HochlObl. k. k. Hofbibliotbek, Wien w ----- V Gorici, 2. decembra 1881. „Sofisiu izhaja v«:.|c potck in veljn poSto prfejpmaiia :\)\ v (Wirt u:i 'lorn poiiljana: Vse !et«*.....f- -l."-'' Pol leta ....... - ¦¦>'¦> * Cetvrt letn . . . - „ I ¦-'" Pri oztinnitib in pmv t.iko |i j,i- tanicah(i se placujft -z-h-iiavadm.- ir^iop- no vrsto: 8 Mr. to se thkn I krat i " !! " " 3 !! Zh v«*(fiff drk«» |»n prostorn. Posamesne §t<>vilke se dobivajo po 10 kr. . Gorici v tobakarnici v go-spoBki nl'ci, blizo „treb kron". na Btarein trgu; in nunski ulici; v Trstu v tolin1ci»iii<>{: Vi» tloiJa caserma St. 3. in v Ajdov.4cini pri trgovcu g. Doloncu. Dopisi uaj se liTagovoljno poSiljaio nreilniitvu ..Snfi prijazuo je agospodnu prikimavalo, ietet mn najvece sreCe. Po poti grede voarijo nasi pevci nekaj mar§ev, in Clovek sam ni vedel, kedaj je sedel v prijaznej so-bi za mizo. KazliCna, okusno napravljeua jedita zaCela so se na mizi vrstitt. Pokazale m na§e knharice, da tudi oue vedo, kako je treba spoStovati tak dan. Vso cast tedaj g. Kranjcu, da nam je tako izarjenih in veS&h izbrai. S srdoim veseljem segalismo po i/vrst-nem istrijanu. Vrh pevci pa so razveseljevali nepre-oeeboma C-astite povabljence, zunaj so pa topiCi pokali pozoo v no{. Na vsaceiu obrazu bilo je !e veselje brati. Bili smo skupaj enega duha, dasi ravno po sta-nu in staiosti loceui. Naj bi bil Clovek vsaj takrat resei, kedar mn je za to odloceno, ker takih ur je malo. Prehitro potekel nam je ?eseli cas. Koncem obeda povabil je bil blagi g. Ivranjec vse povabljence na obed Se drugi dan o poludiie. Vuselim srcem je vsak sprejel povabiio.—Krepek pevski zbor je vnemal tudi dragi dan srca nasih po§tenih mozancev stare korenine, da so tudi oni zaceli svoje kro^iti, Ceravno to ni njih navada. Kedar sem slisal tako milo vbrane stare pesmite, zdelosemi je, da^ivim v onih sre6nih, starih iasib, katerib stari ljudje ne morejo nikdar zadoati prebvaiiti. Hvale^nim srcem smo se lo&li §q le na veCer od drage gostoljubne hi§e, zelec c. g. novoinaSutku obilo blagoslova bozjega. Veselo slavnost smo doziveli. Bog ve, koliko 6asa bodemo §e Lakali do drnge? ___________ iz Ipavske rioline, 3. dec. (&v. dop.) iiu.i, prebritki vdaiec, ki ga je ves sloveuski svet ob pre-selttvi blagega dr. Janeza Bleiweis v srecno vecnost obCotil, je ueozdravljiv. Steber, oajpo^avitniSi steber sloveostvu se je zgrudii, bftU ge uaoi je, da se z njim na§ narodni dom ne razruSi! Kakor nas je vedno srcno veselilo slisati. da se marljivi plemenitiiik glede telesnega zdmvlja dabro poiati, tako uas je vzalila vest njegove bolezni, a tisockrat bolj preialostna no-vica lyVgwe smrti. Se nam krvavi rana, ki nam jo je zasekala zgodnja izguba plodnega pisatelja nasVga Jurcifa; se nam brenci po usedb tuzui glas zvonov. ki so peli mn zadnje slovo; se ni strohnelo to „bla-godejno drevo", kar ttoSci z vedrega neba smrtna ; strela ter zadene drngo, starejSe, a vedno §e sado-.' nosuo drevo: nasVga oLetn dr. Janeza Bteiweisa. • Kakor je bilo obee c«rjenO in risoko spoStov no ali vsaj «We poznano ime Bteiweis. takt» obca je b>!a , tudi zulost m britkost, ko je poLil giasT da je Blt»i- ! weis sklenil svoje zemljsko zivlienje. Skoda, tla se je ; ta britka novica pivpoxno razglasila po nekterih ob- \ cinah naSc dolims kajti ohilnise stevilo nasih nar.xl- ' nib moi bilo bi se vd d.*zi!o ,!avn^tni'ga pcgreba na- rodiiega nasega vzbudittlja due 1. t. m. Z oto^nim , duhom pa in pobite^a sin bili smo dusevno prieu- , jo6i v iSalujoei Liubljaui. D•ihomonm bolest napoloje- vala je na§t» srce, ko se je prib!i2ala ietrta lira p>- poludanska omenjem?ga due, nra, ko so bib tflesui ostanki p!emotiit(>g:i viteza T»steni§ke?a !ie>e»i k po- slednjemu pocitku. Slovenije sinovi jokali so iu jo^ejo gorke solze po nenadomestljm izgtibi svojcgi prelju- bljenega oLeta. Sirote smo, brcz oceta smo! 2alost, otuzost in bolest, ki je srca in obisti te dui ptetre- sovala inteligeutne kroge naS^ga naroda, vpltvala i» tudi z nenavaduo silo na manj om;kano ljudstvo. Iz visocib Hit naznan*aU so tuzao doneCi zvonovi obct- | narjetn zalosfni dogodek, ki se je dne 1.1. in. v „er- j ni* Ljubl;ani vrsil. Vse je popraSevalo k&j neki po- • meni to zvonenje; vse je zatovalo. Po vseh bodi»i | inpnijskih, bodisi vikarijskih ccrkvah so zvonovi peli mrtvaSku pe.sem, pe^ein vucntga poCitka plemenitemu Bleiwi'isn, Kakor da bi bil po tclegrafekt poti nazna* njen zalostm t-enutek 4. u^e popoludne, zadoneli so od udarcu 4. ure vsi zvonovi uasih obtin; za kar se menda imamo zahvaliti slavncmu odboru Siovennke Matice v Ljubljd ii, da je prisia na to blago mfoet: priporociti cerkveni in prtid^tojnikom, naj blagovole po tej primerni poti l*ndstvu naznaniti smrt svojega in cclcga s!ovenska sveta vzdraiaitelja in zvestega vo-ditclja. Narodni mfi e«rkv. predstojuiki, katerim |« ue-priiokovaua vest Bleiweisove smrli globoko pr«3t»iit» srce, radi so nstregli tej pieteuii ieiji skrbnih »arolinastije, men m, da je ta U pvisla do tega ptepricanja, in t«Miiu je pripisati pribod kra-Ijii in kr.tijice Itulije v Bed; kar se pa laike vladu tice, mora oua pred vsein odpovedati se clsto in glad-ko vsetu irredentovskem sanjarijam, ako hoce tukaj vzbuditi ptepiicauje, da jej je res mar za uaio pri-jaznost. Glede na to goji uasa vlada t>Ecer data pri* jaznosti do soseduje Italije, a ona ob enein nifiesar ne zamudi, kar se tide brambe na mejab, da bode zamogta tudi vsnkovrstne napade u^peSuo odbiti, |ako bi se kedaj sedanja prijaznodt naaih juzuih sosedov spremeniia v sovraStvo. Imenovanje grofa Kalnoky-a za uiinistra zuaanjib zadev ima tudi svoj velik poiiieu; to pomeni na zno-tiaj ukrepljenje Taaffe-jeve vlade, na zunaj wtrjeuje prijaznih razmer do Ilv klub srediica pod predsednistvom princa Alfi eda Liechtensteina. Povod temu je dal zna-ni Solski predlog L enbacherjev. Kakor je bil namrec polozaj v zaCetku sedanje sesije, ni biio upanja, da bi bil sprejet ta predlog v gosposki zhornjci. Misled ti gospodjet da to stvar grof Hoheuwart pri minister-stvn le mladno podpira, so se odcepili iu zdruztli r nov klub z namenom krepkeje na vlado vplivati, da se ta predlog sprejme tudi v gosposki zb^ruici. To se bo gotovo sedaj tudi doseglo, odkar je v gosp. zbornico imenovanth 14 novih udov konservativnih mislij, a doseglo bi se bilvbrez izstopa teh gospodor iz Hobenwartovega kluba, iu zatoraj je ta exodus bil prav nepotreben. Da bi bil sprejet solski Lieubacherjev predlog, za to je v^e storil grof Hohenwart, kar je bilo v nje-govt modi, za to je vse storil njegov klub, in storila je v^e cela desnica celo s poz>tovanjem principijaine-ga staliSca; zatoraj je tudi to oditanje mladnosti brez vgega opravidenja. Novi Bsredildni" klub Steje le 20 udov, trije gospodje ki so izstopili iz prejsujega kluba, ostanejo divji, in Uohenwartov klub Steje se danes 40 ndov, ker so pri ujem ostali vsi Jugoslovant, Tirolci, Bukovinci in dva zastopnika velikega posestva iz gornje Avstrije. Ker je pa tudi novi klub zagotovil, da ostane na desni straui, da pojde vselej z desaico in je tudi v izvrievalaem odboru petuajstorice po 2 udib zastopan, ostane cela desnica nadalje zdru^ena kakor uosiej in ima se vedno vedino nad zdruzeno. levico. *) Botri so dobri pomoSntkt v silah in potrebah tudi pozneje po kratu. Tako »e kaie vsaj, kjer sem jaz doma. loif, fttAVtQ, Politi&ri pregled. 1 Na§ zunanji minister grof Kalnoky se je mudil te dni v Petersburgu, kjer je bil doslej i poslanik. Vse kaze, da vziva veliko zaupanje oa carskem dvora in pri zunanjem ministerstvu ruskem. Car je Kalnoky-a odlifiil z velikim re- ( dom, in kakor v obce menijo, dela Kalnoky za [ prijateljstvo med Rusijo in Avstrijo. Te dni se povrne na Dunaj, _ vraeajesey_ Avstrijo _ pa se J je mudil v Berlinu, kjer se je pogovarjal z Bis-markom, in je bii sprejet od nem§ke cesarice, kronprinca ltd, — Kalnoky je odlofien v rais> Ijiiji i© tudi v dejanji. Ko je pre§li teden pre-Btolni govor riiiunnskega kralja razznljivo se iz-razil o Avstriji glede" na donavsko praiauje, je takoj prepovedal nasemu zastopniku v Bukare- I »tu, v osebno dotiko priti z rumunskimi mini- I strt, Rumunsko ministerstvo bo moralo vsled toga ali odstopiti ali pa drupe strunc napeti. Deoalnja dopisa dunajska kazeta, da je le-viea drzavnozborbkih pes lance v it zafiela vsled skupnega sktepa tzpodkopavati Taaffejevo vlado. Stavila je ze 4 interpelaelje, vlada je zo nekaj odgovorila, in je levico dobro oklestila. Desniea dobro pomaga vladi in v edinosti. Sicer pa se je levica s svojimi provokacijami osramotila toliko, da ne ve ne naprej, m nazaj. Naprej ue more, ker bolj se ne more blamirati, kakor s tem, da lastne slabosti odkriva. Nazaj bi se rada umck-nila, in ze Suga, da zapusti skupno drz. zbor; ali tega ne stori, ker dobro pozna sedanje raz-soere, in bi prej ko ne mnogo sedanjih levidar-! jev sedefce zgubilo za vselej v dri. zboru. Tista „N. fr. Presse", ki je pred 14 dnevi od vese-lja poskakovala, 6eS, da bo kinalu izsula lopato zemlje na gomilo sedanje vlade — tista judiuja danes obupno 6aka boljiih driij vpoznejih CasihS Nem.skih naeijonalcev organi stvari zasukavajo in pacijo, alt v tem blamaze sebi in stranki sveji ne izbri§ejo, in te sami pruski pristaSi jih pomilujejo, kakor take, katcrini ni mozno vec pomaga ti. Irredentovski Hal. in nemskih naeijonalcev listi, ki izbajajo v Avstriji, so prinasali iz jugnc Dalmacije poiocila, kakor da bi se bili kdo ve kako proti Avstriji pregreiili Krivosijauci in njih sosedje. Yse je bilo pa bolj ali manj po pobalinsko izmisljeno, ker novaeenje se je vr§ilo brez uporov in mirno. „N. f. Presse" je hneia dopis, ki earn pravi, da dalmatinskim lahonom je do tega, da bi se neredi godili med Dalmatian. Tako* bi bil sistem vlade kompromitiran, in njim ugodna vlada bi nastopila. Tudi iz tega je razviden vzrok skupnemu postopanju lahonov in nemskih naeijonalcev. V Moravski Ostravi imajo bogatini in posestniki severne ieleznice premogove jame. Ti gospodje so pa sami jndje, in kot taki da-jajo delakom plaCo po 20—40 kr. na dan, pa I $e ta denar morajo delavci dajati za zivcz, ka-terega so prisiljeni kupevati pri podjetnikih, ta-ko da delalcem ni ne ziveti ne umreti. Zato so se pa sprli, nodejo delati, ce se jim dnina ne povisa. Jndje bi bili radi vse prekrili, ali vrla BTribinett je svetu krivice naznanila, drz. po-slanci nase stranke so pa vlado interpelirali, in Taaffe bo ostro postopal proti onim neusmilje-nim bogatasem. Potem pa naj bi ljudstvo ne sprevidelo, kje ima pricakovati, da se mu stanje I zboljsa! Y ntmikem drz\ zboru mahajo liberalci po Bismarku ravno tako, kakor drzavnozborska levica v Avstriji po Taaffcjevi vladi. Ali Bismark je energiden ne samo z dejanji, ampak tudi v obliki svojib govorov, skaterimi neusmiljeno po-bija liberalce. Odkrito je rekel, da bo hodil s srediscem in konservativei, tedaj s strankami, ki ga podpirajo. Dal je tudi principijalne odgovore liberalcem in rekel je, da liberalci so napredku nevarni§i nego konservativei. Liberalci zagazijo v hujse skrajnosti in zmote, nego konservativei. V tem pogledu se mu zdi nesreca, da je Fran-cija izgubila dedne vladarje; zdi se mu nevar-nost za Italijo, da je razjedena po republikan-cih, kakor po liberalcih. Bismarku je (na srea monarhija, in za Hohenzollerce stori vse iz pre-pri6anja. Italijani se jeze" nad Bismarkoni, in njih \ prijaznost se kmalu ohladi proti Nimfiiji, kakor se je chladila proti Avstriji. Kralju ne morejo odpustiti, da je sprejel polkovnisstvo avstr. polka, in ubogi „colonello austriaco" bi bil ze sio in stokrat zdrobljen v prah, ko bi bil vsak „abbas-soB uslisan. Italijani bi se radizopet sprijaznili .8 Franeijo._ * V Rimu se je seslo mnogo odliLnih ro-marjev, okoli 1000 samo s Franeoskega. 8. dec. je papcL razglasil 4 nove svetnike. Zato jepri-sio v Vatikan tudi vefi kot 1500 Skofov. Vde-trtek, na praznik Marije device, je zvonilo po vseh rimskih cerkvah opoludne eno celo uro, in zvefer so rimski zupniki napravili razsve6avo. 0 Franciji ni drugega povedati, kakor da vsi koraki Gambettinl merijo na zdruzenje vlad-ne oblasti — y eno roko, tedaj prej ali poznej v samovladarstvo! Srbska sedanja vlada si je nakopifiila mnogo skrbij, odkar je odstavila Srbom in Kusom ljubega metropolita Mihajla. Poslednji *ivi zdaj kot zasebnik in dobiva od naroda in Rusov za-upna in tolazlla pisma, v t«m ko se zbirajo drni oblaki nad sedanjo vlado srbsko. Stranke s0 si v Srbiji v velikem nasprotji, in kalejo enaka nasprotja v namerah tudi njih glasila. V obfie b'i reklj, da hocejo Srbi prenaglo vse prenare-dili in prenoviti.___________ StraSna nesrefca v gledifidi se je zj, 1:la na praznik device Marije, 8. dec. na Dunaji. La,o» nifioii telegram, ki je 9. dec. „So8i" z Dunaja do§el, glaai m tako: *Vfiwij zvnfier, 8. dec. je gledi&ce BRing-theater" med prc»dstavo popntnoma pogorelo. Okoli 300 Ijtidij je izgubilo zivljenje.B Druge ob§irniSe te-legrame pa smo dobilt po trzaSkem ,Tagblatt"-u. Po teh poro6ilih je bilo imenovano gledi§6e v cetrtek zvefiir ob 7. uri prepolno, ko se je imela predatav-Ijali malovredna opereta Offcnbach-ova z imonom wHoff-mann'a Ensahlungen*. Ob 3/4 i uref tedaj U pred pricctkom predstave zagori na odru, in ko se zastisi gifts nogenjla za^ne ljudstvo prestraSeno vstajati, kri-^ati in bt-Mi, da bi drug pred drugim prigazil do vhodaih vrat. Ali ko je ob^inBtvo obupno kricalo in okoli sebe inahalo, da bi pobegnilo in se reSilo, se plinova sveCava ugasi, tema nastane in dim, in no-bena duia ne ve, kje. kakd stopati in proator dobiti za pobeg. Iludo jecaoje in kricanje nastane nepopis-Ijivo. Vsak je gledal samo na se in v obupnosti so drug drugega potiskali in metali ob tla in drug nad drugim gazili. Tako* so se le pocasi resevali skozi ozke hodnike proti razmerno ozkim vratom. Samo ta-k6 jih je moralo biti mnogo ranjenih in pomandranih. Druge je pa dim zaduSil in ogenj pokonLal. Nekoliko ljitdij je bilo prodrlo do oken nad vhodnimi vrati. Ti so klicali z neizreCno obupnim glasom na pomof, kmalu so pri&li z visokimi lestvicami, in so nekaj oseb polagoroa zares tudi smrti oteli. wTriester-Tagblattov» in oa§ telegram porocata, da je okoli 300 oseb sto-rilo ne§reLno smrt v gledi^i, ki ni bilo ravno nado-brem glasu. Huda osodal Koliko so si nidavno priza-devali ravno na Dunaji, da bi bila glediica varna takih Tiosrec, ali osoda je hujsa nego vsa cloveska previdnost. Kolikor se sodi, je neki kriva nesvcCc sve-tilnica s ipiritom. Dostavek. Poznej a poroSila pripovedujejo, da je Sest sto oseb in morda §e ve6 mrtvih in popolnoma zgorelih. StraSno, straSno! Ves Dunaj v SaloBti in pretresen. Domade stvari Semenj sv. Andreja je vsled lepega vremena privabil od blizu in daled mnogo kupcev prodajalcev in gledalcev v Gorico. Bil je ta dan oenavadno iiva-hen in gotovo po volji Goricanom in zunanjim obi-skovalcem. Otroci pa imajo te dni zaporedoraa svoje veselje nad laSkimi Bkramarji", ki na Travniku po svoje z dovtipi svoje blago po Bcenis prodajejo. Otroci se vesete vozickov in konjiakov na »ringel§pilu*t in pa pu§k, s katerimi streljajo zajce in peteline na-slikane iu Bplebaste." Imamo namreS povsem za so-menj in morda §e dalje nekak—Wurstelprater. Pri sv. Ignaciji v Gorici je bila cerkev po-slednjih 8 dnij zjutraj in zvefier polna in cel6 prena-tlafiena. Toliko ljudstva se je udelelilo slovenskih pri-i dig, ki jih je imel 6. 0. Doljak, PI. ml. Schdnfeldv voja§ki poveljuik za Pri-morsko priSel si je vtorek ogledat tukajSnjo garnizijo. I QtQf Qfcambord se je s eptematvom povrnil t Gorico na &z zimo, kakor je njegova visoka so-proga dosla &% nekaj dnij poprej. O. k. telegrafski urad in c. k. poSta v Gorici imata nov napis na glavnih. vr^tih samn v nemSkem in ital. jeziku. Kje je enakoprav-uo tV Pi in. vefi o tem. f FranSiSka Baucon, uCiteljica v Rendah, linn la ji» 28. t. m. Se le 28 let stara. — Blaga ranjka . j • gotovo Se v dobretn spominu Solkancem, kjer je dve leti shigbovala, poznejjt pa Stiri leta v RenCah svtijem lojstvcmem kraji. Sole ni poduiievala odine^ seca julija 1.1., ker se je je lotila huda plju«na bo-U-zen. Bila je ranjka prav vzgledna uCiteyica, 2ivela je le za Solo, kateii ju 2rtovala vse svoje mo5i, Po-grob je bil 30. nov. prav sijajen, vdeleSili so se ga ziaven obilo ljudstva, tukajinjega ufiiteljskega osobja in Solske mliidine, tudi gg. ufiitelji in ufiiteljice iz Dornberga, Vogerskega, Biy, Mima in Gradiica. Naj v rairu poCival y. Deielne komisije za uredbo ssmUlikega davka so se dne 8. t. m, v vseh treh primorskih kronovinah razpuitile, namestu njih pa osnovalo re-klamacijske komisije, ki so zdru^ene v Tutu pod no-po.srednjim vodstvom c. k. de^elnega namestuika, V Kobaridu ge je pela v veCen spomin ljubega ofieta naiega dr. Janeza Bleiweisa viteza Trste- I niSkega v poncdeljck crna sv, mafia, katere se je vde-le^ilo mnogo obCinstva. Pri mali peli so ditaluiCiii I pevci. MU. trJ. fikofa Jurija bolezen je doslej ne-I spremenjeua. Pred Pilatom so vpili farizeji in viSi duhovni; nServetur Barabas, peieat Christusla Zdaj pa reko: „Servetur clericida, peieat sacerdoal" — Kaj vefi po dokonCani tragediji. (Tudi nam ni znano, kam go»p. I poroCevalec meri. Ur.) Br—c. U Brd. Bog daj ranj. Oftitu Slovctiijo obilno plaCilo v nebesih, Sloveniji pa Bleiweis-a 11,1 Sveteo Blelwelsov namestnik. „SI, Gospo-I daiu govori o tern takode; I Slovani smo zgubili oSeta Bleiweisa In voditelja v borbi za svoje naiodne pravice. Na njegovo mesto I izvolili so kranjski poslanci precej po pogrcbu Blei* I weisovem g. Svetca, notarja in poslanca. To je srecna I izvolitev, kajti Svetec je uze mnogozaslu^en boritolj, 1 star prijatelj Tomanov, Bleiweisov, Kostov, in je zla-I sti v zadnjera kranjskem de^clnem zboru zopet poka-I zal se kot izvrsten politikar in spreten govornik. G. I Svetec je res pravi moi. Bog ga ohranil Gosp. Aston Nedved, izvrsten slovenski ekladatelj, odlikovan je s zlatim krizcem za zasluge. Mestno zastopstvo triagko si ho5e poviSati dohodke s tern, da hoce poviSati ufttni davek na pivo. Delavec naj bi povsoi najdraie 2ivel, pa naj-ceneje delall Takd menijo ti gospodje. Archiv Mr Heimatkunde. Pod tem naslo-vom izdnjal bode gospod Fran Sumi, v Ljubljani, Eon-gresni trg §t. 13, stare listine in pisma, nekako v istej podobi, kakor so izhajale nekdaj objave kranj-skega historiCnega druStva. Prva pola je ravnokar iz-§la ter obseza marsikaj zanimljivega, med drugim tudi originalno pismo Trubarjevo, ki baje do zdaj §e ni bilo objavljeoo. Podjetje je hvalevredno in pripo-rocamo ga vsem prijatcljem domaCe zgodovine. Na-roCnina znasa za jedno polo 30 kr. ter se naj po§i-Ija (skupaj za 6 pol) izdajatclju v Ljubljano. HHHHHHMHH Javna zalivala. Ob smrti preljubega naSep ofieta prejeli smo od blizu in daleC, iz slovenskih in sosednjih slovanskih pokrajin, posebno tudi iz bratske Hrvatske toliko do-kazov presrCnega soCutja in prijaznih spominov, da nam primaojkuje besedij, vsakemu posebej se pri-merno zahvaliti. Globoko ginjenega area izrazamo tedaj po tej poti vsem znancem in prijateljem, druStvom tukajSnjim in deputacijam druStev zunanjih, vsem dariteljem pre-krasnih vencev, posebno pa tudi odboru, ki je tako piijazno skrbel za vredni pogreb, z jedno besedo, vsem, vsem, ki so ob smrti in bolezni nepozabljivega oceta izkazali svoje soCutje in udanost, najprisrenejSo Naznanja se, da je Janez Peterael iz dolenjih NovakoV St. 9 kot zapravljivec pod skrbstvo dejau, ter da mu je Matheug Derlink iz goreujih Novakov §t. 19 kot skrbnik odlocen. 4 vsem, ki so v Zelodci ali trebuhu boini. Ohraiijenje zdravja naslanja »e vofjim delom na LisLenjc in snazenje so-kroviee in krvi in na pospesevauje dobrega prebav* ljenja. Kajboljse za to sredstvo je Jivljenski balsam dr. ROSOV odgovarja popolnem vsem tern zahtevwn; wti ozivi vse prebaranje, nareja zdravo in eisto kri. in truplo dobi avojo prejSnjo m»c in zdr.ivje sopet. Odpravlja vse tuSko prebavanje, oso-bito gains do jedit kislo riganje, napetost, blje-vnuje, kri v zelodci. zaslinjenost, zlato zilo, pre-obtezvnje ielodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domaSe sredstvo, ki ae je v kratkem zaradi svojega iz-vrstnega uplivanja obco razSirilo, 1 veiika tklenioa 1 gl., pol tklenice 50. kr. JJa atotine pispiu v priznanj* jo tut razgled pri-pravljenih. Razpoiilja se na franki rane dopise na vse kraje proti postnerau povzetfu svote, Spricevalo. Ze blizu 20 let boleham na zlaii zili, v zelodeu, na dihanji in tslcd tega fcrpim na zaalinjenosti, zaprtji in dnigih boleznih. V tej voliki stiski rabil a«m nekaj iaaa „dr. Roza iivUenski balzam- g. lokarja Fragner-ja v Pragi, in ta balzam mi jo zelo pomagal, zarad ioaar ga bolebnerau clovenatva ne morent davolj priporofiati; koneCno opomnim tudi, da je zelo trpela moja bei na bledici in na krvi, szivljenakim balzamom pa se je oz-dravila popolnem. To potrjujem po dolznosti in kakor sahteva reanica. Dr. pi. Sturtenwant, Bad Giebichenstein bei Halle a. S., Provinz Sachsen. WtF SVARJENJE! ~«f Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. n. gg. naroCnike, naj pov*odt izreeno dr. Rozot ziv* tjenski balzam iz lekarno B. Fragner-ja v Pragi za-htevajo, kajti opazil aem, da so narocniki na vec krajih dobili neuapesno zmos, ako so sahtevali samo zlvljonski balzam, inneizretno dr.Rosovegazivljenukegp balzama. Erifi dr. Eosor ilfljiuki h\m dobi so samo v glavnej zalogi izdolovalca IS. Frag* tter-ja, lekarna „k crnemu orlu* v Pragi, Eeko dor Spornergasse Kr. 20a—a V QOBICl: 6. iristoioletii. lokarniOur: 0. B. Pontoaf, lekarnifiar. V OttLfiJl. Damaso d'Elhu V TRSTU; P, l*rei;dini, lekaniicar; H, foraboschi, le-karn^ar J. Serravallo. V ZAGREBU; Sign. Mitlbaeh lekarnicar. Vse lekarne in. ve6je trgovine z materi-h jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo J; tega zivljenskega balzama. TAM SE TUDI DOBl: Prazko domace mazilo zoper faule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri ju-lah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokib, pri ctvu v prstu in pri nohtanji, pri zlezab, oteklinah, pri izma§2 ceoji, pri raorski (inrtvi) kosti, zopcr reviaatiCue otekli-ne in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roab, v ledji, ie si kdo nogo spaiuie, zoper kurje odesa in potno noge, pri razpokanih rokah, zoper HSaje, zoper oteklino po piku mrcesoT. zoper tekoue rane, odprte noge, zoper rak in vneto kozo, ni boljscga zdravila, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se nantaze na platneni robcc in se pritisne na bolno stran. Cez 4 — 6—8—1U ur se naredi nor tiaster. — Zaprte bale in o-tekline se Intro ozdravifo ; kjer pa Ten tec^, potegne mazilo v kratkem vso ognojieo tta-se, in rano o-zdravi. — To mauilo je zato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker su po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna ognojica Ten potcgnjena___Tudi za- brani rast divjegi* mesa in obvaruje pred auetom (Lruim prisadom); tudi boleciua to bladilno mazilo potisi. — Odprte in tekoue rane se morajo prej z mlacno vodo miti, pottm se ie se mazilo nauje priiepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za ulio. Skuseao in po mnozih, poskusih kot najzaneslji_ vejse sredstvo znano, odsirani uagluhost, in po njeiu »" dobi tudi popolno uze zgubljen slun. i sklenica I gl. a. Mufyi 1679 t Liaeu ia Topiieali a srebrao medaijo. C. kr. izklj. priv. donajska nepremocljiva I UMVERZAIJIA MA§T ZA USJiJIE? OD KAROLA RUSSA & Co. I Od Tisokcga c. k. dezelno-brambcacga ministerstva | potrjena in pri c. k. v«jni vpeljana kot pripoznano $fm" najbolj^e ohranilo usnja. "^fi . Cev^e, skornje, usuje pri vozeh, jermeni, naj si se tak61 trdi, pusti ali razpocani, postanejo ze po enkratni rabi 1 meliki kot zamet in vlacni, popolnem nepremocljivi, tem- f no crni, svetli in vstrajno mocni. I 1 skatljica za poskuSujo po 50 kr., J gkatljiea =r t/4 kgr. | po 1 gl., 1 skatljica = % kgr. 1 gld. 60 kr., 1 §kailjica | = I kgr. oo 3 gold. | Ta mast za usnje tiobivst se samo pri poseslniku predpravice 5 KAROL RUSS & Co, Wien, IV, Apfelgasse N. 6. g Cemnjan : pri FHAJJCU DREUSSI. I Xoveje sodbe zdrav. veljakov o ftuc-JMi peatei Much FRANZ JOSEF" 'BITTERQUElLEl Proi. dr. Biesiadtuki, Lemlier^. ^Tt iciai ztk-iiTatvcni referent. LVia^a, ce ae je le mala Mioe, (tit gre giiti.vo uit ct.».*uk» p.«. hre* Uuiccia; pri daljst ntbi ae zjpihi muct in Proi. dv. L. pi. rtraiin-i? ernwald, Ounaj. i.otr.iui ^j-.^cr.i Uuita) E->" >. Or. Kmiltj liosa. i.otr.iui ^j-.^cr.i Uuita) E->" >. i'rulea:: *a jt> ji:uIjoi V3(*k'i»n, (« i>aw«^* nitjiii>^i> proti krunicaemu iOl.iacacmu ta tCB»csui'Oi-V k»uru. tu u^tirAVi 4» dutt|rui i**u, htv* noprijriiuiati ti»iii inyin>l,ejie(fi» relink*. V l'rirtjif hreztei':-no^ti, krvenem zjroicc-njit U^moculdh, jtHermii buleatib in /i)Q»kiU bole/! 11 ill a» se «>i>«et;U Uvrntnt mtmf.i.- Wa. C "^ Ulavnit 4»loga 4A <au de vie de France) Frunzbranntieein nut tialz mtpravU pod nadzorstvom po izvirnem predpiau iznajdxoka Viyetaa Lee-ja a. c;ri»vofoL.evti. To zdravilo, katero aemjaz naptavil, pomaga brz, prej kot katero drugo, proti zunanjemu in notruiijeinu vnetju, 0-pekliiiiim in spukliuam, proti nuvim napadom, uudubi, rakom, dristi, natoku krvi v gluvo za obvarovftnje zobov, proti otiski, dissentonji, boluSitium, na obrazu, v nat-sili, v glavi, zlati 2ili, inrzlit'i, ozLd)koin, piitiki, neprebavnoiiti, bulocuunn twt jotnh,, u.t ocx'h, zuHiit'olim ranuin, vpitiuiiju ounuinu in miMiunemu Hknijakii, lau'Uuju, zovum .11 omouci, Wliko apritcval iinuiuo, ki potrjujojo nioc tega izvratnc-ga zdravila. V 7u. lulu svoje staroati sem si popolnem ozdravil pwte na rokah a iVaacoskiiti zganjent in huIjo. U. benitsky. c. k. tinuncui kombar 1. r. Z VuMiiii franco.skim zganjem h soljo sum doscgel naj-boljse vspehu, za katerc so Vam nuskocno zahvaljujem Alojz Klobucar, iupnik in dukan v pukoji. Prudaja se v tzvirmlt boteljkah po 40 kr. samo pri G. Cristolblciti-ji, lokarju in c. k. dv«>rncm priskrbniku v Uorici na Travuiku 11. pri fcjkotiji. Ooforl agent! za razpradajo badonskih sredk 1845, katero s izsrefkati z dobilki do 1885. zdrozene t sk 3% knez srbskiml srotkami s premijani, bami po 5 gl. in 10 gl. megeCno, dobe sluzbo 2 provizijami. Franko ponudbe naj se pogiljajo ni Bankverainigung Gran & Coi Amsterdam (Kelland). NAJBOUA W NAJCENEJA OBLEKA ZA G0SPQ1 decke in otroke, suknje za gosf waterproof a limM fltfii [loU] dobivajo se zmerom v najvegem izl 11 STEIMHI V GOB poleg &kofijske palace. ' Ondi tudi vseh vrst obleka : I t*. duhovSfiino, raznovrstne naprave, ' kor pla§6i za deL, ktcrih voda ne I moCi, najholj§i izdelek, goma§e, po ' ko&uhi, lovske nukaje, muft za dame, i potne kape itd. ' Narofibe se po men takoj in elej ! izvrsujejo. Mu§tri franko, kdor jih 2eli, Pattison-ova vata za protin najboljsi lek zoper pro tin In rewmatfzent tVreotese vrste, kakor: boIeCiue v obrazu, prsib, vratu ia zo-,sh hprotin v glavi rokah in nogali, trganje po udih, bolcst v u b kin led>j ait. db vakvalezitkih. po 70 kr.r polovica 40 fcr. G. Cristofolettr, iicanrra ernein medveda vtiorieina Travniku pri Skotiii. \iiznaiiilo. Pudpisani vljudno nazuanja vsem odjcmalwni (aventorjetn), da je i deeer I. zopet odprl Stacuno kolonijalnega blag hisi na Kornu §t. 12 ter se toplo prip Peter Perissi Na prodaj v Vole hi§a st. 86 blizu cerkve, z 9 prostori, 4 goveda in zraven lezeSa guna s sadni jem; skupaj vrcdno najmanj 2400 gol in druiji pogoji se izvedo" pri Francctu Fortim v Volcah h. st. 8i II, 10 HI, 9 IV, 8 V, 7 VI, 6 Naiceneie se Hi MOTJJUWrg €lfmi, strgane, ue vlite v podpisam tovarniSki zalogi po tfh nizkih cetiah: Z;i smodke y krasnih okvirjk: Za tenke smodke v krasnih okvirih: I, 12 centm. dclge gld. 5.— St. lt 10 teutui. dolge gld. 3.— " *" 4.— , II, 9 „ 2.50 3.— „ III, 8 „ „ 2.— 2.SO „ IV, 7 „ „ ,1.50 2— , V, 6 , . „ 1.— - „ , 180 S terai iztt'diio uizkimi ccnaiiii up&m uicvredue in zdravju Skudljive iiuitacije do celcga zatreti iti ime naravnenm jantarju reSiti; nobeiia imitacija niraa le trobice jantarja v sebi, ompak so iz Copula, prodajajo pa se za vlite jantarjeve cevke. — To pa je sleparija, ker vtitib j aiitarj-erih cevk se ni ne. Cevke iz morske pene prave, v krasniii okvirjih, valjarske oblike. Za tenke smodke: Stcr. I, IS centm. dylge gold 2.50 » H,12 „ 2.- , HI, 10 n „ 1.50 „ IV, 9 „ -_.... n » 1.25 , V, 8 „ „ *.- Kar ne ngaja, radi zameDJamo, ali pa debar povruemo. Prodajalcem odstotke. RazpoSUjatiio proti gotoviul a!i pa povzetju. W. 11EM in Wieu, X. Dampigasse M. U. _; v Za smodke : m Stev. I, 13 centm. dolge gold. 3.50 n H, 12 . Ill, 10 » IV, 9 . V. 8 2.— 1.75 1.50 1.25 1.— WateIJ » odgovprni uredwk: F. PODGOKNIK. — Tiska; ,Hilarijaiiska tiskaraaa y Gortci,"