slabe posledice, kakor nervoziteio, nespečnost, omotico, stisko Ud. Vsled njegovih sestavin, ki so samoSko vino z motoviičnimi kapljicami, maliuovec in Crešnjeveo. vpliva „BaldrIanumu tudi pospešujoče pri zaprtju in zajedno krepilno na .-_: Človeški organizem« Dr. Engre'-nov „BA.LDRTA.NUM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo slabotne osebe in otreci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, če se ga zavžijo zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in slabotne osebe se razredči ===== WBALDBIAMPM" ==-----= z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. 3 Dr. Engel-nov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, miicdilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščauske. V Gorici, Kcrminu, Gradišču, Rociacsu, Ajelu, Campolongo, R nkab, Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolmina, •• analu, Čedadu, Vidmu, i almi, Červiujauu, Ogleju itd. se dobila v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. Engel-nOv" »Baldrianum" po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ograke. „.^^ Sliar| sg prs!|| ponarejanjem! -™—- Zahtevajte izrecno Dr. Engel-nov „Baldrianum". ZASTONJ in poštnine prosto dobi vsakdo na zahtevo moj glavni cenik z nad 4000 slikami raznih v gospodinjstvu potrebnih predmetov- in daril. C. In Jcr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, Moste (Brfix) it. 2687 — Čaiko. Jakob Sisligoj, ct Gorica, Gosposka ulica št. 25 urai* ;r. državnik islazsic Lekarna Cristofoletti v Sohgj na travniku. Trskino (Stofcfiževo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja naravno rmene barve po K 1*40, bele barve K Z Trskino ieleznato jetrno olje. Rnha tega olja je sosebno priporočljiva nTokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trskino jetrno o?Je se teleznim jodecem. S tem oljem rse ozdravijo v-kratkem časa z gotovostjo vse kostne bolezni, zlezni otoki, golSe,'malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i Krono 40 vinarjev, toplomerov zvakomerov, Iivjjroiiu-trov i« daljnogledov. Vse po najnižjih cenah. I i________ Podružnica OPOMBA. OUe, katerega naročam direktno iz Forvtgije, preišče se vedno v mojem Sem. laboratoriju, predno se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamčiti svojim čC. odjemalcem glede »stote in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ====== #kff Crifttofolettljava pijača Iz kine In ielaza, • Najbojjši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. ========= Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = in I 1» w« ^V ¦IUJIII6.JIII WIIUII. Nanut i Brepnt I li se glaoni zastopnik] za Gorico in celo Primorsko s sedežem v Oor'ci| proti visoki proviziji, za .dobro vpeljui zavarovalnico. Ponudbo pod ,,A. P. 88' poštno ležeče Ljubljana. Anton Poiatzky v Coiicij naslednik Jos. Terpln. a» »redi Bftfit«ljtt « TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupevaliSa ¦Irnberikega It drebae«( blata ter tkaela, preje ta altlj. POTREBŠOT TE n pisarnice, terillee in popotnih, Najboljše šivanke za Bivalne stroje, POTREBŠČINE xa krojaie in iev ljat te. Svetlnjlce. - Kožni venci. — *»*nr knjtltee. 1 išra obuvala za vse letne časa Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje kroSnfarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi » »*—« _ autorfeouana stavbena turdlca $ djoi*ici ulica Adelaide Ristori štev. 5 i se priporočata p. n. občinstvu za vsa j stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in koiavdacije po najnižjih cenah. Jos. Dekleva - Gorica! ulica IKlunicipio št 1 Priporoča svojo bogato I založeno zalogo vsako | vrstnih birojev ter koles iz prvih svetovno- j znanih tovarn. Prodajam j tudi d v oko lesa brez I zračnih črev — islo na« dotnestuje ŽlfinO freOO takozvnna j Slabldmht-Pneumalik. — Potemlakoai j odpade vsaka poprava na črevesu i tudi sesalka (Pumpa). Pozor! ^|et)c b*«z lioi)l^(iF