Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
30. ŠTEVILKA.	JOLIET, ILLINOIS, 12. AVGUSTA, 1910.	LETNIK XIX.
PREMOGARJIZRO V INDIANAPOLIS, IND.
Tamkaj je bilo včeraj otvorjeno posebno premogarsko zborovanje.
LEWIS IN WALKER V DVOBOJU.
Illinoiški premogarji odločno proti “izdajici” Lewisu.
Indianapolis, Ind., 10. avg. — Posebna deželna konvencija združenih pre-mogarjev ameriških (United Mine Workers of America) bo otvorjena jutri. Kačih 1,000 delegatov se pričakuje. Mnogi so že dospeli.
Dočim je konvencija sklicana, da se bavi predvsem s plačilnim vprašanjem, mislijo mnogi, da pridejo na dnevni red stvari od večje važnosti za obstanek organizacije. Poskušalo se bo poravnati razpor med predsednikom Thomas L. Lewisom od deželne organizacije in predsednikom John H. Walkerjem od illinoiške zveze premo-garske.
Poverilni odbor, ki je začel svoje delo snoči, še zaseda in bo menda imel posebno sejo jutri zjutraj, da pregleda vse poverilnice nanovo izvoljenih delegatov.
Chicago, 111., li. avg. — Upor v vrstah združenih premogarjev ameriških proti zadržanju predsednika Thomas L. Lewisa glede vprašanja o poravnavi premogarskega štrajka v Illinoisu in na jugozapadu bržkone doseže višek danes v prvi seji posebne konvencije v Indianapolisu.
Predsednik Lewis je odločen, da se ima štrajk poravnati po kompromisni pogodbi z operatorji, in trudil se bo po vseh svojih močeh, da prodre s svojim načrtom na konvenciji.
Proti njemu so predsednik John H. Walker od illinoiške premogarske zveze, njegovi souradniki ter voditelji premogarske unije v jugozapadnem di-striktu. Predsednik Walker in illinoiški premogarji zatrjujejo, da bodo porazili predsednika Lewisa z njegovim načrtom in prodrli s svojimi prvotnim) zahtevami, sestavljenimi na konvenciji v Peoriji.
Na tem vprašanju kot podlagi se bode do konca izbojeval eden najsrditejših bojev v zgodovini premogarske zveze “United Mine Workers of America”. Borba se je razvila v pravcato bitko med Lewisom in Walkerjem, dočim igrajo lastniki premogarjev vlogo gledalcev v tem boju.
Ogorčenje štrajkujočih premogarjev illinoiških proti predsedniku Thomas L. Lewisu se je izražalo v rezolucijah, _ sprejetih dne 4. t. m. v Coal City, 111. Rezolucije (sklepi) so zahtevale odstop predsednika Lewisa ter so obsojale njega in člane mednarodnega iz-vrševalnega odbora, ker so se hoteli pobotati z illinoiškimi operatorji potom kompromisa. Delegatje dvanajsterih krajevnih unij poddistrikta št. 1 illinoiške državne organizacije so se udeležili posebne seje v Coal City. Govorniki so označali predsednika Lewisa kot “izdajico”. Javen upor proti oblastvu deželne organizacije so priporočale rezolucije, po katerih so bili uradniki premogarske zveze pozvani, nikar ne poslušati predsednika Lewisa še nadalje, ako ne bodo sprejete prvotne zahteve illinoiških premogarjev.
O premogarski pogodbi.
Springfield, 111., 6. avg. — Državni predsednik Walker od “United Mine Workers of America” je danes izdal poročilo, v katerem zatrjuje, da je vsaka lokalna unija v Illinoisu za peorij-sko pogodbo in da bo zastopana na zborovanju v Indianapolisu dne 11. avgusta. Obenem zanika, da je kandidat za mednarodno predsedstvo premogarske zveze ameriške.
Operatorjev edini up je Lewis.
Springfield, 111., 8. avg. — Danes je bilo okrepljeno zaupanje, katero goje illinoiški premogarji v nadi, da se bode Posebno zborovanje v Indianapolisu držalo pogojev pogodbe, sestavljene na državnem zborovanju illinoiških premogarjev v Peoriji.
Neka prestrežena brzojavka rudni-skega operatorja A. J. Ageeja na drugega rudniškega posestnika, čegar ime je znano, se glasi:
“Vedite, da sta Jones in Adams podpisala vkljub odkriti in gotovi izjavi Lewisovi. Nevarno, če vsi ne podpremo Lewisa.”
Ta brzojavka je v zvezi z naznanilom nečega illinoiškega okraja, ki se glasi:
Operatorji tretjega in četrtega o-J'mja plačilne lestvice so se sešli in so bdi pripravljeni podpisati lestvico, Predloženo po premogarjih. Predsed-Pik Moorehead od “Illinois Coal Oper-stors’ Association” je prišel na sestanek in je rekel: ‘Lewis je rekel, da na-
merava odstaviti Walkerja na posebni konvenciji in potem bo lahko na jasnem jadral.’ ”
Tukaj mislijo, da operatorji obešajo svoje zaupanje na Lewisa načinom, ki nikakor ni v čast Lewisu.
Zagotovo se zatrjuje odstrani mož, ki so v tesni dotiki z illinoiškim položajem, da bode delegacija, ki jo odpošlje Illinois na posebno konvencijo v Inc anapolis v četrtek, stala kakor-en mož proti indianapoliškemu kompromisu ali pogodbi na razsodnika, kakor so jo sestavili predsednik T. L. Lewis in mednarodni izvrševalni odbor premogarske unije, ter da bode konvencija glasovala za peorijsko lestvico.
Štrajki proti vojnam.
New York, 10. avg. — Victor L. Berger, sociališki vodja iz Milwaukee, ki danes odjadra v Evropo, da se udeleži mednarodnega sociališkega kongresa v Kodanju prihodnji mesec, ima nov (!) načrt v zagotovitev svetovnega miru. Mož misli, da bi sociališka stranka lahko nadzorovala mir s tem, da proglasi mednaroden štrajk začasa vojne.
“Sociališka stranka je največja sila na svetu za mednarodni mir,” je rekel g. Berger pred svojim odhodom, “kajti v slučaju vojne med dvema deželama bi člani sociališke stranke v dotičnih deželah lahko zaštrajkali ter odklonili vsako soudeležbo.
"Vzemimo n. pr. Nemčijo in Francijo. V teh dveh deželah šteje stranka 2,500,000 članov. Med te je vštetih na stotisoče vojakov, ampak predvsem važno je, da obsega stranka delavce po železnicah in vseh obrtih v zvezi z njimi. V slučaju vojne bi ti ljudje zaštrajkali.
“Koliko moderne vojne bi bilo mogoče brez železnic?”
Ogenj v dragocenem rudniku.
Carson, Nev., 10. avg. — Ogenj je navstal snoči, bržkone vsled prekrižanih žic, in razdejal vzpenjačo v Best & Belcher-rudniku blizu Virginia City, in davi zarana je še gorelo. Plameni so se razširili do lesovine v rudniškem rovu, in vkljub obupnim poskusom jih ni bilo mogoče omejiti.
Izguba na vzpenjači in številnih poslopjih na površini, ki so zgorela, je cenjena na približno $100,000.
Best & Belcher-rudnik je v svojem začetku vrgel $60,000,000 v zlatu.
Krojaški štrajk se širi.
New York, 8. avg. — 6,000 suknjar-jev v Greater New Yorku je ustavilo delo razun 15,000, ki so zaštrajkali že zadnji teden na povelje upravnega odbora krojaške unije, po katere odredbi se je štrajk pričel. Pričakuje se, da se jih pridruži štrajku še mnogo več tekom tega tedna. Unijski uradniki mislijo, da bo pred koncem tedna štrajkalo skupaj 45,000 krojačev in kroja-čic. Zahtevajo tedensko delovno dobo 53 ur in najmanjšo tedensko plačo $18, $17, $15 za delavce raznih strok.
Eksplozija v žagi.
Houston, Texas, 8. avg. — Iz mesteca Conroe, Texas, poročajo, da je bilo tamkaj pet osel? usmrčenih vsled eksplozije parnega kotla v neki žagi za skodle ali deščice.
Štrajkovni položaj v Columbusu.
Columbus, Ohio, 8. avg. — Poskus, spet pričeti s cestnoželezniško službo, ko so čete zapustile to mesto, je bil samo deloma uspešen. Že rano v večer se je pričelo obmetavanje cestno-železniških vozov s kamenjem in drugimi metali. Ob osmi uri so bili vsi vozovi odposlani nazaj v kolarnice.
Indijanska zemlja in podkupovanje.
McAlester, Okla., 8. avg. — Preiskava z ozirom na namišljene poskuse podkupovanja v zvezi s prodajo indijanske zemlje, pri kateri je šlo za 30. milijonov dolarjev, je preložena iz mesta Muskogee semkaj. Kako so se dosegle pogodbe, pri katerih je po senatorja Gore-a trditvi odpadlo $3,000,-000 na odvetniške pristojbine, je bil predmet preiskave posebnega odbora iz kongresnikov. Chocktw-Indijanec W. T. Hollman je izpričal, da ga je J. F. McMurray nastavil v to, da je med svojimi rojaki nabiral podpise za pogodbe. Tako je McMurray dobil tisoč pogodeb za prodajo zemlje. Pogoji so bili 10 odstotkov odvetniških pristojbin ali $3,000,000 dobička za Murraya in njegove kupčijske sode-ležnike. Zaslišanih bode vsepolno prič.
Velik požar.
Boston, Mass., 9. avg. — Pet, morda šest, gasilcev je bilo nocoj pokopanih pod razvalinami med požarom v okraju lesnih skladišč. Štirje drugi so bili rešeni hudo poškodovani. Lastninska škoda znaša nad $2,000,000.
ŽUPAN NEWYORSKI BRŽKONE OKREVA.
Ko se je hotel v torek odpeljati v Evropo, ga je na krovu ladje nekdo obstrelil.
KROGLA OBTIČALA V VRATU.
Napadalec odpuščen mestni vslužbe nec, po imenu James J. Gallagher.
New York, 10. avg. — Župan William J. Gaynor se je do nocoj tolikanj okrepil od posledic strelne rane, ki mu jo je prizadel neki iz službe puščen mestni vslužbenec včeraj, da zdravniki napovedujejo njegovo skorajšnje okrevanje, če se ne pojavijo nenadni za-pletljaji. Ob deseti uri jutri bo kriza ali razsodni čas. Ako ne nastopi za-strupljenje krvi do tedaj, bo župan smatran rešenim. Tako ugodno je bilo županovo stanje danes, da so zdravniki sklenili enoglasno, da ne bodo poskušali operacije v odstranitev razcepljene krogle, ki je obtičala v njegovem vratu. Zaupanje, da je g. Gaynor iz nevarnosti, se je pokazalo danes, ko so se troji newyorški specialisti, ki so bili neprestano ob njegovi postelji v bolnišnici v Jersey City, vrnili v New York, pustivši župana v o-skrbi samo dveh strežnic. Gospa Gay norjeva, ki je skoro brez spanja čuvala ob postelji, se je danes proti večeru odpeljala na izprehod za štirideset minut.
Župan William J. Gaynor, star 59 let, je bil obstreljen in smrtnonevarno ranjen v torek dopoludne na krovu parnika "Kaiser Wilhelm der Grosse”, ko se je hotel odpeljati v Evropo. Krogla je prodrla nad levim ušesom v' glavo. Župan je baš stal razoglav spredaj na kajutnem krovu in se poslavljal od svojih prijateljev, ko se je izvršil atentat. Napadalec je bil prijet na mestu. Imenuje se James J. Gallagher. Izročen je bil policiji v Hobokenu ih takoj prepeljan v policijski glavni stan. Tam je izpovedal, da je izvršil zločin, ker ga je župan baje oviral na tem, da bi si zaslužil svoj vsakdanji kruh. Že več mesecev, odkar je bil puščen iz mestne službe, je iskal priložnosti, “da bi z županom govoril”. V njegovem stanovanju so našli vsepolno zdravilskih steklenic. Po soseščini trde, da je Gallagher v zadnjem času mnogo popival. V stavi na nagradno rokoborbo med Johnsonom in Jeffriesom je baje izgubil $300. Napadalec nič ne obžaluje svojega dejanja.
Sedaj policija preiskuje, da li niso bile še druge osebe razun Gallagherja zapletene v napad na župana. Dve dekleti sta namreč izpovedali, da sta v ponedeljek zvečer ču)i nečega pijanega policaja, ko je omenil, da bo župan ustreljen ob svojem odhodu ali povratku iz Evrope. Dotični policaj s št. 7846 je bil nocoj začasno odstavljen iz službe, dokler se vrši preiskava.
Veliki mitninski dohodki.
Washington, 8. avg.—Payne-Aldrich-ev tarifni zakon je fiodal v prvem letu mitninske dohodke, ki so za 75,-000,000 večji, nego svota, ki je došla v kateremkoli prejšnjem letu, izvzem-ši 1. 1907., ki je bilo' v tem oziru najboljše v zgodovini te dežele. To je razvidno iz številk, ki jih je objavila zakladnica. Drugo leto, odkar je nova tarifa v veljavi, se je zdaj pričelo.
Vlak zadel ob avtomobil.
Cape May, N. J., 9. avg. — Pet oseb je bilo usmrčenih, ko sta na nekem križišču West Jersey & Seashore-že-leznice trčila skupaj železniški vlak in neki avtomobil. Žrtve so F. W. Feld-ner in soproga, Fritz Mergenthaler in soproga ter šofer M. C. Jones. Usmrčeni Mergenthaler je sin iznajditelja linotype-stroja.
Sredi oktobra.
Washington, D. C., 7. avg. — Tam sredi oktobra bo ljudstvo Združenih Držav doznalo svoje pravo število, kakor je razodene uradno štetje trinajstega popisa prebivalstva.
Splošno se misli, da bo število znašalo okoli 90,000,000 in tako mislijo tudi mnogi štetveni uradniki, čeprav niso uradno še ničesar razodeli glede skupnega prebivalstva.
Protest Z. D.
Washington, D. C., 9. avg. — Poškodovanje ameriške lastnine v Nica-ragui po Madrizovih vojakih je napotilo Združene Države, podati formalen protest. Državni department ponavlja v njem svoj ultimatum ali zadnjo besedo na obe stranki v Nicaragui, da se mora ameriška lastnina ščititi. Položaj Madrizove vlade je kritičen, kakor je razvidno iz poročil na državni department.
Letina pod navadno.
Washington, D. C., 9. avg. — Stanje raznih poljskih pridelkov v Združenih Državah dne 1. avgusta, ki ni bilo že poprej sporočeno, je bilo objavljeno danes po statističnem uradu poljedelskega departmenta.
Rast poljščine po celi cHKeii je bila neugodna meseca julija. Poslabšala se je okoli 4.2 odstotka, v primeri s povprečnim poslabšanjem 2.3 odstotka med julijem. Skupne letine stanje \ Združenih Državah dne 1. avg. je bilo 6.5 odstotka nižje, nego dne 1. avg. lani. in okoli 5.3 odstotka nižje, nego povprečno stanje dne 1. avg. zadnjih deset let. Ampak obdelane zemlje je okoli 3.2 odstotka več nego lani.
Povrepčno najboljša je letina v New Hampshire, 25 odstotkov nad povprečno, vsled obilnega senenega pridelka, a povprečno najslabša v North Dakoti, 59 odstotkov pod povprečno, vsled hude in dolgotrajne suše, ki prizadeva vse pridelke. Koruza v Iowi kaže bolje nego povprečno zadnjih deset let, vkljub suši.
Zavezne čete proti gozdnim požarom.
Washington, D. C., 8. avg. — Predsednik Taft je dovolil, da se imajo zavezne čete upotrebljati pri gašenju gozdnih požarov v državah Montana, Idaho, Washington, Oregon in California. Vojni department je sporočil poveljnikom departmentov v Califor-niji, Columbiji in Dakoti, imeti čete v vseh posadkah pripravljene za gašenje gozdnih požarov. Čete se bodo odpošiljale po prošnjah distriktnih uradnikov zavezne gozdne uprave. Poveljnikom v posadkah je naročeno, v njihovem teritoriju na prošnjo takoj priskočiti na pomoč.
Vojaki gase gozdne požare.
Livingston, Mont., 10. avg. — Vojaki Strica Sama so se trudili celo noč, da rešijo eno najlepših krajin v deželi opustošenja po ognju. Požari, ki so razsajali po severozapadu, so se včeraj razširili na Yellowstone National park.
Z Bell-gorovja je došla novica, da gozd gori. Steber dima, dvigajoč se čez St. Mary’s Mountain, je naznanil drugo slično nezgodo. O še hujši nevarnosti so donesli vest od dima za-črneli brzojezdeci od jugovzhodne stra ni jezera zvanega Lake Yellowstone.
Tako hitro kakor so se mogla dati povelja, je 200 rednih vojakov, nastanjenih v parku, odhitelo proti sovražniku. In posrečilo se je izurjenim vo-jakom-gasilcem, rešiti najlepše dele krasnega gozdovja na prvoimenovanih gorovjih.
Ob omenjenem jezeru pa je bil o-genj trdovratnejši. Bati se je, da izguba na lesu in poškodba na lepoti parka velika.
Konklave templjarskega reda.
Chicago, 111., 10. avg. — Včeraj se je tu pričel konklave templjarskega reda, ki se vrši vsako tretje leto, z velikansko parado, da take menda še ni bilo v Chicagi. Nič manj nego 14,041 uniformiranih vitezov templjarjev od vseh strani Združenih Držav je bilo v veličastnem pocestnem obhodu, ki se je pomikal skozi slavoloke po velikem boulevardu ob jezeru do mestne zbornice v središču mesta. Nad pol milijona gledalcev je občudovalo parado in glasno pozdravljalo moderne viteze na konjih. V paradi so bili zastopniki Združenih Držav, Kanade in Velike Britanije. Do 2,000 policajev je skrbelo za red in 100 zdravnikov je bilo pripravljenih za pomoč.
11 žrtev železniške nesreče.
Iquacio, Cal., 9. avg. — Nesrečo na Northwestern Pacific-železnici, vsled katere je bilo 11 oseb usmrčenih in 20 druzih ranjenih, je baje povzročil sprevodnik, ki ni izvršil nečega prejetega povelja. Tri nespoznana trupla so baje še pod razvalinami. Stroj tovornega vlaka se je zadrl popolnoma v kadivski voz. osebnega vlaka in vsi u-smrčenci in ranjenci so sedeli v tistem vozu, izvzemši ranjene vslužbence na tovornem vlaku.
Chicaški Nemci žaljujejo.
Chicago, 111,, 7. avg — Snoči je dospela v Chicago novica, da je W. R. Michaelis, izdajatelj chicaškega dnevnika “Illinois Staats-Zeitung”, utonil včeraj popoludne v Oquago-jezeru v državi New York, ko je reševal svojo 8 let staro hčerko. G. Michaelis je bil tam na obisku svojih sorodnikov. In ko se je vozil s svojo hčerko po jezeru, je zadnja padla Iz čolna v vodo. Oče je skočil za hčerjo, hoteč jo rešiti. In res jo je držal toliko časa nad vodo, da je prišla pomoč. Hčer so rešili, oče je utonil. Truplo so našli šele čez tri ure. Pokopano bo tukaj v sredo. Nemštvo chicaško žaluje.
—Rojaki čedalje bolj naročajo in priporočajo svoj prvi in najlepši ter najzanimivejši list — Amerikanski Slovenec. Le $1.00 na leto.
VATIKAN KMALU ODGOVORI ŠPANIJI.
Odgovor bo vseboval prava in resnična dejstva, ki so dovedla do razpora.
ŠPANSKA VLADA TRDOVRATNA
Papež prejel nad 18,000 udanostnih brzojavk od karlistov.
Madrid, 10. avg. — Dnevnik “Liberal”‘izjavlja, da je vladni sklep glede verskih reform neizpremenljiv in da je zopetni pričetek pogajanja v svrho revizije konkordata nemogoč, ako se vatikan ne zadovolji z vladnimi dejanji kot obstoječimi dejstvi.
Časopis “A B C” poroča, da je prejel papež od nedelje nič manj nego 18,000 udanostnih brzojavk, povečini od karlistov.
Rim,. 9. avg. — Govoreč o sedanjem razmerju med Vatikanom in Španijo, je kardinal Agliardi rekel danes:
“Odgovor svete stolice na poslanico španske vlade, s katero je bil odpoklican poslanik Ojeda, bode odposlan v Madrid v desetih dneh. Po njegovi objavi bo ovržena podana obtožba, da je vatikan nespravljiv. Papežev odgovor bo pojasnil poslanico, ki je povzročila odpoklic poslanika Ojede, in bo omogočil zopetna pogajanja,”
Kardinal Merry del Val, državni tajnik papeški, ki je prišel v Rim davi povodom obletnice kronanja papeževega, je čez nekaj ur zopet odpotoval v svoje letovišče vrhu (gore) Monte Mario, nekaj milj od tu.
Madrid, 9. avg. — Kralj Alfonz, ki biva na Angleškem na obisku, je danes izrazil brzojavnim potom prvemu ministru Canalejasu svoje zadovoljstvo nad tem, da je preprečil izbruh izgredov zadnjo nedeljo v San Sebastianu.
Vlada je sklenila, katoliškim društvom zvanim “juntas”, ki se ustanavljajo po vsem Španskem, dovoliti nadaljnji obstanek tako dolgo, dokler o-stanejo v mejah zakonitosti.
Sedaj se delajo priprave za veliko protivladno demonstracijo v mestu Murcia.
Izdajatelji mnogih katoliških časopisov so pozvani na sodišče, ker so poročali, da je prvi minister svetoval kralju, naj se odpove naslovu “katoliški kralj”.
San Sebastian, 8. avg. -— Katoliška društva zvana “juntas” v baskovskih pokrajinah so danes sklenila, pričeti boj na široko v obrambo katoličanstva” ter rabiti vsa sredstva v razširjanje propagande po celi Španiji. Kot prvi korak so društva imenovala splošen odbor v prireditev velikanske manifestacije proti vladi. Pozneje hočejo osnovati vojskovalne zveze v sleherni pokrajini.
Vodje karlistov so tudi zborovali danes, ampak za zaprtimi vratmi. Sumnja, da delujejo katoličani in karlisti vzajemno, je pomnožila čuječnost o-blastev.
Kardinal Merry del Val, državni tajnik papeški, je poslal predsedniku jun-te tukajšnje zahvalo papeža in njegov apostolski blagoslov. Izgredov ni bilo danes.
Skoro polovica v soboto zvečer aretiranih oseb, ki so se udeležil^ poulične demonstracije in so kričale “Smrt Španiji! Živel papež!”, je bila danes izpuščena iz zapora.
Kraljica-mati, ki je goreča katoličanka, je danes čestitala prvemu ministru Canalejasu in guvernerju na uspehu, s katerim sta preprečila izgrede tukaj v nedeljo.
Homatije na Portugalskem.
Lizbona, 8. avg. — Portugalija stoji, kakor Španija, na robu odkritega razpora z Vatikanom, česar je predvsem krivo, ker je rimsko-katoliški nadškof v Bragi zatrl neki časopis portugalskih frančiškanov, ne da bi to povelje poprej predložil portugalski vladi v potrditev. Odkar je portugalska vlada s kraljevskim ukrepom z dne 12. julija škofovo odredbo razveljavila, je klerikalna stranka baje ostro napadala vlado.
Navskrižna poročila.
Washington, D. C., 9. avg. — Semkaj dohajajo razna nasprotna si poročila z bojišča v Nicaragui. Včeraj se je poročalo, da so vstaši zasedli kraj San Ubaldo, premagali vladne čete in ugrabili mnogo plena. Sedaj pa objavlja tukajšnji zastopnik predsednika Madriza naslednjo od Madriza podpisano brzojavko:
“General Macis s 500 uporniki je naskočil pristanišče San Ubaldo ob jezeru nicaraškem in je bil z velikimi izgubami odbit.”
Madrizov zastopnik trdi, da vladne čete zavzemajo strategično ugodne lege in da so pač vstanu, prodiranje u-pornikov ovirati.
Cesar Franc Jožef in Don Jaime.
Dunaj, 8. avg. — Cesar Franc Jožef je, kakor se poroča od dobropoučene strani, zelo ozlovoljen nad postopanjem v Frohsdorfu pri Dunaju stanujočega Don Jaime-a, prisvojevalca španskega prestola, nasproti sedanjim homatijam na Španskem. Cesar je bil obveščen o nedavnih ukrepih bourbon-skega princa, posebno o pronuncia-mentu ali proglasu, ki ga je Don Jaime izdal na svoje pristaše zvane karliste na Španskem. Posledica je baje bila ta, da je cesar poslal princu svarilo, opominjajoč ga k previdnosti, če mu je ljubo daljše bivanje na avstrijskih tleh. Sicer pa to poročilo še ni uradno potrjeno.
Avstrijska vlada v zagati.
Dunaj, 8. avg. — V tukajšnjih časopisih se živahno razpravlja možnost razpusta poslanske zbornice državnega zbora. Resnica je, da se razne stranke že pripravljajo za tako slučajnost in seveda tudi za nove volitve. Splošno se izraža dvom, da bi se dala delazmožnost sedanjega parlamenta a zopet povrniti. Nepričakovana odpoved Polskega kola (kluba) na vlado je položaj še bolj zamotala, in dober svet je drag. V najboljepoučenih krogih pričakujejo, da ministrstvo Bienertho-vo ne bo pričelo pogajanj z načelniki opozicionalnih strank za dogleden čas.
Poslanik Hengelmueller odstopi?
Dunaj, 7. avg. — Tu se raznaša govorica, da se v avstro-ogrskem poslaništvu v Washingtonu izvrši izpre-memba glede osebnosti. Vendar govorica še ni uradno potrjena. Dr. L. baron Hengelmueller pl. Hengervar zastopa dvojno monarhijo že mnogo let v ameriškem zaveznem glavnem mestu.
Star nadškof.
Inomost, Tirolsko, 6. avg. — Brik-senski nadškof, dr. Simon Aichner, je obhajal sedemdeseto obletnico posvečenja v mašnika. K redkemu dogodku je dobil proslavnik vsepolno česti-tek. Dr. Aichner je bil rojen leta 1816., a je vkljub svojim 94. letom telesno še zelo čvrst. Iz službe je odstopil leta 1904.
“Adriatic” ne bo imel zamude.
Southampton, Anglija, 9. avg. — Uradniki White Star linije naznanjajo, da parnik “Adriatic”, čegar kurjači so zaštrajkali, vendarle jutri odpluje, ker so nastavljeni novi kurilci. Unija kurjačev pa preti, da bode odredila štrajk vseh svojih članov na White Star-par-nikih, če se ne dovoli povišba plače kot jo zahtevajo štrajkarji. Glavna pritožba štrajkarjev je, da dobivajo na ladji nastavljeni ameriški kurjači $15 na mesec več plače, nego njihovi angleški tovariši.
Prekanjeni.
Southampton, 10. avg. •— Parnik “Adriatic” je točno odplul v New York kar je štrajkujoče kurjače nekoliko presentilo, ki so zagotovo pričakovali, da družba ne bo vstanu dobiti kurjačev. Uradniki White Star linije so ^i pomagali z malo vojno zvijačo. Pisarniški klerki in drugi vslužbenci, ki sicer delajo na suhem, so bili spravljeni na krov, in potem so napravili paro, nakar je “Adriatic” počasi odplul do otoka Whigt, kjer je vzel na krov 100 kurjačev, zbranih tamkaj. In potem se je vožnja nadaljevala. x
Velik štrajk v Hamburgu.
Hamburg, Nemčija, 8. avg.—Prekla-dalci, ladijski čistilci in barvarji Ham-burg-ameriške brodarstvene družbe so sklenili, naslednjega dne zaštrajkati. Že je 8,000 v ladjedelavnicah zaposlenih rokodelcev na štrajku, in poroča se, da hočejo razne ladjedelne družbe 15,000 nadaljnjih delavcev izpreti dne 11. avgusta.
Povodnji na Japonskem.
Tokio, 10. avg. — Oblak se je utrgal in je s poplavami opustošil predvsem pokrajino Shzurka. Na stotine hiš je pod vodo in neko stanovališče dijaško je zemeljski plaz pokopal s stanovalci vred. Železnice jo izpodprane in več vlakov je skočilo iz tirov.
Jolietska novica.
—Ga. Barbara Nemanič, soproga g. Nick Nemaniča, stara okoli 55 let, je umrla v sredo popoludne ob treh v svojem stanovanju na North Chicago st. Pokojnica je bila zavarovana pri nekem podpornem društvu. Zapušča poleg soproga tri hčere, eno v. Jolietu, drugo v So. Chicagi in tretjo v Wau-keganu. Pogreb je bil danes dop. Naj počiva v miru!
— Opozarjamo na oglas tvrdke Schmitz & Gretencort.
Joiiet, 111., 10. avg. — Mnogoštevilni sorodniki našega novomašnika, g. Josipa Stukel ml., ki se je danes vkrcal na parnik “Adriatic” v Cherbourgu na Francoskem ter pride v Joiiet dne
25.	t. m., so imeli zadnje dni že več posvetovanj glede vsestranskih priprav za novo mašo, ki se bo vršila v naši cerkvi sv. Jožefa dne 4. septembra t. 1.
in chicaških kapitalistov na severoza-padnem voglu Van Buren in Ottawa cest.
— Pogreb gdčne. Marije Jerman, hčere g. Johna Jermana, znanega gostilničarja pod h. št. 1112 North Chicago st., se je vršil v četrtek 4. avg. dopoludne in je bil zares veličasten, da mu že dolgo let ni bilo jednacega v naši naselbini. Vsepolno sorodnikov, prijateljev in znancev, posebno sočutnega ženstva se je zbralo, da izkaže blagi pokojnici zadnjo čast in užalo ščenim staršem svoje sožalje. Od hi še žalosti se je pomikal ogromni sprevod do naše cerkve sv. Jožefa iri potem na slovensko pokopališče. Čč šolske sestre so okrasile oltar z žalnimi znamenje v spomin na svojo nepozabno nekdanjo pridno učenko. Članice Dekliške Marijine družbe so se udeležile pogreba polnoštevilno, da izkažejo poslednjo čast svoji bivši večletni predsednici, ki je neumorno delovala za procvit društva. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval nadomestni g. župnik, Rev. A. M. Kraschowitz, se je razvrstil pogrebni sprevod, ki je bilo v njem do sto vozov, tako da ga ni bilo ne konca ne kraja. Na dveh vozovih so komaj imeli prostora vsi venci in cvetlični spominki. K pogrebu je prihitel tudi g. Josip Jerman s svojo go. soprogo iz Omahe, Nebr., ki je položil krasen cvetlični spominek na grob svoje pokojne sorodnice. Svetila ji večna luč!
j v Ameriki vsakega drugorodnega pre-j kosi z vsako rečjo, kar se tiče kmetijskih reči. Jaz poznam veliko slovenskih kmetov tukaj v Ameriki, ki so prišli sem v Ameriko pred 30 leti in so se kmetije prijeli in danes imajo od 50 do 100 tisoč in čez. Kaj pa imaste tisti Slovenci, ki se mučite kot verne duše v vicah po onih “šmelcah” in “majnah” in po drugih fabrikah?! Tukaj je neki slovenski kmet, 80 milj od tukaj, Miha Sterbenz, Alpe, Kansas: on je doma iz Poljan in je prišel v
— Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Drobac Jovo, Herceg Ameriko s svojo ženo in je šel precej
Mijo, Latspocich John R., Smiljanič Petar, Šobat Spiro.
Albany, Minn., 2. avg. — Moram naznaniti žalostno vest o nesreči, katera je zadela družino Avgusta Muske. Nedavno je prišel domu z “mower”-om, ko je travo kosil in je spregel konje a
je pozabil eno podveznico spreči, in
ko so konji to občutili, da zadej nekaj ropota, so se splašili in on je padel in je “mower” čez šel, in mož je dobil na glavi velike poškodbe, tako da so bili poklicani 3 zdravniki njemu življenje ohraniti. Ali Bog ni hotel. G. Muske je 9 dni velike bolečine prestajal, udan v božjo voljo in potem ga je Bog poklical v boljše življenje. Pokojnik je bil Nemec, ali dober mož in oče in od vseh spoštovan, to se je videlo na dan pogreba. Lepa pridiga, katero je imel duhovni pastir, je tako pretresla ljudstvo, da ni ostalo nobeno oko suho. Pogreb je bil 1. avgusta. Rajnik je zapustil žalujočo soprogo in 6 otrok, najstarejši šteje 21 in najmlajši 12 let.
S pozdravom!	Naročnik.
— G. Math Krakar, slovenski trgovec iz VVahpetona, North Dakota, ki je prišel predzadnjo soboto semkaj na obisk svojih prijateljev in znancev, je te dni spet odpotoval, s tukajšnjim bivanjem popolnoma zadovoljen; posebno v hiši g. Jos. Sitarja je bil kaj gostoljubno sprejet. G. Krakar biva že 37 let v Ameriki in sicer med samimi tujci, ker začasa njegove priselitve še ni bilo slovenskih naselbin; vendar pa govori imenitno slovenščino, ker si je pomagal kakor si je mogel, da ne <spozabi svojega maternega jezika. In v 37. letih je bil topot prvikrat spet v slovenski družbi in srce mu je kar prekipevalo veselja. In seveda se je o tej priliki rad in mnogo pogovarjal s svojimi ožjimi rojaki iz Bele krajine. Ko so mu povedali, da se v stari domovini pravkar prepirajo o gradnji belokranjske železnice, ki še vedno teče in bo menda tekla še nekaj let le na papirju, se je stari Amerikanec g. Krakar silno začudil, rekši: "Za božjo voljo, kaj je še nimajo?” In potem je svojim presenečenim poslušalcem pravil, kako so to začarano železnico dvakrat izmerili že pred — sedemintridesetimi leti! Pa bo menda prej zgrajena železnica na Triglav, kakor poročajo iz Ljubljane. Snovi dovolj za burko. Ali ne?
Brockway, Minn., 1. avg. — Velecenjeno uredništvo! Natisnite par vrstic v naš priljubljeni list iz našega okraja. Veselega Vam nimam nič poročati. — Do sedaj smo imeli hudo sušo, ali vkljub temu žita niso bila tako zelo slaba. Poželi smo že. — Včeraj smo imeli dež in grozen vihar z točo, ki je zelo poškodovala in pobila jesenske pridelke kakor turšico, zelje itd. Še drugi dan se je dobila toča pod kapom. — Gospodična Mary Golob iz Hib-binga, Minn., je prišla za kratek obisk k svojim starišem. — Sedaj pa pozdrav vsem cenjenim čitateljem A. S. Listu pa obilo novih naročnikov.
John Poglajen.
— Vsled dolgotrajne suše je nastala v Jolietu prava pravcata stiska za vo do, tako da ni mogoče škropiti ne praš nih cest in ne vrtov. Župan Cronin je zadnji petek celo izdal prepoved, po kateri je raba mestne vode za vrtno škropljenje strogo zabranjena in kazniva, dokler suša ne preneha. Kajti pičle vodne zaloge je treba ohraniti za slučaj kacega požara. Policajem in drugim mestnim vslužbencem je naročeno, nemudoma naznaniti vsak prestopek proti tej prepovedi. Zatorej pazite, rojaki, da se ne ujamete!
Browns, la., 6. avg. — Malokedaj se kaj sliši od nas, a še sedaj nimam nič veselega poročati.
V soboto, dne 30. julija smo darovali materi zemlji ostanke pokojne Katarine Škof, ki je preminula dne 28. julija, previđena s sv. zakramenti. Pokojnica je dosegla lepo starost, namreč 62 let. Tu zapušča soproga g. Martina Škof, ki je znan farmar v tej okolici, sina Jožefa in v Jolietu sina Antona Škof, znanega salunarja in eno hčer Katarino Frankovič v Jolietu. Pokopana je bila pokojnica s črno sv. mašo v mestu Sugar Creek, la. Sprevod je bil jako lep. Udeležili so se ga mnogi znanci in prijatelji iz soseščine in iz raznih krajev. Iz Jolieta sta prišla sin in hči na pogreb.
Žalujoča družina Škofova se naj iskrenejše zahvaljuje vsem onim, ki so se udeležili pogreba in skazali sočutje na tej izgubi, ki jo je zadela.
Pokojnica je bila dobra in skrbna gospodinja ter dobra mati. Bodi ji lahka tuja zemljica!	J. S.
—	G. Leo. Terlep, 1525 Nicholson st., je bil dne 5. t. m. tako močno razveseljen, da bi kar ves svet objel. Ga. soproga Mary ga je obdarovala s krepkim sinčkom.
—	Tudi člani jolietskih unij ali delavskih društev bodo letos prvikrat obhajali nedeljo pred Delavskim dnem s tem, da pojdejo vsi k službi božji v cerkev. Glej članek “Delavska nedelja” na 4. str.
—	Iz okolice se pofoča o mnogih manjših požarih, ki navstajajo po farmah predvsem vsled dolgotrajne suše, tako da je škode že nad $15,000.
—	Na veliki konklave templarskih vitezov, ki se je vršil v Chicagi včeraj in danes, se je jolietska skupina odpeljala s slavnoznano Dellwoodsko godbo, katere član je naš rojak g. Frank Završnik; godba, ki je bila za to priliko pomnožena na 50 mož, ostane v Chicagi do petka in se gotovo povrne z največjim lovorjevim vencem. Na štirih posebnih vlakih je bilo komaj dovolj prostora za vse ljudi iz Jolieta, ki jih je gnala radovednost v Chicago gledat res velikansko parado, katere se je udeležilo baje nad 14,000 tem-plarjev, a gledalcev je bilo nad pol milijona.
— V tekmi za kraljico Delavskega dne je doslej dobila največ glasov gdčna. Julija Košiček, ki utegne nad-kriliti vse drugorodne tekmovalke.
— Nov, res prepotreben hotel bo baje zgradila neka družba jolietskih
Ely, Minn., 8. avg. — Dne 4. avg. priredijo tukajšnji slovenski delavci iz vrstno zabavo na prostem ali piknik na slovenskem paviljonu. Veselica bode jako izvrstna, kajti postreženo bode vsakemu z raznimi pijačami, in manjkalo nt bode takozvanega “vruče pečeno” in drugih jedil. Za plesalce bo de svirala godba na pihala. Prirejena bode tudi “dirka” za dobitke in sreč-kanje, torej bode obilo zabave za stare in mlade. Le Bog daj lepo vreme potem pa vsi na piknik dne 21., da vidimo, če se še znamo na prostem veseliti, kakor enkrat prejšnja leta.
Pripravljalni odbor.
Neodesha, Wilson Co., Kansas,
avg.—Amerikanski Slovenec, Joiiet, 111. Cenjeni gospodje! Naznanjam Vam, da sem se preselil iz Pueblo. Colo., do Neodeshe, Kansas, in Vas prosim, da mi pošiljate list na tukaj šnji naslov.
Novega tukaj ni dosti za vaš list. zato ker tukaj okoli ni nič Slovencev Slovenci so okoli 30 milj od tukaj Neodesha je prav napredno mestece Ima 5 tisoč prebivalcev in imamo vse tlakane ceste in po celem mestu dobre postranske tlake. Tudi imamo eno topilnico ali šmelco, v kateri dela 400 ljudi. Nadalje imamo opekarno in cementarno. Samo nekaj milj od tukaj imamo cinkov rudnik in premogovnik Kmetsko polje je jako lepo v tem kraju. Tukaj raste vSe, kar se sadi, trtje. pšenica, koruza, oves, krompir. Dežela tako izgleda kot od Vinice do Metlike na Belem Kranjskem: lepe ravnine, Jaz sem si kupil eno miljo in pol od Neodeshe obdelanih 160 akrov za $12,-500.00 (dvanajsttisoč petsto). Tukaj je še več dobrih kmetij na prodaj, vse vrste cene od $50 aker do $100 aker, to je za dobre kmetije. Tam, kjer ni še obdelano, kakšnih 6 do 10 milj od mesta, se dobi pa zemlja okoli 25 do larjev aker. Želim, da se bi tukaj od zdaj naprej še več Slovencev naselilo, Jaz vsakemu takšnemu Slovencu sve tujem, kateri ima kaj denarja, da se na kmetije spravi, če je le mogoče. Na kmetijah tukaj v Ameriki je edino življenje, in čez Slovenca ga ni za kmetije. Prav vsak slovenski kmet tukaj
služit, on in žena, na kmetijo, in kaj imajo danes? 6 sinov, 6 hčeri, 15 sto akrov zemlje, vsak aker je vreden 100 dolarjev, čez sto konj, čez 500 glav živine, in je predsednik banke.
Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki ,	Math Mayer.
Op. ur. Temu lepemu dopisu dostavljamo vrstice, ki jih je priobčil slovenski dvotednik S. N. g. Mayerju v slovo. Omenjeni časopis z dne 22. jul. t. 1. poroča:
Včeraj zapustil je naše mesto, posebno našo naselbino s svojo rodbino gosp. Math Mayer, kateri je skoro 16 let bival med nami. Gosp. Mayer je prišel v Ameriko iz svoje rojstne vasi Maverlen, okraj črnomaljski 1892 leta in se nastanil v Kansas City, Kans. Leta 1894 se je preselil v Pueblo in bival tu po kratkem presledku skoro 16 let. Vredno je, da se tega moža dostojno spomnimo, ker je igral v naši slovenski našelbini veliko važno ulogo. Gosp. Mayer si. je kot ljubeznivi človek, plemenitega srca, pridobil takoj po svojem prihodu v Pueblo med svojimi rojaki najširše simpatije. On je smatral Pueblo, kot svojo drugo domovino. Zato je tudi zastavil vse svoje moči in vso svojo delavnost v prid mesta, posebno še v prid slovenski naselbini. Zato mu je zaupanje sorojakov poverilo leta 1905 mesto al-dermana, in sicer kot prvega slovenskega aldermana v našej naselbini. Kot tak se je bil g. Mayer izkazal kot pravega in popolnega moža, ter bil posebno delaven. To vse so znali vo-lilci ceniti in zato ga v prihodnji periodi 1907 1. zopet izvolili. Leta 1909 pa je on to mesto pripustil drugemu, to je sedanjemu aldermanu gospodu Thomasu. Sedaj se je začel g. Mayer bolj zanimati za svojo trgovino, katera je pod njegovim spretnim vodstvom uspešno razvijala. S svojim marljivim in umnim gospodarstvom si je on pridobil tudi lepo premoženje.
V narodnem oziru je bil g. Mayer rodoljub skozinskoz, ker je vedno in povsod pokazal svoje narodno mišljenje. V narodno političnem oziru si je g. Mayer stekel veliko zaslugo, ko je 6. volilni okraj (ward) sestavil tako, da je ta okraj za vse čase zagotovljen slovenskemu zastopniku.
G. Mayer je bil tudi predsednik bivše “Slov. tiskovne družbe”, ki je izdajala takratni list “Mir”. Tudi tu je on žrtvoval mnogo svojih moči, ter družbo obvaroval marsikatere izgube. On je ohranil življenje “Miru” in poznejšim “Coloradskim Novicam”, ter smelo trdimo, da je ena največjih njegovih zaslug ta, da imamo še danes slovenski list na zapadu. Ne bodemo naštevali njegovih vrlin in zaslug, ker bi postali preobširni, samo to omenimo, da je bil g. Mayer mož, ki se je vedno držal pesnikovih zlatih besed: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan!
Mayer se je podal z družino v Neodesha, Wilson Co., Kansas, kjer se hoče posvetiti kmetijstvu.
Tukajšnji rojaki in rojakinje se drže gesla: “Svoj k svojemu”.
Naš ugledni rojak g. Fran Medosh, preds. J. S. K. Jednote, tudi dobro napreduje v svoji trgovini. Sedaj ima veliko posla, ker se bliža konvencija omenjene jednote. G. Medosh je jako navdušen član in vodja naših društev in jednote, zato po vsej pravici .zasluži čast, ki mu je poverjena po sobratih.
Na konvencijo J. S. K. J., ki se bode vršila v mestu Denver, Colo., začetkom meseca septembra gresta poleg g. Medosha, kot preds. jednote še dva delegata od dr. sv. Jurija, in sicer gg. Jos. Ansik in Anton Muc.
Kar se tiče dela, še ni preslabo v našem mestu. Skoro vsak lahko delo dobi, če hoče delati.
K sklepu pošiljam pozdrave vsem rojakom in čitalcem “A. S.”.
Dobravčan.
ZAHVALA.
Vrednost življenja.
Nekateri ljudje cenijo svoje življenje visoko, dočim je drugim na yidez prav malo do njega. Nekaterniki zelo skrbe zase, žive oskromno in se ogibljejo nevarnosti kolikor le morejo. Drugi žive razuzdano, ne brigajoč se za prirodne zakone in radovoljno krajšajoč svoje življenje. Naša dolžnost do samih sebe, naše družine in našega naroda je, ohraniti svoje telo v zdravju in moči ter podaljšati svoje življenje s primernim življenjem. Prvi pogoj je preprečiti, da prebavila ne oslabe. Imeti moramo dober tek in popolno prebavo. Bržko zapazimo, da nam jed ne diši kakor po navadi, začnimo uživati Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino, naravno zdravilo, napravljeno iz izbranih zelišč in starega vina. Zelišča ozdravljajo, vino krepi. Uživaj ga pri boleznih prebavnih organov. V lekarnah. Jos. Tri-ner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vsem znancem, prijateljem in sorodnikom izrekamo najlepšo, iskreno in toplo zahvalo za mnogoštevilni obisk v bolezni in izkazano nam sožalje o smrti nam prerano umrle preljubljene hčerke oziroma sestrice
MARIJE
Nadalje se prav lepo zahvaljujemo vsem darovalcem svežih cvetlic v vsakoršni obliki. Tudi se iz srca lepo zahvaljujemo vsem cenjenim mnogoštevilnim udeležnikom pogreba iz Jolieta in drugih dalj-nejših okolic za njih veličastno spremstvo k večnemu počitku. Dalje se lepo zahvaljujemo čč. šolskim 'Sestram cerkve sv. Jožefa za njih trud, ker so s žalnimi znamenji cerkveni oltar lepo okrasile. Tudi se lepo zahvaljujemo članicam Dekliške Marijine družbe, h kateri je pokojnica pripadala, za njih častno spremstvo o pogrebu. Ker se nam vsakemu posebej ni mogoče zahvaliti, zato se na tem mestu še enkrat srčno prav lepo vsem skupaj zahvaljujemo, in vam kličemo: Dobrotni Bog vam stoterno poplačaj!
Joiiet, 111., 20. avgusta 1910.
Žalujoči	John in Ana Jerman, stariši,
Katarina, Johana, Terezija, sestre.
Brezžični žepni telegraf.
Izumitelj te nove naprave, predsednik italijanske verske občine v Mona-kovem, Cerebotari, je imel te dni o svoji iznajdbi zanimivo predavanje na Dunaju. Eksperimentiral je tudi s tem brezžičnim žepnim telegrafom. Na drugi strani prostorne dvorane je oddajal njegov asistent s svojim iskroda-jalcem električne valove v zrak in na posebnem aparatu v rokah izumitelja se je pomikal kazalec ter kazal na različne črke, iz katerih se je sestavil stavek, katerega je oddal z električnimi znaki asistent v zrak. Sedaj se bosta lahko dva pomenila brez telefona, vsak na svojem domu. To je zares lepa iznajdba.
mnu»»w/An\v
Zakaj ne okrajšate | delo s perilom?
Za polovico ga prikaajšate, ako kupite dober stroj za pranje. Mi jih imamo. Glejte jih, celo vrsto.
“1900” $12.00
One Hinute, $10.00
Boss, $7.50 and $8.50 Winner, $7.50
Sunshine, $10.00 Wonder, $7.50
Ocean Wave, $7.50
Western, $3.75 and $4.00 American, 3.75
JUMBO pralni stroj na elektriko ali gesolin, za $28.00.
BARRETT
CO. Č
HARDWARE
North Ottawa Street JOLIETi ILLINOIS

G.
Sheboygan, Wis., 8. avg. — Zadnjo nedeljo v mesecu juliju smo imeli prvi cerkveni piknik, kateri se nam je prav dobro obnesel. Udeležba je bila večja, kakor se je mislilo. Vsakovrstna zabava je povzročila veliko veselja ip špasa. Samo naš Francelj je imel smolo ta dan, ker so ga Portovci z baseball-om “ušpiloren”. — Funda ment za novo cerkev je že gotov, in odsedaj naprej bo delo hitro napredovalo. Blagoslovljenje vogelnega kamna bo najbrže 4. septembra t. j. prvo nedeljo v septembru popoludne. To bo lepa slavnost za nas vse, na katero vabimo Slovence iz drugih naselbin. O tem se bo še natančneje oznanilo.	A. S.
So. Chicago, 111., 4. avg. — Ker se le redkoma kaj čita iz našega mesta, za to je dobro, če se nekoliko pove o napredku naše naselbine.
V nedeljo dne 31. jul. smo imeli pri-nas velik cerkveni piknik v Casino Grove. Udeležba je bila jako imenitna. Vse polno je bilo rojakov od vseh strani. Uspeh je bil imeniten, ker je se naredilo dobička okoli $400.00 v korist cerkvene blagajne.
Naš napredni rojak g. Geo. Laich si je omislil postaviti lepo novo poslopje, ki bo zidano iz opeke. Poslopje bo v dva nadstropja. Za par mesecev bo že pod streho. Ko bo stvar gotova, se premesti Laichev salun v novo moderno poslopje. Naprednemu rojaku je želeti še več napredka.
Gosp. Josip Kompare, pravni odbornik K. S. K. Jednote, je še zmiraj nekako bolehen. Sicer se mu zdravje mnogo boljša, vendar mu tukajšnji dim nič preveč ne ugaja. Pred nekaj dnevi se je podal v michiganske poletne toplice. Upati je, da se kmalu pozdravi popolnoma.
Tukajšnji mesar, grocerist in gostilničar g. Jos. P. Ansik tudi dobro napreduje s svojo trgovino. Njegovi prostori so vedno polni odjemalcev.
Severova zdravila si nele ohranijo svoje stare prijatelje, marveč pridobivajo novih prijateljev vsak dan.
Izguba teka
neprebavnost in težka prebava sta navadni nepriliki, ki ju povzročajo nemarnost, zanikarnost in zloraba želodca.
Severov
Želodčni Grenčec
je zaupanja vredno in preizkušeno zdravilo za oslabeli želodec, slabi tek, medlo glavobol, neprebav-nost, jetrne in črevesne neprilike, splošno oslabelost in malarijske nerednosti.
Moč daje slabotnim in energijo upehanim.
Cena 1 dollar.
G. Josip Bartoš, Prague, Okla., piše:
“Severov Želodčni Grenčec smatram za prvovrstno toniko v poživljanje teka in moči.“
Na prodaj v lekarnah in trgovinah.
Čuvaj se brezvestnih ponaredb.
Pristni ima naše ime vtisnjeno na steklenici.
Zdravniški svet zastonj pismeno.
W. F. Severa Cc.
CEDAR RAPIDS IOWA
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 26. julija 49 Slovencev, 10 Hrvatov in 25 Macedoncev; iz Amerike pa se je pripeljalo 40 Hrvatov.
—	Potres na Belokranjskem. Iz Črnomlja se poroča, da so dne 22. julija ob 2. uri 44 minut zjutraj čutili dva zaporedna, močna, valovita potresna sunka od jugozahoda proti severovzhodu. Trajala sta štiri sekunde. Potres je bil tako močan, da so se ljudje zbudili iz spanja, prižgali luči in hiteli na prosto. Ob 2. uri 50 minut se je čutil slabejši, valovit potresni sunek, ob 3. uri 6 minut je bil tretji potres enak prvemu, in ob 7. uri 40 minut četrti. — Ljudje zatrjujejo, da so čutili potres tudi ob 1. uri ponoči in
4.	uri zjutraj, vendar pa o teh dveh potresnih sunkih ni natančnejših časovnih podatkov. Doslej še ni znano, ako je potres povzročil kako škodo.
—	Strašno neurje v Mokronogu in po okolici. Iz Mokronoga z dne 25. julija poročajo: Pretečeni teden je bil za nas usodepoln. V torek zvečer je pobila toča, sklestila je po vinogradih v Brezovici, Malkovcu in Bojniku. Vzela je skoraj vse. V sredo je pa hotela voda vzeti Mokronog. Okoli
4.	ure popoldne se je vlilo in šlo neprenehoma tri ure, kakor iz škafa. V trgu je nastopila voda, šla v hiše, kovčeki in postelje, vse je plavalo. Po spodnjem delu trga so se vozili v zabojih; eden je rešil prešiče na peč in čakal tamkaj, da so ga rešili. Po okolici je razdejanje strašno. Njive so zasute, na eni sami so nagrebli do 30 voz gramoza, pota razrita do 1 m globoko. V gorah je pogled grozen. Veliko vinogradov se je utrgalo, drvilo v doline in pokončalo ter zasulo vse. Nekateri imajo 2000 K škode. Na nekaterih krajih je prišel cel vinograd v dolino in pripeljal s seboj še velik del med potjo zajete hoste. Pod Logom je vzelo 3 prešiče in do 30 voz drv. Najstarejši ljudje ne pomnijo kaj tacega. Na gori je treščilo v veliko lipo ter kmalu ubilo dva človeka, ki sta vedrila. Letina bo slaba. Vina nič, krompir je slab in gnjiv, drugo je pokončal črv.
—	Veliko neurje s točo in strelo. Že zjutraj in opoldne v torek dne 19. jul. so se zbrali nad Leskovcem pri Krškem in okolico pogubonosni oblaki, iz katerih so se vsipale plohe, da je bilo groza. Zvečer okoli pol 9. ure pa je kot oreh debela toča med strašno nevihto uničila večjidel vinogradov in skoro vse poljske pridelke. Med nevihto je udarila na dva kraja strela in upepelila posestniku Krampeljnu na Drnovem hlev in kozolec s senom in žitom vred, Antonu Urbančiču pa v Gornji vasi šupo, napolnjeno s senom. Tudi v nedeljo zjutraj ob pol 3. uri je prihrula nevihta z debelo točo od Brežic proti Leskovcu in naredila zopet občutrfb škodo. Slabo se obeta ubogemu kmetu-vinogradniku.
—	Silna toča je pobila vse pridelke «d Ajdovca do Žužemberka.
—	Povodenj napravila silno škodo na Barju. Z Iga se'poroča: Dne 18.,
19.	in 20. julija so grozni nalivi preplavili barje, pridelki na barju so vni-čeni, osobito trpi živinska klaja, žito na polju v kupih gnije, krompir je gnil, krma za svinje je vničena, na trdem polju stoji v razvorih voda, po žito se z vezmi ne more radi mokrote. Vse kaže, da nastane splošna ljudska beda
—	Nalivi povzročili silna opustošenja. Iz Stare Vrhnike se poroča z dne 23. jul.: Pred tednom nam je po bila grozna toča vse poljske pridelke, a ni bilo zadosti. Dne 20. t. m. popoldne okoli tretje ure, ko so bdi ljudje večinoma na polju, so se oblaki hipoma združili in jelo je grmeti in se bliskati kakor bi se bližala ura sodnega dneva. Za tem pa se vsuje orehom slična toča in za njo se utrga oblak in prihrumi nepopisljivo velika voda pomešana z zemljo, krompirjem, koruzo in drugimi poljskimi pridelki, katere je ploha po polju izruvala in odnesla bog-ve kam. Napravila je nebroj plazov na senožetih in zemljo odnesla. Pri posestniku Franc Nagodetu, je hipno prihrumela reki podobna blatnata voda ter drvila skozi vežo v dve kleti nad en meter visoko.
—	Poplave. Dne 21. jul. je Pivka prestopila bregove, da je bila tretjina doline pod vodo. Istega dne je napravila narasla Sora mnogo škode na Sorškem polju.
—	Velik požar na Dolenjskem. Iz Novega mesta se poroča: V petek 22. jul. je pričelo goreti na Potoku v občini Šmihel-Slopiče. Ogenj je upepelil desetim gospodarjem hiše, gospodarska poslopja, žito, ki se je nahajalo v kozolcih in krmo, ki je bila že v skednju. Posestniku Janezu Zupančiču je zgorela 20 mesecev stara hčerka, krava in drugo. Škode je nad 40,000 K. Pogorelci so bili jako nizko zavarovani, kakor ponavadi: ubogi pogorelci so zavarovani samo za 10,000 K. — O tem se še poroča: Zažgali so otroci. Ob velikem viharju se je požar razširil na celo vas, da je bilo hkratu vsa v plamenu. Od vasi Potok, ki leži poleg
deželne ceste Novo mesto-Valta vas, so ostale tri hiše. En posestnik si je pri gašenju zlomil nogo. Beda je nepopisna, ker ni bilo mogoče ničesar rešiti. Blagohotni darovi naj se pošiljajo na župni urad v Vavti vasi.
—	Hmeljevi nasadi. Iz Ljubljane,
27.	julija: Hmeljevi nasadi na ljubljanskem polju so letos^nenavadno lepo razviti. Obeta se prav dobra letina, če vsega zopet v zadnjem trenutku ne pokvari letošnje vreme.
—	Železnica na Triglav. Inženir J. Planinski in docent dr. Steiner v Pragi sta izdelala načrt za železnico na Triglav. Po tem načrtu bi peljala železnica iz Bohinjske Bistrice čez Velo polje in od tod na višek Triglava. Od Bohinjske Bistrice do Velega polja bi vozili avtomobilni omnibusi, od tam naprej pa gorska železnica. Električno silo bo proizvajala posebej za to napravljena električna naprava na Ve-lem polju. Da se ta načrt uresniči, se ustanovi posebna akcijska družba.
—	Gasilske slavnosti v Ljubljani. Slavnost štiridesetletnice prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, spojeno z zborovanjem “Zveze kranjskih prostovoljnih gasilnih društev” bo dne 13., 14. in 15. avgusta 1910 v Ljubljani.
—- Srbski pevci v Ljubljani. Pevsko društvo “Stankovič” v Belgradu je obvestilo “Glasbeno Matico”, “Ljubljanski Zvon” in “Slavca”, da namerava meseca avgusta izleteti v Ljubljano in pri tej priliki prirediti koncert.
—	Bolgarski obisk v Ljubljani. Tekom avgusta ali septembra namerava baje velika družba bolgarskih trgovcev in obrtnikov obiskati Ljubljano in druge lepe kraje na Slovenskem.
—	Poštni urad v Dragatiišu. Dne 1. avgusta 1910 se je otvorit v Draga-tušu (politični okraj Črnomelj), nov uoštni urad z uradnim imenom “Dra-gatuš”, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada.
—■ Novomeška občina je naprosila vlado, naj bi se za Novo mesto odpravilo uradno nazivanje “Rudolfovo”, ker se to' ime med ljudstvom nikakor noče udomačiti. To je vse hvale vreden korak.
—	V Zagorju ob Savi je bila dne 17. 17. julija slavnostna otvoritev tamošnjega “Sokolskega doma”. Udeležba je bila ogromna. Nad 20 sokolskih društev je bilo navzočih.
—	Ob priliki desetletnice smrti za slovensko slovstvo velezaslužnega dr. Fr. Lampeta se odkrije dne 21. avgusta v Črnem vrhu nad Idrijo njega dostojen spomenik ter se v zvezi s shodom dekanijskega odbora izobraževalnih društev primerno proslavi ta dan.
—	Fran Naval — dramatični pisatelj. Odlični operni pevec, slovenski rojak Fran Naval-Pogačnik je spisal veselo igro v treh dejanjih, ki jo vprizore na Kraljevih Vinohradih.
—	Arnošt Windischer, eden tistih, ki so kot žrtve septemberskih dogod kov v Ljubljani presedeli cele mesce po ječah, je bil dne 25. jul. izpuščen.
-—• Maturo z odliko je napravil na škotski gimnaziji na Dunaju sin državnega in deželnega poslanca g. dr. Šušteršiča Ivan Šušteršič, ki se po ta ko odlično dovršeni gimnaziji posveti pravnim študijam.
—	Smrtna kosa. V deželni bolnici je umrl .Jakob Kordeš iz Loškega potoka. — V Ljubljani je umrl g. Friderik Kollmann, brat ljubljanskega trgovca g. Roberta Kollmanna. — Umrl je v Kranjski gori posestnik g. Alojzij Jakelj. — Umrla je v Dobrepoljah ga. Terezija Štih, soproga trgovčeva. — Umrl je v Bistrici pri Tržiču občespo-štovani posestnik in cenilec : zemljišč g. Janeza Valjavec, vulgo Češenj. •— Kap je zadela oženjenega pom. uradnika Ignacija Pogačarja, rojenega 1874. leta v Ljubljani ter pristojnega v Moste. Po obedu ga je napadla padavica, nakar se je zgrudil in umrl. — V Ljubljani je dne 21. jul. umrl za jetiko štajerski rojak g. Ivan Ozmec, bivši suplent na ljubljanski gimnaziji. Zapušča vdovo z dvema otrokoma.
—V šišenskem bajarju utonil. Utopljenega so našli dne 20. jul. v Zg. Šiški v bajarju 48 let starega delavca Franca Kunstelja, posestnika na Glin-cah št. 4. Kako je notri zašel, se ne ve. Kunstelj zapušča pet otrok.
—	Samoumor topničarja predstrel-ca. Ustrelil se je 19. jul. zjutraj s službenim karabinerjem v topničarski vojašnici v Ljubljani predstrelec Kotar, doma iz Zagorja. Motiv: najbrže strah pred kaznijo. Kakor se čuje iz gotovih virov, so fanta častniki in moštvo imeli radi ter je imel lepe čase pri vojakih kot strežaj v častniški kuhinji. Ustrelil §e je v glavo ter je bil takoj mrtev.
—	Nesreče. Vol je iztaknil oko v Mali Račni posestniku Ivanu Zupančiču, ko je krmil živino. — Pri razstreljevanju se je ponesrečil v Iški vasi
delavec Franc Mehle, ker se je naboj v skali prezgodaj sprožil. Poškodovalo ga je na obeh rokah. — Žaga je zmečkala v Zapužah 2'/2 leta staro hčerko posestnika Jožefa Repeža.
—	Na Nanosu ponesrečil se je pri vojaških vajah prostovoljec g. Dekval. Padel je 20 metrov globoko. Ranjenega so prepeljali v Postojno.
—	Pomiloščen morilec žene. Rudarja Andreja Rejca iz Idrije, ki je bil pred ljubljansko poroto zaradi umora svoje žene obsojen na smrt, je cesar pomilostil, in najvišji sodni dvor mu je prisodil 20 let težke ječe.
—	Afera Hladnik. Preiskovalni sodnik pl. Grasselli se je dne 22. jul. zopet odpeljal iz Ljubljane v Trst, da tam zasliši 50 prič.
—	Tatinska izjema. Vencel Dra-bek, lesni trgovec v Spodnjem Logatcu je imel hranjenih v svoji blagajni 2100 K. Posrečilo se je pa nekemu dozdaj neznanemu uzmoviču, odpreti blagajno in iz nje vzeti le 600 K, v svoji velikodušnosti pa je pustil 1500 K lastniku. Res izvanreden tat.
—	Lov na tatove so napravili s prav dobrim uspehom v Dolskem. V vasi je bilo pokradenih od spomladi perutnine in zajcev v vrednosti nad 200 K. 19. jul. se je posrečilo priti tatovom na sled. Oboroženi z vilami, koli, matikami je obkolilo več vaščanov pod spretnim vodstvom žendarmerije o-sumljeno poslopje, vdrlo notri in zalotilo celo družino z materjo in 7 otroci. Ker so se uprli napovedani aretaciji, je prišlo do krvavega spopada. Ciganska mati je ušla, otroci so pa prejeli zasluženo kazen. Ponoči se je posrečilo ujeti še mater, katero je raz-ljučeno ljudstvo vleko k županu ter jo tam po amerikansko linčalo, namreč enostavno obesilo na vrv, preziraje vse človeške in državne zakone. Kakšni pa bodo nasledki nečloveškega ravnanja s tatovi, bomo šele videli, koliko bo dal krznar za kožo sedmih lepih in doras.tenih mladih — dihurjev, stara bo stala pa nagačena v šoli, kot svarilen zgled vsem kurjim tatovom.
ŠTAJARSKO
"1
—	Zlatomašnik opat Ogradi. V Celju se je obhajalo dne 31. julija redko slavlje. Preč. g. opat Franc Ogradi je slavil 501etnico svojega mašni-štva. G. Ogradi je rojen dne 13. julija 1836 v Gornjemgradu; leta 1848. je prišel v “glano okrožno šolo” v Celju in napravil 1. 1857. na celjski gimnaziji maturo. — V mašnika ga je posvetil škof A. M. Slomšek 25. jul. 1860. Služboval je g. Ogradi kot kaplan v Konjicah in na Sladki gori; od 1. 1868— 1875. je bil vikar v Celju in na to 15 let špiritual v mariborskem bogoslovju. Leta 1890. je došel kot kanonik in infuliran opat nazaj v Celje. Č. g. Ogradi ima tudi cesarsko odlikovanje, je vitez železne krone 3. razreda in sedaj je zlatomašnik.
—	Sneg na planinah. V soboto 23. julija ponoči je — letos poleti že tretjič — zapadel sneg vse višje vrhove zgornještajerskih Alp.
—	Romanje štajerskih Slovencev na Brezje. Krog 1500 štajerskih romarjev se je dne 25. julija peljalo iz Celja na Brezje k Mariji Pomagaj. Vse se je vršilo v lepem redu. Štajerske Slovence so kranjski bratje navdušeno sprejeli.
—	Zveza telovadnih odsekov bo priredila letošnjo zimo v Mariboru tečaj za vaditelje Orlov. Tako se je sklenilo na občnem zboru S. K. S. Z. v Ljubljani.
—	Grozen zločin v gostilni. V Krčevini pri Ptuju je prišel v nedeljo, dne 17. jul. zvečer v gostilno pod vejo pri Mercu nek mož, ki se je začel v pijanosti nedostojno obnašati proti gostilničarjevi ženi. Ko ga je gospodar nato posadil na hladno, je nasilni mož zamahnil proti Mercu z velikim nožem in popolnoma razparal trebuh, da so se čreva izsula na tla. V strašnem stanu so nesrečnega moža pripeljali v ptujsko bolnišnico. Zverinskega pijanca imajo pod ključem.
-— Moža umorila? Iz Žusema poročajo to le žalostno novico: Orožniki so odpeljali v zapor znano Gočarjevo Mimo, ki je na sumu, da je zastrupila svojega moža JožeJa Žlofa, katerega so izkopali štiri tedne pred aretacijo žene.
—- Umor pri Novi cerkvi. Dne 22. julija zvečer so se stepli pri Novi cerkvi fantje blizu gostilne po domače pri “Stepi”. Pri tem so ubili Jožefa Javornika. Dobil je tako nevarne rane, da je na mestu obležal. Hude bodljaje je dobil vojak Javornik, kateremu so vzeli bajonet in Jožef Flis, kateri ima roko nevarno zrezano, Jožef Javornik in Jožef Flis sta delala svoj čas pri zidarskem mojstru Golograncu v Celju.
—	Smrtna kosa. V Vrbju pri Žalcu so dne 22. julija pokopali čevljarja Franca Cokana, ki je umrl vsled ran, zadobljenih na nekem vaškem pretepu iz političnega sovraštva med slovenskima strankama(!). — V Žalcu je umrl dne 22. jul. veleposestnik Josip Žigan, odbornik Savinske posojilnice. —V Brežicah je umrl g. Ignac Polan-šek, pekovski mojster in hišni posestnik.
—	Duhovnik umrl. V Spodnjem Dravogradu je umrl č. g. kaplan Josip
Korošak. Rajni je bil rojen 26. febr. 1878 pri Sv. Juriju ob Ščavnici; v mašnika je bil posvečen leta 1905. Kot kaplan je služboval pri Sv. Rupertu nad Laškim, v Pilštanju, Rajhenbur-gu, Svetinjah in Kozjem. Zadnji dve leti je hudo bolehal. Zdravil se je od 1. novembra 1908 do aprila 1910 pri usmiljenih bratih v Gradcu.
— Požar. V Sečah pri Kozju je dne 15. jul. zgorela hiša'kočarja Jožefa Ivekoviča, s kozolcem vred. Tri osebe so med ognjem zadobile hude opekline.
UD
PRIMORSKO
—	Goriški deželni šolski svet se je soglasno izrekel, naj vlada v Gorici u-stanovi italijansko in slovensko gimnazijo.
—	Izseljenci preko Trsta. V preteklem letu se je izselilo 21,479 ljudi preko Trsta, vrnilo pa 7147. Zanimivo je, da se ni nič manj kot 4624 Ogrov peljalo čez Trst, čeprav se na Ogrskem zelo pritiska na izseljence, naj potujejo na Reko.
—Štrajk v Labinu. V premogokopih labinskih je 800 delavcev ustavilo delo. Od 10. junija štrajkajo tam zidarji in vsled tega so morali tudi rudarji ustaviti delo. Rudarji so se večinoma izselili ter opravljajo poljedelska dela.
—	Slaba letina v Istri. Z dne 23. jul. se poroča, da je v zadnjih tednih uničila toča skoro vso žetev v Istri. Stiska je zelo velika, a bo še večja, ko bo že itak revnemu prebivalstvu pošla še lanska zaloga. Vladina pomoč je nujno potrebna.
—- O silni nevihti poročajo dne 24. jul. iz Bovca na Primorskem. Burja je strašno razsajala in toča pobila.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Črničah na Goriškem č. g. Alojzij Majcen, ki je bil v mašnika posvečen 18. julija 1909. — Utonila je pri Sv. Luciji na Goriškem Tržačanka Lozer, ki je letos absolvirala ženski licej v Trstu. — V Drnovku je umrl g. Josip Sfiligoj, veleposestnik in bivši mnogoletni župan v Biljani v 82. letu starosti. — Umrla je v Gorici gospa Angiolina baronica Ritter. Pokojnica, jako bogata, bila je velika dobrotnica mestnim revežem.
-— Za germanizacijske svrhe v Trstu in Istri, t. j. za tamošnje nemške ljudske in meščanske šole se je izdalo doslej na stroške davkoplačevalcev nad pol milijona kron. In k temu pridejo še ogromni stroški za nemške srednje šole ravnotam.
vasi Riharjeve v župniji Št. Vid v Podjunski dolini. 10 posestnikom je zgorelo 26 velikih poslopij.
. — Za pogorelce v Črni je prišlo na dež. vlado darov 5016 K 66 vin.
—	Strašne stvari so se zgodile! Koroške “Freie Stimmen” so predkrat-kim zapisale žalostno notico: “Slove-nisch geworden!”, kjer bridko tožijo, da je v Tržiču na Gorenjskem gostilna “Pri fml. Radeckem” odpovedala prostore nemškim društvom in da imajo Nemci v Tržiču samo še gostilno “Zur Post”, v Velikovcu, da je gostilna Čebul prešla v slovenske rolje in da je Slovenec Valentin Prolič kupil veleposestvo Petrovdvor pri Celovcu, ki ima tudi gostilniško koncesijo. Res strašno!
—	Prevalje, 21. jul.: Že črez 14 dni imamo v Prevaljah in pri Fari električno razsvetljavo, katero je vpeljal narodni podjetnik, trgovec z lesom in restavrater g. J. Lahovnik. Vodno moč daje Meža. Luč je napeljana po vseh boljših hišah.
—	Takoimenovanega “Steinbiera” se proizvaja na Koroškem še 450 hi. Tri tovarne v celovški okolici še delujejo, in sicer Urekova in Kopajnikova v Otočah in Šornova v Spodnji Goričici. Poleti ga proizvajajo 300 hi, pozimi 150 hi.
HRVATSKO.
— Strašen požar na Koroškem. Dne 23. jul. t. 1. je velik požar vpepelil pol
j
—	Koliko je šolske mladine v Zagrebu? V zimskem tečaju 1909-10 je bilo na zagrebškem vseučilišču 1260 dijakov. Na srednjih šolah je bilo koncem istega šolskega leta 2397 fantov in 534 deklet, skupaj torej 2931 dijakov. Na višjih dekliških šolah je bilo 879 učenk. Na nižjih mestnih ljudskih šolah je bilo vsega skupaj 4645 otrok. Razven tega so še ženske strokovne šole, stavbena in obrtna šola in več privatnih, tako, da je v Zagrebu vsega skupaj do 10,000 šolske mladine.
—Hrvatski slikar na razstavi v Londonu. Hrvatski slikar Vlaho Bukovac je razstavil v Londonu portret vojvodinje Albany. Slika je jako izborno dovršena in je v vseh umetniških krogih vzbudila veliko pozornost.
—	Star cigan. V bolnici v Karlovcu je umrl cigan Mato Hudorovič, star 104 leta.
—	Gospodarska povzdiga Dalmacije. Dalmatinski cesarski namestnik Nar-delli je odpotoval s parnikom “Dal-mat” v Srednjo Dalmacijo, da osebno nadzoruje vladno akcijo za povzdigo Dalmacije, to je pristaniška dela in cestne zgradbe.
—	Bosanci se vračajo v domovino. Mohamedanci, ki so se v velikem šte-
vilu izseljevali iz Bosne, so se sedaj jeli vračati. Te dni je prispelo pođ vodstvom Rama Kloniča nad 20 bosanskih emigrantov iz Carigrada v Bel grad, odkoder so se nato odpotili v Bosno. Reveži so videli in se prepričali, da v tujini ni najti bratov m da je vendarle najboljše doma na rodni grudi sredi bratov po krvi iij jeziku.
MATH. H. NEMANICH.
1005 N. Chicago Street, Joliet, lit
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street. Joliet, 111
ZAPOMNITE SI!
Zmožnost Angleščine Vam primerno delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovčnsko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da 5- lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig!
R. Pilcher, predsednik.
Fred Bennitt, podpredsednik. George Erb, kasir.
F. W. Woodruff, ass’t kasir.
’ National Ml
Kapital $100,000.00. Barber Building Joliet, I1L
TA BANKA vam plača enako-visoke obresti kakor banke v stari domovini.
3%
. O
OBRESTI OD VLOG. Edina hranilna banka v Joliettl.

Resnica je!
Kdorkoli Slovencev je pošiljal
| -M denarje v staro domovino
se je prepričal, da so ti točno in vestno tja dospeli v 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko
Frank Sakser Co.
%
*
äj 82 Cortlandt St.,
*
New York, N. Y.,
ali na njeno podružnico
6104 St Clair Ave. N. E., Cleveland, 0.,
da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi,
kar mu je šlo.

Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in mi tekoči	1 Qi
račun ter je- obrestuje po čistih	/O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu,
Delniška glavnica K 3,000.000.	Rezervni sklad K 400,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO.
A.MjERIKANSKI SlX)VENEC
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovensli-katoliški list v Ameriki ter glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdiia ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOTHA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem doptu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Telefoni:
Chicago in N. W. 509.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo* brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the JLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Building Joliet, Illinois.
Advertising rates lent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
	CERKVENI	KOLEDAR.
14.	avg. Nedelja	Evzbij, spozn.
15.	“ Pondeljek Vnebovz. M. D.	
16.	“ Torek	Rok spozn.
17.	“ Sreda	Liberat, muč.
18.	“ Četrtek	Helena, kraljica.
19.	“ Petek	Ludovik Tol. šk.
20.	“ Sobota	Joahim, oče M. D.
	KRŠČANSKI	KAŽIPOT.
X.
Pogovor s svobodomiselcem.
Ti, prijatelj moj, se bahaš s tem, da si svobodomislec. Dajva pomeniva se nekoliko o tem. Morda spoznaš, kaj bi imel pridobiti ali izgubiti. Kaj poskušaš, če smatraš vero za resnico? Če dobiš, pridobiš vse; če izgubiš, izgubiš vse.
Svobodomislec: “O, zabavam in grehu bi se pač lahko odpovedal, ako bi imel vero.”
Odgovor: “To je zmota. Odpovej se najprej grehu, odpovej se nevarnim priložnostim h grehu in kmalu boš veroval. Povej, ali bi ne bilo nespametno, prodirati globoko v neobljudeno puščavo, ne da bi vedel, kam prideš, ali boš mogel najti živeža, ali se ne boš mogel braniti proti zverem.” —- No, pomisli, za svobodomiselca je mnogo večja nespamet, drzniti se v skrivnosti druzega sveta, ne da bi pomislil, kaj bi se mu utegnilo tam pripetiti.
Lahko n. pr. dvomiš o tem, da li je duša res neumrjoča ali ne; dovolj hudo. Ampak še mnogo huje je, ako sploh nočeš misliti o tem, niti se potruditi, da bi se dal poučiti. Vendar je za nas tako važno, biti o tem na gotovem, da bi moral priti ob pamet, ako se za to ne brigaš.
Pomni torej, dragi prijatelj: Izmed treh dokazov moraš enega sprejeti in imeti za resnico, da se ne moreš izogniti: Ali bodem po svoji smrti srečen — ali večno nesrečen, ali pa se povrnem v nič. Iz tega moraš sklepati: “Nebesa niso zame, kajti če so nebesa, sem zaradi svoje nevere izključen. Preostal bi še pekel ali uničenje. Pa sem li gotov, da bom po tem življenju uničen? Ali moreš dokazati, da duša s telesom umre?, Ali so vsi razumni ljudje tega mišljenja? Kdo pa ti je kaj tacega razodel? Vendar, če ti ostane tudi samo senca dvoma, bi bil velik bedak, ako ne bi poizvedoval, kajti preostajal bi ti samo še ali pekel ali uničenje. Nič ni tako strašno, ker ni nič gotovejšega. Moj Bog, drugi naj poskušajo, ostati stanovitni v svoji nevednosti; jaz pa si hočem razsvetliti vprašanje, ki se me tako tesno dotika in mora imeti za mojo bodočnost tako težke posledice.
Ponavljam, svobodomislec se je moral odpovedati razumu. Kakor pravi norec, da “ni Boga”, tako taji svobodomislec nele, česar v drugem svetu ne vidi — marveč taji vse čudovito v veri, kar vendar lahko vidi in je zadostno dokazano.
Med in ocet.
Nekoliko šaljivo navdahnjen duhovnik je imel v pridigi pred svojimi
zbranimi župljani naslednji nagovor:
“Bratje moji,” rekel ni, gospoda moja, “priznati moramo, da ima vera veliko krivico, da, veliko krivico; ampak brez dvoma ima krivico samo v tej edini točki: prepoveduje vse zlo in zapoveduje vse dobro. Toda, kaj hočete storiti? Vzeti pač moramo vero, kakršna je.” Seveda so dobri poslušalci takoj razumeli, na kaj je dobri gospod cikal. Potem je nadaljeval: “Že dolgo časa vedno kriče: ‘Toleranca! Verska strpljivost!’ In s tem so se duše uspavale. Pravijo mi tudi: ‘Več muh ujameš z medom nego z octom!’ Kajpak, toda kaj pridobe muhe na medu? Z nogami obtiče v njem in morajo poginiti. Časih dajem prednost octu ali jesihu, kajti mislim, da je to dobro za vaše duše. Z nekoliko octom se spet poživljajo gotovi ljudje, ki so že napolmrtvi.
“Pritožujete se, da tako glasno kričim! Kaj bi mislili o meni, ako bi mimogrede pred vašo hišo videl, da je v hiši navstal ogenj, in bi le polglasno klical: ‘Gori! Goril’ — Gre pa za mnogo važnejšo reč, nego za vaše hiše; gre za vaše duše, ki so v nevarnosti, da se pogreznejo v peklenski ogenj, in grajate me, da tako glasno kričim! Vi tega nočete, ampak ljubim vas preveč, da bi vas poslušal.”
(Dalje sledi.)
DELAVSKA NEDELJA.
“The United Mine Workers Journal”, to je, glasilo združenih premo-garjev ameriških, z dne 4. avg. t. I. prinaša pod gorenjim naslovom naslednji članek:
Nedelja pred Delavskim dnem (Labor Day) je bila izbrana kot “Delavska nedelja” (Labor Sunday), na katero bodo organizirani delavci dokazali, da ne sovražijo cerkve, kakor trde njihovi nasprotniki.
Organizirani delavci vsacega sela in vsacega mesta, kjer se je vkoreninila nova blagovest delavskega osvoboje-nja, pojdejo v svoje cerkve, da pokažejo, da so v redu in vrsti z vsem, kar je namenjeno, ljudi in obrtne razmere zboljšavati.
Vsakdo idi v cerkev dne 4. septembra, tako da bo Delavska nedelja leta 1910. velik dan za delavsko gibanje in zvonilka za cerkev.
“GOVORICE”.
Pred nekaj časom je Moše Cohen izginil iz svoje domačije v Ohiu. Ni se mu obnesla kupčija.
Nekoliko dni potem, ko je mož izginil, so navstale govorice — vsakovrstne govorice, ki je bilo sploh kdaj slišati o njih. Šepetali so ljudje in si namigavali glede načina njegovega poslovanja; razlogi so se navajali za njegovo izginutje; pripovedke so se prenašale čez ozadnji plot in skoz omrežena okna v bankah in preko stolov v hotelskih vežah.
“Začenjali so ga videti v raznih krajih", pravi ‘Dayton News’, “enkrat v New Yorku, drugikrat v nekem chica-škem hotelu. Zopet in zopet so ga videli na vlakih, ali kupujočega tikete za parniško vožnjo, po govoricah. Pisma je prejemala od njega rodbina — rodbina je vedela vse o njegovem iz-ginutju — te in tisočere druge govo rice so se raznašale, in zagotovo lahko pravimo, da je povprečni nepristranski človek prišel do zaključka, da je Moše Cohen utekel svojim upnikom ali sodišču in da se mu pod izmišljenim imenom dobro godi v drugem podnebju.
“Zadnji petek je bilo njegovo truplo najdeno v reki Miami — vse, kar je bilo umrljivega na Moše Cohenu, so pobrali iz vodovja, kjer je ležalo vse te mesece. Upajmo, da ga niso motile krute govorice, ki šo se raznašale skoro vpričo njegovega trupla. Kajti naključilo se je lahko, da so se nekatere teh govoric ponavljale samo na streljaj daleč od mesta, kjer je truplo izpiralo vodovje.”
Pa te govorice niso. navstale morda samo zato, ker je bil dotičnik Mojsij Cohen iz Daytona, O. Jednako bi se utegnilo raznašati tukaj v Jolietu čez tebe, dragi čitalec, ali čez tvojega soseda.
Govorici ni mar osebnost. Splošna je govorica po svoji kakovosti, in najde vhod tako v uho visokega mogočneža, kakor v uho nizkega slabotnika. V omenjenem slučaju govorice niso bile krutejše, ne bolj neutemeljene, ne neskrbneje prenašane od ust do ust. Ljudje se niso bolj brigali, da bi bili natančni v svojih podatkih glede g. Cohena iz Daytona, kakor bi se v vsakem drugem slučaju, in ne manj.
Ampak ta slučaj nas uči, da se razgrinja in raznaša preveč govoric. Domišljija postaja prevneta in predelav-na, kadar se govori o zadevah kake posamezne osebe. Premnogi ljudje ne premislijo strašne krivice, ki jo utegnejo prizadeti kaki osebi — tudi mrtvi osebi — S tem, da poslušajo ali razširjajo kako govorico.
Nikakor ne nameravamo tu zagovarjati Moše Cohena. O podrobnostih daytonskega slučaja ne vemo ničesar. In ne vemo, ali potrebuje Moše kace-ga zagovora. Nobeno človeško bitje na tem svetu ne ve ničesar o njegovih nagibih — nihče ne ve, kaj je trpel, kaj je mislil, kako trdo je poskušal premagati neprilike, ki so ga stiskale in pogrezale. Edinole Bog sam more natanko soditi tega mrtvega moža. Ampak premnogi ljudje so si škodovali samim sebi s tem, da so raznašali govorice, ki so cikale na dotičnikovo poštenost — kajti njemu, ki raznaša krivo govorico, škodi tako obrekova-
nje bolj, nego nedolžni žrtvi take govorice. Da — božji mlini meljejo počasi, ampak meljejo izredno drobno.
SKRB ZA ZOBE.
Poraba mila je najboljše merilo prosvete kacega naroda, — se glasi star izrek. — raba ščetke za zobe je v še mnogo višji meri. V njeni bolj ali manj razširni rabi tiči, tako smemo reči, razlika med civilizacijo ali omiko in nasprotjem. Prečudno je, koliko ljudi zanemarja skrb za zobe. Zobje so vobče trdi in dobri in bi mnogo prenašali, ako bi živeli kakor naši prednik^ pred tisočerimi leti. Toda kuhana hrana, ki jo sedaj uživamo, pospešuje kisanje in gnitje na zobeh zastalih ostankov, in to razjeda zobe. To se godi posebno v mladosti, in kako potrebna je skrb za zobe posebno pri otrocih, je razvidno iz poročila newyorškega urada “Bureau of Municipal Research”, po katerem je 500 šolskih otrok obojega spola v starosti od 14 do 16 let, ki so meseca majnika v onem mestu prosili za svoje delovne papirje, imelo zdrave zobe v 14. slučajih. Vsi ostali so imeli bolj ali manj slaba, nenegovana ozobja, in tudi tistih 14 otrok je moralo pogrešati v rednih razdobjih potrebno čiščenje zob po zobozdravniku. Samo 25 iz celega števila jih je imelo sploh kdaj opraviti z zobozdravnikom. Ker je bilo teh 500 šolskih otrok odbranih na slepo brez ozira na družabne ali finančne razmere staršev, smemo iz zaključkov pač sklepati na splošno skrb za zobe pri šolski mladeži v New Yorku. In ta sklep je tem žalostnejši, ko je zajedno dognano, da bi se bili bolni zobje večinoma dali rešiti po primerni zobo-zdravniški oskrbi, dočim je brez te vsako pokvarjeno ozobje izgubljeno,— Kar velja za New York, velja tudi za Chicago in druga mesta, kjer so razmere vsaj zelo podobne, če ne jednake, tako po prebivalstvu kakor po načinu življenja. — Napra\% mestnih zo-bozdravilnih klinik za otroke je pač pravtako potrebna kakor drugo zdravniško nadzorovanje otrok, in v tem oziru bi se moralo kaj ukreniti. Ampak poročilo vsebuje tudi svarilo za odrasle. Mnogi od teh plačujejo lepe svotice denarja zobozdravnikom za u-metna ozobja in druge pripomočke, brez vsacega ozira na bolečine in neprijetnosti, ki jih trpe tekom časa. Tega vsega ne bi bilo treba, ako bi se le o pravem času ravnalo po opreznih odredbah, predvsem glede čistosti. Zobje so neobhodno potrebni, kajti samo dobro prežvečena jedila se lahko prebavljajo, ampaTc zdi se skoro, da se zanemarjajo baš zato, ker so tako potrebni. Ženske so po več ur pred ogledalom zavoljo svoje toalete, in moški potrebujejo mnogo časa za britje in uravnavo svoje zunanjosti. Samo majhen del tega časa posvečen skrbi za zobe, bi občuval zobe zdrave. — Ameriški zobozdravniki si obračajo malomarnost ljudi v svojo korist, — nič ne tožijo, in tisti, ki jim morajo nositi svoje lepe denarce, nimajo pravice tožiti, kajti pokorijo se samo ža svojo nemarnost.
NEVARNA IGRA ŠPANSKEGA KRALJA.
Dnevi španskega in portugalskega kraljestva so sešteti, ako ne lažejo vsa znamenja. Da morajo postati razmere v Lizboni nevzdržljive, je lahko umevno po umoru kralja Karola in prestolonaslednika. Toda na Španskem bi ne bilo treba poloma.
Mladostni španski kralj vodi nevarno igro. Opustil je tradicije vdove-kraljice. Vpliv njegove soproge je okrepil liberalno-demokrktične kroge. Najpomembnejši španski državnik Maura je padel v nemilost zaradi svojega konservativnega mišljenja. Sedanji ministrski predsednik Canalejas goni s satanskim sovraštvom neizkušenega kralja v propad. Na Španskem sta pojma “liberalno” in “republikansko” stvarno enakovredna. In kljub temu dela" prvi svetovalec krone pot republikancem. Čisto odkrito je šele pred kratkim nek nov republikanski časnik v Madridu očrtal “novo pot”: “Najprej kulturni boj in potem odstranitev nepotrebnega kraljestva.”
Kralj Alfonz je sledil nasvetom ministrskega prestolonaslednika ter podpisal dekret, s katerim se odpravlja cerkveno prisego pri vseh državljanskih opravilih. Ministrstvo je dobilo tudi dovoljenje, da lahko odpravi vse verske kongregacije in redove, ki mu ne ugajajo in katerih posestva lahko potem zapleni.
Odkrit kulturni boj je postalo geslo na Španskem. Široke ljudske mase so vsled teh činov novega ministrstva ogorčene, seveda tudi proti kralju. Kralj Alfonz pa se lahkomišljeno odpoveduje še odkrito vdanim pristašem monarhije. Njegovi novi prijatelji se vesele v zmagoslavju. Kakor hitro bo kralj osamljen od konservativnega pre bivalstva, bo postal popolna igrača v rokah brezvestnih elementov. “V največ dveh desetletjih bo storil zamorec svojo dolžnost,” je bilježil nek republikanski organ s ciničnimi besedami prihodnjo dobo na Španskem.
Prepozno bo spoznal kralj Alfonz, da bodo njega in njegovo družino brezobzirno uničili duhovi, ki jih je sam klical. Takrat pa bo rešitev nemogoča. Saj že sedaj razpolagajo republikanci z veliko močjo. Ako pa se jim popolnoma izroči vladni ustroj v oblast, gotovo to ne bo imelo dobrih posledic.
Število anarhistov je na Španskem zelo veliko in se množi vsak dan. Saj
se pritisk španskih anarhističnih krogov opaža tudi po ostali Evropi, toliko je tam teh smeti. Francoska republika trpi pred nevarnostjo španskih anarhistov ravno toliko, kakor monarhične vlade. Z malenkostnimi policijskimi sredstvi se seveda ne more odstraniti zla. Ljudstvo pa se tira z novim kurzom, ki je zavladal na Španskem, naravnost v žrelo najbolj radikalne agitacije.
Ako bi poznal mladostni kralj le malo zgodovine svoje domovine, potem bi moral že davno spoznati, da se je vsaka republikanska in revolucionarna doba na Španskem začela s kulturnim bojem. Kralj Alfonz pa izroča sedaj samo državo vnovič prevratu. Učenci usmrčenega anarhista Ferrer-ja so sedaj prijatelji kralja Alfonza, kmalu pa bodo njegovi krvniki.
“Slovenec”.
progo v Išl. Za cesarja in rodbino se vrši v cesarski vili tiha maša, popoldne pa rodbinski obed. V imenu cesarske rodbine bode častital cesarju nadvojvoda Franc Ferdinand, kateri se udeleži slavnosti s svojo ženo, vojvodinjo Hohenberg. Prestolonaslednik izroči cesarju nek spominek na 80 letnico, o čegar kakovosti pa se še sedaj strogo molči.
Koliko moč ima krščanska žena.
Neki general je postal na večer svojega življenja zelo dober in pobožen mož. Prejemal je celo večkrat v tednu sveto obhajilo. Vsi njegovi prijatelji so se tej pobožnosti zelo čudili. Nekega dne ga vendar vpraša eden izmed njih, kako mu je vendar mogoče, da po takem burnem vojaškem življenju živi tako pobožno in sveto, — njemu staremu vojaku. General pa odgovori z vojaško pogumnostjo: “Ko sem prišel iz vojske, mi je dal Bog dobro in zelo pobožno družico. Opazoval sem njeno pobožnost, toda sam sem bil še zelo mlačen. Ona mi ni nikdar prigovarjala, da bi postal drugačen, a bral sem ji to njeno vročo željo iz njenih milih oči. Slutil sem, da ona moli zame. Ko je prišla po sv. obhajilu iz cerkve, se mi je vedno zdelo, kot bi stal angel pred menoj. Bila je polna sladkega miru in tihe potrpežljivosti. In kadar mi je obvezovala rane, je pozabila popolnoma na se, bila je kakor uboga usmiljena sestra. In glej! Naenkrat se je oglasila v meni želja, da bi mogel tudi jaz tako zvesto Bogu služiti. Prosil sem jo, naj me popelje k svojemu iz-povedniku. In res se je posrečilo dobremu patru, privesti me na pravo pot. Pod njegovim vodstvom in s pomočjo božje milosti sem postal to, kar me dela sedaj tako srečnega in zadovoljnega!”
Dvojni samomor v vulkanu. Iz Japonske se poroča, da sta se nastanila
3.	jul. v nekem hotelu na vznožju vulkana Asama mož in žena, na videz iz boljših krogov. Zjutraj sta zapustila hotel ter se podala v spremstvu gorskega vodnika na vrh Asame. Ko sta dospela na vrh vulkanovega žrela, sta se objela ter spustila v groziviti prepad, v kipečo lavo. Iz papirjev, ki sta jih pustila v hotelu, se je dognalo, da je njima nekdaj lepše solnce sijalo, toda neprestane nesreče so ju pripravile na beraško palico.
Nad sto let stari ljudje. Kakor poroča “Materinska Riječ”, je v Argen-tiniji mnogo oseb, ki so stare nad 100 , let. V Rosario de Santa Fe živi star-I ka, ki je stara 102 leti. V Buenos ] Airesu so umrle pretekli mesec štiri ! starko in sicer neka Španjolka, stara 101 leto in tri Argentinke v starosti | 100, 105 in 111 let. V mestu Cordoba ; žive 4 sestre in sicer Lucija Avalo, vdovela Cortez, stara 130 let, Klavdija vdovela Cortez, stara 125 let, Dolores vdovela Ciriaka, stara 115 let in najmlajša, Amadea, stara sto let, je še gospodična.
E, Wunderlich GraniteCo.
804-806-808 N. Hickory St,, Joliet, IH,
Velika zaloga spominkov
Delo pod milim nebom
zahteva pogostnih kopeli s Severovim t Zdravilnim Milom, da se utešijo in preženejo solnčni zapal, poletni opah-| ki, prišči, odrge, rdečina, in hripavost obraza in rok. Če se rabi to milo za i umivanje, ostane lobanja zdrava in krepka, rast las se pospešuje. Najbolj-! še za otročjo kožo—najboljše za vašo. | Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W.
F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2
I

V a %
■	- ; i '
. •.

as
k
tZ>
M
te
k
«!
*
M
S
©
W
O
te
*
*■<
od
te
o
te
te
S5
M
H
Naše prodružnice so: v Chicagv Bethania and Resurrection Cemetaif blizu Summit, Cook Co., in Napervili» 111 Chi tel 1872 N W Phone 4Qf
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Arizona bogata na rudarstvu.
Rudarstvo je glavna obrt Arizone, a največ izmed vseh kovin se pridelju-je bakra. Zlata, srebra in svinca pridobivajo v znatnih množinah. V bakrenem rudarstvu presegata Arizono, samo Montana in Michigan. Ta industrija je imela znamenito rast. Leta 1900. se je prirudarilo samo okoli 200,-000 funtov bakra; leta 1908., približno
290,000,000 funtov. Skoro četrtina bakra, produciranega v Združenih Državah, prihaja iz Arizone, skoro polovica arizonskega produkta iz okraja Cochise. Zlato, pridobljeno leta 1909., je bilo vredno $3,672,300, in pridobljeno srebro v istem letu je imelo vrednost $1,889,300. Svinec, glinovec in dragi kameni tvorijo ostanek sedaj pridobivanih rudnin.
Prekoatlantski kabel stane povprečno $1,200 na miljo.
Okoli 16,000 oseb umre na leto nasilne smrti na Angleškem m v Walesu.
Vladno zbirko poštnih znamk v Washingtonu si ogleda vsako leto o-koli 1,000,000 ljudi.
Zapiski v newyorški luki od začetka t. leta kažejo, da bo dežela dobila
1,000,000 priseljencev pred Novim letom.
Banke so obstajale na Kitajskem, v Babilonu, Greciji in Rimu pred krščansko dobo. Prvi zapiski o evropskih bankah so oni iz Benetk izza leta 1171. po Kr.
Število vseh Slovanov je vsled hitre množitve narastlo na 160 milijonov. Ako bo slovansko prebivalstvo tako naraščalo v bodoče, bi utegnilo v dveh desetletjih doseči 200 milijonov.
Ruski general Volodimirov, znani pospeševatelj vseslovanske ideje, je predkratkim umrl v Petrogradu. Leta 1908. se je udeležil slovanskega časnikarskega kongresa v Ljubljani.
Japonija je Nemčiji odpovedala trgovinsko pogodbo. Ta odpoved je napravila v nemških diplomatičnih krogih jako mučen vtis. Smatra se jo namreč za prvo posledico japonsko-ruskega dogovora.
Novi stokronski bankovci. Avstro-ogrska banka bo izdala z 22. avgustom t. 1. nove stokronske bankovce z datumom 2. januarja 1910. Stare lOOkron-ske bankovce od 2. januarja 1902. se mora zamenjati do 31. avgusta leta
1912.	pri avstro-ogrski banki. Novi bankovci so 16.3 cm dolgi in 10.8 široki.
Ogrsko poljedelsko ministrstvo namerava ustanavljati velika skladišča za vino ter jih izdatno podpirati. S tem hoče pospeševati izvoz ogrskega vina. Vinski trgovci nasprotujejo zelo tej vladni nameri. Taka akcija je res spojena z velikimi težkočami. A značilno je, da povsod nastopa prvi proti vsaki akciji, ki hoče proizvajalca-kme-ta podpirati — trgovec!
18. avgusta bode v Išlu zbrana cela avstrijska cesarska rodbina, celo stari nadvojvoda Rainer pride s svojo SO-
PRIPOROČAMO VAM
DOKTOR IVEC
(Water Doctor)
kot najboljšega in najizkušenejga zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot “water doktor”.
On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni m operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ah pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO STREET	JOLIET, ILLINOIS.
Pozor!
Ne kupujte farm ali zemljišč za kmetije dokler ne veste kakšna prilika se vam ponuja. Lahko začnete lastno gospodarstvo z malo vsoto denarja v slovenski gospodarski koloniji v bližini mesta Ashland, Wis. Pišite po pojasnila, ako si mislite kupiti farme ali ne, ker je dobro da povprašate v več mestih predno se odločite.
Pišite za pojasnila še danes.
James W. Good Co.,
Dept. 59.,	Ashland, Wisconsin.
gmimiiiiiiimiiiiiimiMiimiiiimimiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuj
Za popolno varno vlogo spojeno z absolutno varnostjo in hitrim S ter velikanskim dobičkom
|	The Grand
Arizona Copper Company
Douglas, Arizona
S ponuja najlepšo stvar onim, ki žele svoj denar dobro vložiti. Ta družbi ba lastuje 37 zemljišč, ali okoli 784 oralov zemlje (vsa popolnoma pla-5 čana), blizu mesta Douglas, Arizona, ki je velikansko topilniško (sinel-m ter) mesto v Arizoni, okoli 4 milie od najbližje železnice, ter je le malo S oddaljeno od mesta Bisbee, Arizona, koje je'največja in najbogatejša 5 rudarska naselbina na svetu. Postavljena sta že dva parna stroja za ™ vlečenje, štiri konjske moči stroj na gazolin in dve veliki sesalki 5 (pumps) na zemljišču. Glavni šaht je že 328 čevljev globok v Bakreni
■	Rudi. Delo se hitro nadaljuje in rudarji jemljejo za plačo delnice, le S toliko denarja se jim izplača, da ga imajo za vsakdanje potrebe.
“j brez, da bi se bali kontradikcije, da je to najbolja stvar te vrste, ki se S prodaja dandanes ne oziraje se na ceno. Mnogi so že naredili ogrom-
■	ne dobičke ker so kupili delnice bakrenih rudnikov. Zakaj bi vi ne?
S Da se omogoči nadaljno delo na tem zemljišču in se rudnik popolnoma '■ odpre, je ravnateljstvo sklenilo prodajati blagajniške delnice po 70 S centov. Menj kot 50 delnic se ne proda. Ne opustite te prilike tem-S več nemudoma pišite na:
O. E. PETTERSEN & CO.
213-14 First National Bank Building, DULUTH, MINN.
Urad podružnice: 734 State Mutual Bldg., Worcester, Mass.
■”	Ako vas to zanima nam pošljite dopisnico in naš agent vas ob-
S išče, če le ni predaleč.
~	Rabimo dobrih in zanesljivih agentov, ki se skažejo z najboljšimi
B priporočili.
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniu^
		******
K. S. K. 1		j JEDN0TA
******		******
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovam v državi Illinois 12. januarja 1898.
Glavni urad na: 1004 N. Chicago St., Joliet, Illinois.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:..........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:.....Frank Bojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:........John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9536 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec: ................ Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111. Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno društvo sv. Antona Padovanskega 137, Aurora, Minn., sprejeto k Jednoti 8. avg. 1910. Imena članov in članic: 16606 Franc Jamnik, roj 1892, zav. za $1000, I. razred; 16607 Ivan Jamnik, roj 1891, zav. za $500, 1. razred; 16608 Rev. Alojzij Pirnat, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 16609 Josip Jamnik, roj. 1885, zav. za $500, 3. razred; 16610 Ivan Pe-ruš, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 16611 Anton Tomšič, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 16612 Ivan Lesar, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 16613 Jakob Šerjak, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred; 16614 Josip Grahek, roj 1880, zav. za 1000, 4. razred; 16615 Maks Arko, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 16616 Ivan Kostelc, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 16617 Franc Vidmar, roj 1876, zav. za $1000, 4. razred; 4635 Frančiška Lesar, zav, za $1000, 2. razred; 4636 MarijaŠerjak, roj 1886, zav. za $1000, 2. raz-ied; 4637 Johana Peruš, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 4638 Katarina Staudohar, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred; 4639 Jožefa Kmet, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 4640 Terezija Dremel, roj 1878, zav. za $500, 4. razred; 4641 Alojzija Jamnik, roj 1885, zav. za $500, 4. razred; 4642 Elizabeta Arko, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred. Dr. št. 12 članov in 8 članic.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Štefana L Chicago, 111., 16618 Anton Gregorič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 16619 Ivan Pečnik, roj 1886, zav. za $500, 2. razred; 16620 Louis Čučnik, roj 1885, zav. za $500, 2. razred; 16621 Josip Pečnik, roj 1881, zav. za $500, 3. razred, 16622 Franc Žokalj, roj 1874, zav. za $500, 3. razred; 16623 Ivan Fala, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 7. avg. 19J0	Dr. št. 162 članov.
'K društvu sv. Jan. Krst. 11, Aurora, 111., 16624 Anton Žefran, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 6. avg. 1910.	Dr.	št. 30 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 16625 John Sever, roj 1883, zav. za $1000, 3. razred, spr. 3. avg. 1910.	Dr. št. 161 članov.
1K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 16626 Anton Ivanšek, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred, spr. 7. avg. 1910.	Dr. št. 226 članov.
'K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 16627 Mihael Špehar, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 2. avg. 1910.	Dr.	št. 95 članov.
K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 16628 Anton Smrdel, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 8. avg. 1910.	Dr. št. 61 članov.
K društvu sv. Jakoba 124, Gary, Ind., 16629 Franc Osvald, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 8. avg. 1910.	Dr. št. 21 članov.
K društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 16630 Ivan Vrašič, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, 16631 Lazar Trkljen, roj 1872, zav. za $1000, 5. razred, spr. 8. avg. 1910.	Dr. št. 73 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, Ivan Mesec, 6. avg. 1910.	I. dr. št. 197 članov.
II. dr. št. 317 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 60, Wenona, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, Anton Tomšič, 6. avg. 1910.	I. dr. št. 45 članov.
II. dr. št. 318 članov.
Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., k društvu sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn., 11425 Peter Staudohar, 15457 Anton Zaletel, 15002 Matija Dremel, 8. avg. 1910.	' I. dr. št. 71 članov.
II. dr. št. 15 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13202 Viktor Jakovec, 2. avg. 1910.
Dr. št. 348 članov.
K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburg, Pa., 2099 Nikolaj Jankovič, roj 2 avg. 1910.	Dr. št. 50 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 8062 Josip Darovec, 8. avg. 1910.	Dr. št. 86 članov.
•Od društva sv. Janeza Krstnika 14, Butte, Mont., 16142 Anton Ivec, 1. avg. 1910.	Dr. št. 160 članov.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 13438 Mihael Delač, 1. avg. 1910.
Dr. št. 97 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8820 Jurij Kuzme, 6667 Ivan Ro-zich, 31. jul. 1910.	Dr. št. 225 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Pavla 130, DeKalb, 111., 15535 Danijel Serdan, 7. avg. 1910.
Dr. št. 14 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9818 Josip Marincel, 1. avg. 1910.
Dr. št. 96 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jan. Kr^t. 11, Aurora, 111., 4643 Jožefa Vesel, roj 1873, zav. za $500, 5. razred, spr. 6. avg. 1910.	Dr.	št.	15 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 4644 Marija Ambrožič, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred, spr. 4. avg. 1910.	Dr.	št.	38 članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3985 Franca Mesec, 6. avg. 1910.	I. dr. št. 66 članic.
II. dr. št. 103 članice.
Od društva sv. Janeza Krstnika, 60, Wenona, 111., k društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3663 Julija Tomšič, 6. avg. 1910.	I. dr. št. 8 članic.
II. dr. št. 104 članice.
ZVIŠAL POSMRTNINO S $500 NA $1000.
Pri dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 13029 Ivan Ansick, 31. jul. 1910, 2. razred.
JOSIP ZALAR, gi. tajnik K. S. K. Jednote.
Društvene vesti.
Allegheny, Pa., 8. avg. — Društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. Jednote v Allegheny, Pa., je razposlalo prošnje na vsa bratska društva K. S. K. J. za našega bolnega in za delo nesposobnega člana Nick Pavlešiča, da bi slavna društva po svojih močeh pripomo-Sla revežu. In ker so se nekatera društva že odzvala in niso dobila odgovo-ra> da smo sprejeli poslano svoto, bom tem potom potrdil in prosim sl. društva, katera so poslala kakšno darilo, da bi vzela kot potrdilo, in če je kak-sna pomota, prosim da mi se naznani.
Društva so sledeča (po prejemu lista):
Dr. Jezus Dober Pastir, št. 49,
Sharpsburg, Pa............$10.00
“ sv. Jožefa št. 12, Ely, Minn.. 2.00
“ sv. Srca Jezus. št. 70....... 2.00
“ sv. Antona Pad. št. 71, Crabtree, Pa......................60
“ sv. Vida št. 25, Cleveland, O. 5.00 sv. Štefana št. 1, Chicago, 111. 2.00 “ sv. Antona Pad. št. 72, Ely,
Minn....................... 2.00
Marija Pomagaj št. 79, Waukegan, 111............. 2.00
“ Marija Sedem Žalosti št. 50,
Allegheny, Pa.............. 10.00
sv. Cirila in Metoda št. 4,
Soudan, Minn................ 3.90
“ sv. Ane št. 105, New York.. 3.25 Marija Pomagaj št. 121, Little Falls, N. Y................ 2.50
“ sv. Alojzija št. 42, Steelton,
Pa.......................... 2.25
“ sv. Jožefa št. 53, Waukegan,
III...................... 9.80
“ Jezus Dober Pastir št. 32,
Enumclaw, Wash........... 5.00
“ sv. Janeza Evan. št. 65, Milwaukee, Wis................. 1.20
Obenem se prav lepo zahvaljujem v imenu dr. sv. Roka št. 15 društvom, katera so se odzvala našega člana prošnji. Tudi naše društvo bo o priliki naredilo svojo dolžnost. Vsem skupaj pa želim najboljši napredek in malo bolnikov.
Tebi pa, Am. Slov., kot glasilu sl. K. S. K. J., veliko naročnikov in predplačnikov. (Obenem tudi pošiljam en dolar, da bom še naprej list dobival.)
Sklepom pozdravljam širom Amerike vse rojake in še posebej rojakinje.
Math Klarich, zastopnik.
Little Falls, N. Y., 7. avg. — Podpisani sporočam članom K. S. K. Jednote, kateri so odkupili tikete za dr. sv. Pavla 118 v prid novej društvenej zastavi, da je bila dne 26. junija izžre-
bana številka 85, katero je imel kupljeno rodom Italijan Nikolaus Farielo, ki je delovodja tukajšnje Canal-kom-panije. Žal, da ni ure dobil kateri naših rojakov, pa je že tako kot pravi pregovor: igra je igra, klobase so pa klobase. S pozdravom
Mihael Kramar, I. tajnik.
Pittsburg, Pa., 9. avg. — Društvo Matere Božje št. 33, K. S. K. J., Pittsburg, Pa., je sklenilo pri svoji seji dne 7. avgusta t. 1., da bo imelo skupno spoved dne 20. in 21. t. m. in bo odkorakalo iz cerkvene dvorane k 8. sv. maši, da prejme vsak navzoč sv. Reš-nje Telo, to bo na dan, ko se bo slavil praznik naše patronice.
K tej slavi so naprošeni vsi člani tega društva. Kateri ne pridejo, je določena mu kazen 25c; izgovor je le delo ali pa bolezen.
Sklepom pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote. Tebi, list, dobro naprednost.
John Filipčič, I. tajnik.
Finančno poročilo K. S. K» Jednote za mesec julij 1910.
2.
3.
4.
5.
7.
8. 1U. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 17. 20. 21.
23.
24.
25.
29.
30.
32.
33.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
44.
45. 45. 47.
49.
50.
51.
52.
53.
54.
55. 5 o.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
66.
67.
68.
69.
70.
71.
72.
73.
74.
75.
77.
78.
79.
80. 81.
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98. 100. 101. 102.
103.
104.
105.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115. 118.
119.
120. 121. 122.
123.
124. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
133.
134.
135.
136.
Sv. Stefana, Chicago, 1111....................
Sv. Jožefa, Joliet, 111......................
Vitezi sv. Jurija, Joliet, 111................
Sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn.............
Sv. Družine, La Salle, 111....................
Sv. Jožefa, Pueblo, Colo......................
Sv. Cirila in Metoda, Joliet, 111.............
Sv. Roka, Clinton, Iowa.......................
Sv. Janeza Krstnika, Aurora, 111..............
Sv. Jožefa, Forest City, Pa...................
Sv. Janeza Krstnika, Biwabik, Minn............
Sv. Janeza Krstnika, nutte, Mont..............
Sv. Roka, Allegheny, Pa.......................
Sv. Jožefa, Virginia, Minn....................
Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark.............
Sv. Janeza Krstnika,. Ironwood, Mich.
Sv. Jožefa, Federal, Pa.......................
Sv. Barbare, Bridgeport, Ohio.................
Sv. Barbare, Blocton, Ala.....................
Sv. Vida, Cleveland, Ohio.....................
Sv. Frančiška Sal., Joliet, 111...............
Sv. Petra, Calumet, Mich..................
Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash............
Matere Božje, Pittsburg, Pa...................
Sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans.........
Sv. požela, Riggs, Iowa.......................
Sv. „arbare, Jriibbmg, Minn...................
Sv. Jožefa, Pittsburg, Pa.....................
Sv. Alojzija, Steelton, Pa....................
Sv. Jožefa, Anaconda, Mont....................
Vitezi sv. Florijana, So. Chicago, 111........
Sv. Cirila in Metoda, East Helena, Mont.......
Sv. Frančiška Seraf., New žork, N. Y..........
Sv. Alojzija, Chicago, 111....................
Jezus Dober Pastir, Pittsburg, Pa.............
Marije Sedem Žalor-ti, Allegheny, Pa..........
Sv. Petra in Pavla, Iron Mountain, Mich.......
Sv. Alojzija, Indianapolis, Ind...............
Sv. Jožefa, Waukegan, 111.....................
Srce Jezusa, Chisholm, Minn...................
Sv. Jožefa, Crested Butte, Colo...............
Sv. Jožefa, Leadville, Colo...................
Sv. Jožefa, Brooklyn, N. 1....................
Sv. Jožefa, Haser, Pa.........................
Sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn...........
Sv. Janeza Krstnika. Wenona, 111..............
Vitezi sv. Mihaela, Youngstown, O.............
Sv. Petra in Pavla, Bradley, 111..............
Sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio................,
Sv. Jurija, Etna, Pa..........................
Sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wiss............
Sv. Frančiška, Cleveland, Ohio................
Sv. Nikolaja, Steelton, Pa....................
Sv. Barbare, Irwin, Pa........................
Sv. Jožefa, Great Falls, Mont.................
Srce Jezusa, St. Louis, Mo....................
Sv. Antona Pad., Goff, Pa.....................
Sv. Antona Pad., Ely, Minn....................
Sv. Jurija, Toluca, 111.......................
Sv. Barbare, Springfield, lil.................
Vitezi sv. Martina, La Salle, 111.............
Marije Vnebovzete, Forest City, Pa............
Marije Pomagaj, Chicago, 111..................
Marije Pomagaj, Waukegan, 111.................
Matere Božje, So. Chicago, 111................
Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa...........
Sv. Alojzija, Fleming, Kans...................
Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich.......
Marije Čistega Spočetja, So. Lorain, Ohio....
Sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo............
Sv. Antona Pad., Joliet, 111..................
Sv. Alojzija, Mohawk, Mich....................
Sv. Petra in Pavla, Etna, Pa..................
Sv. Cirila in Metoda, So. Omaha, Nebr.........
Sv. Petra in Pavla, Rankin, Pa................
Sv. Barbare, Pittsburg, Pa....................
Friderik Baraga, Chisholm, Minn...............
Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo..
Sv. Alojzija, Broughton, Pa..................
Sv. Barbare, Kaylor, Pa.......................
Sv. Barbare, Mount Olive, 111.................
Sv. Treh Kraljev, Rockdale, 111...............
Sv. Jurija, Sunnyside, Utah...................
Sv. Cirila in Metoda, So. Lorain, Ohio........
Novi Dom, Newark, N. J........................
Sv. Jožefa, Milwaukee, Wis....................
Marije Čistega Spočetja, Pueblo, Colo.........
Sv. Ane, New York, N. Y.......................
Sv. Barbare, Moon Run, Pa.....................
Sv. Genovefe, Joliet, 111.....................
Sv. Družine, Aliquippa, Pa....................
Sv. Jožefa, Barberton, Ohio...................
S7- 5rca Marijinega, Barberton, Ohio..........
Sv. Jožefa, Ely, Minn.........................
Sv. Roka, Denver, Colo........................
Marije Milosti Polne, Steelton, Pa............
Sv. Veronike, Kansas City, Kans...............
Sv. Pavla, Little Falls, N. Y.................
Marije Pomagaj, Rockdale, 111.................
Sv. Ane, Forest City, Pa......................
Marije Pomagaj, Little Falls, N. Y............
Sv. Jožefa, Rock Springs, Wyo.................
Sv. Ane, Bridgeport, Ohio.....................
Sv. Jakoba, Gary, Ind.........................
Sv. Martina, Mineral, Kans....................
Sv. Ane, Waukegan, 111........................
Sv. Barbare, Etna, Pa.........................
Marije Pomagaj, So. Omaha, Neb................
Sv. Pavla, De Kalb, 111...................
Marija sv. Rožnega Venca, Aurora, Minn.....
Društvo sv. Roka, Frontenac, Kans.............
Društvo sv. Ime Marije, Ironwood, Mich........
Društvo sv. Ane, Indianapolis, Ind............
Sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn..........
Društvo sv. Družine, Willard, Wis.............
Skupaj ........................*.........
$ 142.20 312.70
129.75 83.30
136.80
342.75 103.10
12.10
34.60
285.15
75.80
199.55
161.60
41.10
48.45
119.90
41.25
24.75
292.70 285.85
369.90
68.00
136.15
49.25 17.85
139.50
84.40
102.15
93.75
183.50
39.40
72.45 59.70
48.40 186.30
48.90
121.40
200.70 109.25
57.60 119.05
96.15
92.60
222.70 49.35 69.55
154.80
60.25
88.75
37.10
46.45
54.00
22.40
67.40
39.70
74.70
30.90
60.75
57.00 152.85
88.50
84.40
75.40
81.05
99.60 107.95
26.15 3J.40
78.20
50.25
63.30 6.60
88.35
36.55
87.80
53.00
71.50
37.10
41.60
46.90
36.60
35.40
25.15
55.75
36.80
36.05
10.30
28.70
33.60
16.05 8.35
104.20
50.00
16.00
48.40
36.70
13.70
22.05
38.20
70.50
28.45
30.50
43.85
27.85
9.80
15.80 78.65
34.85 16.10 34.70
44.80 12.45
$9015.30
Preostanek 30. junija 1910........................................
Plačanega od	društev..................................$9015.30
Obresti od posojila Henry in Ana Hiller od 9. jul. 1909
do 9. jul.	1910....................................... 150.00
Obresti od posojila Math in Marija Samida, od 1. julija
1909 do 1.	jan. 1910..:................................ 90.00
Obresti od obveznic Woodruff Safe Deposit Co. (First
National Bank, Joliet, 111.) od 1. jan. do 1. jul. 1910 . 250.00 Obresti od vlog Joliet National Bank, od 1. jan. do 1.
jul. 1910............................................. 450.00
Obresti od posojila Math Kambič, od 1. jul. 1909 do 1.
jul. 1910 ............................................ 125.00
$153,603.30
10,080.30
Plačana posmrtnina za:—
Karol Vremšak ......
Josip Golek ........
Marija Benkovič
Jurij Čadonič ......
Marija Mržljak ....
Jurij Flajnik.......
Jurij Jankovič .....
Ivan Kobe...........
Jakob Roseč ........
$163,683.60
; 666.67 1000.00
500.00
350.00 1000.00
700.00
600.00 1000.00
1000.00	$6816.67
U. S. Post Dept. za 4000 kovert z 2c znamkami ....... 87.36
Nadzornikom In gl. uradnikom povrnitev stroškov in zamudo časa pri sejah gl. odbora in pregledovanju
računov za	drugo polovico leta 1909 ............... 89.94
Pisalni stroj ........................................  92.00
Jednotinemu odvetniku za delo v Jednotinih poslih od
9. jan. 1909 do I. julija 1910 ................... 634.00
Odvetnikom za njih delo v tožbah vloženih proti Jednoti in nje uradnikom po članih dr. sv. Štefana 1, Chicago, 111............................................ 3300.00
Razni drugi stroški .................................. 124.81	11,144.78
Preostanek 31. julija 1910
....................................$152,538.82
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
VABILO.
Slovenci in Hrvatje v Gary in okolici ste vabljeni na piknik, katerega priredi društvo sv. Jakoba, štev. 124, K. S. K. J. Zabava se prične ob 11. pred poldan in trpi do 11. zvečer na Sokolskem parku na 9th Main St. Foleston. Ker bo ta veselica na prostem od našega društva prvič prirejena, želimo, da se je vsi Slovenci in FIrvatje udeleže. Pečenke in pijače pa tudi smodk bo dovolj, plesalo se. bo tudi. Sobratom iz bližnjih mest, kakor Chicago, South Chicago itd. se nudi prilika priti na piknk in obenem videti kako mesto Gary močno napreduje. Toraj le pridite vsi, da boste dobro postreženi. Za dobro postrežbo in zabavo bo oskrbljeno. Torej na svidenje na pikniku.
Z bratskim pozdravom,
8-15	Martin Skala, tajnik.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANS1K
slovenska g >:Mna mesarija in grocerija.
8911 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cene najnižje.
FIRE INSURANCE,
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
VVW\VV\WbWWVUVWWWA
£ Oscar J. Stephen

Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVIM
NOTAR
<*
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drug, poškodbi.
Zavaruje tud življenje proti nezgodam in bole., im.
Izdeluje vsakovrstna v notar-^ sko 5,.oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
Geo. Laich
3501
GOSTILNIČAR.
95 Street, So. Chicago, 111.
Tel. So. Chicago 5844.
Pošilja denar že več let v staro domovino, a še ni bilo slišati nikake pritožbe.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
Pozor — farme!
Zemlja je ravna in rodovitna za vsrko stvar, nedaleč od mesta. Nekaj zemlje je obdelane, drugo še vsak sam uredi ko se naseli, da bo imel lepo kmetijo ter živel s svojo obiteljo.v miru in zadovoljstvu. Sedaj je tu že o-kolo 200 družin poljskih, slovenskih in čeških. Zemljišča so 4 do 5 milj od cerkve in šole, šole so vsake 2 milji. Cene so jako nizke. Kdor kupi farmo od nas lahko isto plača tekom deset let. Za pojasnila pišite danes na: ČEŠKO-AMERIKANSKA DRUŽBA,
John Schauer, agent.	Phillips, Wise. B.
Edini Slovensko - Mi
Pooblaščeni Agent od vsih
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, III le en blok od naše cerkve.
JOLlCT.iU.
FINO PIVO V STEKLENICAH
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 26
Kaj je storil en deček.
Priredil Rev. J. L. Z.
“Ali si slišal, Peter?”
“Slišal kaj?”
“Jaz sem čul tamle v tisti stari hiši nekoga klicati.”
“E, beži no. Kaj'ne, bi me rad potegnil malo za nos! Saj nikdo tam ne živi.”
“Motiš se. Jaz sem nekoga slišal, res.”
“Pa pojdiva in poglejva. Ali če se norčuješ iz mene, se pazi.”
“Ne norčujem se. Pojdi!” —
Dečka, ki sta šla skozi samoten del predmestja, kjer je bilo videti le par polomanih bajt, oprezno stopita proti nizki leseni koči, ki izgleda kot kak zapuščen hlev, in se po prstih splazita za njo ter pogledata skozi okno, katerega potrte šipe so zadelane s cunjami. Dočim gledata, zasliši se zopet iz koče globoko ječanje. Bil je bel dan .— tri popoldne — vendar oba dečka prebledita strahu.
“Ali ti nisem pravil?” šepeče Jaka. Pa Peter ne črhne besedice.
“Ali se bojiš, Peter?”
“Seveda se! Ne hodiva dalje, Jaka.” “Le pojdiva! Narediva križ in potrkajva na duri.”
“Ti potrkaj, Jaka.”
Dečka se oba pokrižata. Bila sta katoličana in vestna učenca župne šole ter stara okoli trinajst let. Jaka je bil za spoznanje mlajši, ali da je bil po-gumnejši, pokaže njegov korajžni klopot na vrata.
“Vstopi za božjo voljo, kdorkoli že si!” se od znotraj zasliši s pridušenim mrtvaškim glasom.
Pa Petru je bilo to preveč. Obrne se in kakor jelen zbeži doli po zapuščenem potu. Šele ko pride na tlaka-no cesto, se ustavi, loveč sapo. Od tam lahko razločno vidi malo kočo, a o Jaku ni ne duha ne sluha. Toda ker si je popolnoma svest, da Jaka lahko pazi nase, in pa ker se boji koga poklicati, ki bi morda ozmerjal njegovo strahopetnost, zato tiho postopa okrog po cesti, želeč ugledati Jaka in ugibajoč, kaj se je pripetilo. —
Toda Jaka — kaj se mu je zgodilo? Ko se je v drugič pokrižal, ga je strah popustil, in ne oziraje se okrog za Petrom, upre se v duri ter jih brez težave odrine. Spočetka je bilo tako mračno, da ni mogel ničesar razločiti. Ali ko se njegovo oko temi privadi, zapazi v kotu posteljo in v njej obliko ženske; gosti, beli lasje se ji usipajo okrog obraza, in njene ustne so razpokane in suhe, dočim ga njene oči skoro žgo s svojim intenzivnim žarom.
“O, fantiček,” reče starka, “bi mi li ne šel iskat požirka vode? Umiram žeje.”
Jaka vzame čašo, ki je stala na stolu poleg bolnice, ter teče ven k vodnjaku, na kateri se spomn-, da ga je prej videl, ter se v hipu zopet vrne. Sirota se vsede, hlastno prime čašo in pije vodo brez presledka, da je čisto zmanjka. Potem z vzdihom položi čašo spet na stol ter zapre oči.
Jaka si jo ogleduje. Zdi se mu stara in siromašna. Revščino je brati krog in krog nje. Mala peč, en ali dva stola, miza, lesen zaboj, ki nado-mestuje sklednik, in raztrgana preproga ob postelji, — to je vsa njena hišna oprava. V trenutku jo pregleda.
Kmalu starka zopet odpre oči ter pravi Jaku slabotno:
“Dober deček si, in Bog te blagoslovi! Bila sem bolna ta dva dni; nisem mogla niti iz postelje, pa žive duše ni bilo blizu. Do tedaj sem bila še precej pri zdravju in zmožna malo kuhati ter si za silo pomagati. Ko se me je pa lotil prehlad, me je pa tako izdelalo, da nisem mogla drugega kot tukaj ležati in stokati.
“To sva s Petrom tudi slišala, ko sva šla mimo,” pravi Jaka.
“Je bil še nekdo drugi tu?” pravi ženica.
“Da, pa Peter se je ustrašil ter jo popihal od tod,” pravi Jaka, smehljaje se.
“Kako ti je pa ime, dečko?”
“Jaka Rjavec.”
“Prav, Jaka Rjavec, imaš blagoslov stare sirote, katere mož je v sirotišnici; a ona pa neče iti tja, dokler ima to streho nad glavo. Doma hočem u-mreti, naj si bo pa moj dom še tako siromašen.”
“Ali nimate nič otrok ali pa koga drugega, ki bi vam pomagal?” pravi Jaka.
“Nikogar. Zapuščena sirota sem. Pa ko bi le mogla biti na nogah, bi nikdar ne trpela pomanjkanja. Ne jem skoro ničesar in kadar sem lačna, naredim si malo čaja, pa je.”
“Poklical bom našo mater, da vam kaj pripravi,” pravi Jaka; “ona je dobra žena. Ali — kako se pa vi pišete?’ “Pravijo mi Tratnica, ime mi je pa ' Helena. Hvaležna bom vaši materi, če mi more kaj poslati, ki bi me še nekaj časa obdržalo pri življenju.” “Dobro,” pravi Jaka; “a moram oditi. Peter me bo iskal. Jutri pa spet pridem sem, gotovo, Mrs. Tratnik. Ali vas ni tukaj strah čisto same?”
“Ne, sin, — sem nikdar nikdo ne pride. Vasovalcev nimam nikoli, pa jih tudi nikdar ne pogrešam. Oh, ko bi le mogla vstati! Ali bi mi ne šel iskat še ene čaše vode? Drugače mislim, da ne rabim ničesar. Tako sem znotraj izsušena.”
Jaka pogleda okrog in najde prazen
lonec. Vzame čašo in lonec in oba napolni z vodo ter ju prinese v kočo. Sirota ga hvaležno pogleda, in solze se ji zableste po suhih licih.
“Ne jokajte, Mrs. Tratnik,” pravi Jaka bodrilno. “Jutri zarana spet pridem, in morda dojde tudi mati; ona ima zjutraj precej'posla, pa pred šolo vam bom že kaj prinesel. Z Bogom1”
“Bog ti povrni!” pravi starka, ko
Jaka skrbno zapira duri.
Enkrat zunaj, mogočno zavriska, potem pa z rokama v žepih zdirja doli po potu, veselo žvižgaje. Kmalu se od nekje priplazi Peter. Debelo gleda Jako ter ga s preplašenim glasom vpraša:
“Kaj pa si videl, Jaka?”
“O, ti si še otrovi” odvrne Jaka pikro. “Prava tutka si. Nič drugega ni bilo, kot ena uboga, suha, stara ženska, bolna v postelji, ki je hotela požirek vode. Ali še nikdar nisi videl nobenega bolnika v postelji? Pa si res strahopeten kakor zajec, Peter,” — in Jaka se mu lokavo reži.
“Saj si se tudi ti bal,” pravi Peter, “saj si sam rekel, da si se.”
“Samo za hip sem se. Kdo bi se pa ne bal, če bi slišal tako ječanje? A rekla sva oba, da pojdeva notri; pa ko sem se ozrl po tebi, si že vihral doli po cesti kakor za stavo! Drvil si kakor bi bil prismojen, Peter, pa reci, kar hočeš. — Ali ona je pa res uboga, stara sirota. Prosil bom mater, da mi ji kaj dovoli prinesti za ješti; strašno ji je dolgčas.”
“Stavim, Jaka,” pravi Peter v zadregi, “s teboj ni nič, Jaka. Pa tamle na oni strani ceste mi namigava naš Tomaž,” in vidno olajšan odhiti Peter k svojemu bratu, ki ga je klical.
Jaka pa gre domov in pripoveduje svoji materi, kaj se mu je pripetilo.
Rjavka je bila priprosta in dobrosrčna ženska s polno hišo otrok ter možem, ki je delal v bližnji tovarni. Šlo jim je še precej dobro, ker je on imel stalno delo. Hvaležna zato Bogu, je vedno vse, kar je imela, rada delila z revnejšimi od nje. Ganile so jo podrobnosti, katere ji je deček pripovedoval o stari Tratnici. Zato mu pravi, da bo jutri pripravila na štedilniku tople juhe, in ko fantič pride domov od maše (Jaka je bil namreč vesten ministrant), naj vzame posodico ter jo pred šolo ponese Tratnici in ji pove, da mati pride tja pred poldnevom.
Drugo jutro, ko Jaka pride domov od maše, res najde v kuhinji na štedilniku granitno posodico ter jo previdno odnese k stari Tratnici. Najde jo skrajno slabotno, a ženica ga veselo pozdravi:
“Bog te sprimi, moj dečko! Vidim, da si mož-beseda. Povej svoji materi, da ne bom več dolgo na svetu, in če ima še iskrico človekoljubja, naj me pride obiskat. Zadnjo noč nisem zatisnila niti očesa. Bilo je težko tukaj ležati in strmeti v temo.”
“Bom ji povedal,” pravi Jaka, ko naliva toplo juho ter njenim tresočim se rokam pomaga držati čašo.
Juha je bila poživljajoča in krepčajoča, in starka jo slastno posrka ter prosi še za več. Jaka ji ustreže; in ker je zdaj ženica videti zmožna držati čašo ter mu pravi, da se dosti boljše počuti, se deček odloči, da odide; ali "mora jo popiti, predno se shladi”, da že pride njegova mati po posodico. Nato skokoma in žvižgaje odhiti doli po cesti, ne vede, da je njegovo dobro delo razlilo svoje sveto veselje po vsem njegovem nedolžnem bitju.
Rjavka še tisti dan obišče siroto ter najde vse, kakor ji je bil deček opisal. Reda seveda ni bilo nobenega. Zato se precej pripravi, da pospravi in po-snaži po sobi. In dočim ureja čedno perilo, katero je s seboj prinesla, posluša z materinskim ponosom starko hvaliti Jakca.
“Da, deber deček je; imam jih o-sem: šest fantov in dvoje deklic. Deklici mi precej pomagata, in Jaka, ki je najstarejši fant, pa pestuje mlajše.”
“Koliko bi jaz dala, da bi zdaj imela svojega lastnega otroka!” pravi Tratnica. “Ali Dobri Človek mi je vse vzel.”
Izraz “Dobri Človek” je bil nekaj čisto novega za Rujavkina katoliška išesa. Vedela je sicer, da njena bolnica ni katoličanka; ali ne reče pa ničesar. Tratnica pa naglo in razumno povzame:
“Mislim, če bi bili vi vedeli, da sem luteranka, bi se ne brigali mnogo zame. Ali niste vi rimski katoličani?”
“Da, mi smo katoličani, hvala Bogu; ali nič ne de, h kateri veri spada kaka uboga soseda, ako ji morem pomagati; saj je vsemogočni Bog oče nas vseh, ali ne?”
“Da,” pravi ženica, “ali moja cerkev se ne briga mnogo zame; in odkar je bil moj mož odpeljan v ubožnico, ker je bil zadet od mrtvouda, mi nikdar niti vinarja niso dali. Naša cerkev je večinoma le za bogataše,” pristavi bridko.
“Rajši nikar o tem ne govoriva,” pravi Rjavka. “Poslala vam bom vsak dan Jakca z juho in par jajci. Morda spet zlezete pokonci, in potem vam preskrbimo kako lahko delo. Obljubiti vam pa ne morem, da pogosto pridem; imam, veste, doma toliko oprav-
ka. Ali storila pa bom, kar bom mogla.”
“Nikdar vas ne pozabim!” pravi Tratnica. “Spominjala se vas bom do groba in molila bom za vašega vrlega fantiča ter prosila Zveličarja, da iz njega naredi vrlega moža.”
Rjavka se nasmeje in pravi, da ji bo treba oditi domov ter poskrbeti za kosilo. Ženica se ji zopet zahvaljuje za tečno juho, pa Rjavka noče sprejeti nobene zahvale. Postavi še nekaj mleka in kruha ter sadja k bolničini postelji in odideNobložena z njenimi blagoslovi, pusteč borno kočo v mnogo boljšem položaju, kakor pa jo je našla. O, hvala Bogu za krasno dobrodelnost nekaterih naših ljudij, obdarjenih le s srednjimi razmerami! Ničesar nimajo odveč, ali vse, kar imajo, radi dele z drugimi, ki so ubožnejši od njih; da, in plemenito velikodušnost do od Boga izvoljenih siromakov uče tudi svojo deco. Kolikokrat osramote bogatine, kakor je to storil Kristus v slučaju revne vdove v evangeliju! —
Poslej Jaka prinese juho skoro vsako jutro zgodaj. Le včasih pride popoldne, ko donese v mali košarici re-dilnejše hrane. Ob teh prilikah navadno najde Tratnico pokonci, sedečo v starem naslonjaču ob oknu in čakajočo na njega. Obraz se ji vedno razjasni, ko ga ugleda prihajati, in sprejme ga s ploho pozdravov. Ni čuda, da ima fantič ženico vedno rajši in rajši in da se kmalu začne veseliti njenih obiskov. —
Nekega jutra jo najde hropečo, z osteklelimi očmi in s smrtno belim obrazom. Jaka je prepričan, da starka umira, in njegova prva misel je “duhovnik”. Ali spominjajoč se, da je njegova mati rekla, da je ženica luteranka, se premisli in meni, da bi ne škodilo, če bi izmolil par molitev. Poklekne torej ob postelj ter začne na glas kesanje, potem vero, upanje in ljubezen, oče naš in češčeno Marijo — same priproste molitve otrokove. Ko neha, vidi, da je bolnici odleglo, in da je njen obraz zavzel zopet navadnejši izraz. Da bi se pa še bolj okrepčala, ji prigovarja, naj izpije malo tople juhe, ter jo pri tem podpira. To jo oživi ter ji pomaga priti spet k samej sebi.
“Ta slabost,” pravi mu, “me večkrat obide in me pripravi ob vso moč.”
Jaka kot otrok seveda ne ve kaj odgovoriti; zato ne reče ničesar, ampak svoj strah zamolči.
Ko prihodnjič pride, je bilo popoldne, in Tratnica sedi ob oknu v svojem starem stolu. Njen obraz mu pove, kako dobrodošel da je. In ko mu seže v roke, se deček ugnezdi na vrh zaboja ter si potisne čepico na teme. Izgubil je vso boječnost do stare duše in razgovarjal se je z njo čisto po domače. Ženica ni nikdar slabo izgledala kadar je bila “nafiksana”, kakor je re-kal Jaka; ali danes pa se mu jo je z njeno snažno obleko in predpasnikom, z nenavadno gostimi mehkimi belimi lasmi in z njenimi rjavimi, ob pogledu na njega radosti se leskečimi očmi, še posebno lepo zdelo pogledati. Dečki poznajo te stvari tako dobro kakor od-rastli, in kaj čuda, da je bil Jaka ponosen na svojo bolnico!
“Jaka, dečko moj.” pravi Tratnica, “ne morem si tistih lepih molitev, ki si jih zadnjič molil, izbiti iz glave. Jaz nikdar nisem znala nobene molitve, razven Zveličarjeve lastne molitve: ‘Oče naš, koji si v nebesih’. Kje pa si se jih ti toliko naučil?”
“O, jaz jih molim vsak dan; naučil sem se jih v šoli. Pa mi ne pravimo: ‘Oče naš, koji’ — ampak ‘kateri’. Ali ne znate kesanja in ‘Angel Gospodov’ pa ‘presveto Srce’? Toda pozabil sem, da ste samo luteranka. Kaka škoda!” in z dečkovega obraza je odsevalo toliko in tako pristnega sočutja, da se ženica nikakor ni mogla čutiti užaljene, ampak je ponižno dejala:
“Morda je res škoda, Jaka, ali nisem bila bolje vzgojena. Pri naši hiši nismo mnogo znali o Veri. Pa, ali bi mi ne hotel spet moliti tistih molitev?”
“Rad, seveda!” pravi Jaka, vesel, da je za kako gotovo rabo. In sname si čepico, poklekne, se spoštljivo pokriža, sklene roki ter začne kesanje in druge molitve, ki jih je zadnjič molil. Stara Helena ga pozorno opazuje. Njegove oči so povešene, in njegove misli zatopljene v molitev. Ko konča, se prekriža, skoči na zaboj, zgane noge podse, si zasigura čepico ter pravi z drugačnim glasom:
“Ali niso to lepe molitve? Stare so, kakor katoliška cerkev, in to je cerkev, in to je cerkev, katero je Kristus ustanovil.”
“Ti si videti jako prepričan o tem, Jaka,” pravi ženica; “kdo pa te je vse to naučil?”
“O, to je v mojem katekizmu,” ji odvrne, “pa pri krščanskem nauku sem to tudi slišal; lejte, jaz sem že opravil prvo sv. obhajilo — sem, veste, že trinajst let star.”
“No, o tem se mi pa zdi, da ne razumem mnogo. Nisem še nikdar slišala teh stvari, ki tebi tako gladko teko z jezika.”
Jaka ostrmi; pred seboj vidi le staro žensko, — mnogo, mnogo starejšo od njega, in ona resnično ne zna niti tistih molitev, ki jih njegovi mali bratci molijo vsak dan, in sploh brez vsakega verskega poduka je. Kaka strašna
mišljujem, če se Dobri Človek v nebesih kdaj spomni sirote, kot sem jaz!” “Ako mislite našega Zveličarja,” pra vi Jaka in si privzdigne čepico, “jaz še nikdar nisem nikogar slišal, da bi Ga tako nazival kot vi; a če mislite Njega On ljubi seveda tudi ljudi, kot ste vi. Čim starejši so in čim revnejši in bo-lehnejši, tem bolj jih ima rad. Jaz to za gotovo vem. Saj pravijo tako mati in sestre in župnik v šoli! Jutri prinesem doli svoje knjige, da bodete pripravljeni, Mrs. Tratnik!” in Jaka skoči z zaboja ter izgine.
Jaka je bil mož-beseda. Drugi dan res prinese mali katekizem s seboj in čita od prve strani naprej skozi več poglavij, odgovarjajoč na vprašanja, : katerimi ga ženica neprestano preki njuje; in odgovarjal je nanja pravilno. Čutil je, da pomaga človeški duši. Polastil se ga je misijonski duh, in on mu je sledil, kakor so modri kralji sledili zvezdi.
Poslej ni nikdar zamudil niti dneva, dokler ni prišel skozi cel katekizem— skozi vero, zakramente in zapovedi. Resnejšega učitelja še ni imel noben učenec, in noben učitelj nikdar pazljivejšega učenca. Stari Heleni se je počasi danilo. Milost božja je prihajala v njeno ubogo, mračno dušo. Naposled pa pravi:
“Jaka, ali veš, kaj sem vse te dni mislila?”
“Ne,” pravi Jaka; “kaj pa?”
“Da je čas, da sem krščena in postanem katoličanka.”
“Ali res to mislite?” pravi Jaka in skoči pokonci. Ni vedel nebroj misli in preizkusov, ki so se tekom dolgih ur, ko njega ni bilo tam, vrstili v glavi in srcu stare Helene.
"Da, to mislim in to hočem!”
“Potem moram pa poklicati župnika,” pravi Jaka.
"Pokliči, kogar hočeš, samo da se mi želja izpolni.” —
Tako je prišel Jaka k meni.
Iznenadilo me je, ko sem čul podrobnosti, ki sem jih baš popisal. Od hitel sem k Tratnici. Dasi je še lazila okrog ter opravljala mala domača dela, sem pa vendar takoj uvidel, da je z njenim življenjem že silno pri koncu. Stavil sem ji nekaj vprašanj in se kma lu prepričal, da je moj ministrant Ja ka Rjavec, mali dragi dečko, to dušo resnično in istinito pripeljal do cerkvenih vrat. Ona je bila njegova izpre obrnjenka, ne da bi bil jaz, ki S%m le par blokov živel od bednega doma te sirote, sploh vedel za njeno bivanje. Prosila me je, naj bi jo krstil, ker še ni bila krščena niti po luteransko, in obljubil sem ji, da jo bom prihodnji dan.
Obiskal sem Jakovo mater, ki mi je povedala vse, kar je vedela o tej zadevi: kako je pospravljala po Tratnič-ni koči in kako je vsak dan pošiljala (Nadaljevanje na 7. strani.)
Vina na prodaj
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pc 40c gal., reesling 45c gal. Staro bele vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
Ustanovljen« x>7i.
Of Joliet. Illinoit.
IBait
Prejema raznovrstne denarne nlo§* ter pošilja denar na vse dele iveta.
Kapital in preostanek t3oo.ooo.cit,
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. M. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kasir.
Ana Vogrin
izkušena babica
302 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, III
nevednost! Lej! on, on bi ji lahko pomagal!
“Poslušajte, Mrs. Tratnik, glejte”, pravi razvneto, “prinesel bom doli svoj katekizem pa molitvenik in vam ju bom bral.”
“A, ali boš res, Jakec!” pravi ona. “Pa ti ne bo to pretežavno, mesto da bi se šel igrat? O, meni bi bilo to seveda silno po volji. Pogosto pre-
“Hill Girt Vineyard”
Stefan Jakše,
BOX 77.
prop. Crockett. Cal
Katarina Mašat
IZKUŠENA BABICA 309 Granite St.	Joliet, 111»,
E. PORTER
Brewing Co.
EAGLE BPEWEKY
izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTE* POSEBNOST JE PALE WIENER BEER
J. J. KUKAR
Cor. Lade & Utica Sts. Phone 182. WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Brewing Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba točna.
Prodajam tudi trdi iti mehki premog
ter ga razvažam. Blago najbolje — po zmerni ceni.
Zmagali smo! Vlada Združenih Držav je potrdila natanko način naših izdelkov in dovolila prodajati iste brez vladne licence. Spoznali so kot zdravila priznane vrednosti. Ta zmaga napravi zopet
«09BPH TalNKB S

lioikunre

Trinerjevo Zdravilno grenko vino.
prvim zdravilom te vrste. Ni se štedilo stroškov niti časa, da je to zdravilno vino nadkrililo vsa druga in napravilo popolnoma čisto in vspešno družinsko
pomoč.
V vsaki bolezni, v kateri opazite kak nered v želodcu ali izgubo moči in prave volje, to zdravilo najsigurneje pomaga. To je lek največje vrednosti zoper
izgubo tekn, slabost,
nervoznost,
izgubo prave volje, izgubo moči, slabo kri,
¡zaprtijo,
izgubo v teži.
in vse druge bolezni želodca in droba. Sestavljena je le iz rastlin in rdečega vina, znanstveno prirejeno tako, da donese gotov vspeh.
BLEDE JIV BOLEŠTINE ZEASKE
dobe veliko pomoč, če vživajo ta fini in ukusni izdelek, v katerem ni kake škodljive tvarine. Vsaka doza deluje jako dobro na človeško telo. Vzemite vsakokrat po eno dozo, kadar se počutite nerazpoloženim in takoj bodete čutili pomoč
Spominjajte se, da TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO JE EDINO GRENKO VINO, katero je priznano KOT ZDRAVILO. Varujte se brezvrednih ponaredb. Dobiva se v lekarnah.
1333-9 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva Angelica Grenka Tonika je najboljša Želodčna Grenčica na svetu.

SVOJI
K
SVOJIM.
(lajvečje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje foških in ženskih oblek. Uposlujemo |t izkušene delavce.
Joliet Steam Dye House
(Straka & Co.)
J42-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
¡¡ranch office N. W. Cor. Ottawa and Van Buren Sts.
¡obu Stefanic
It voglu Scott in Ohio cest, Joliet, lil
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, Is-trstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Korthwestem Phone 348. JOLIET.
Tom Stefancich
N. W. Phone 392.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem s finimi pijačami.
Mii
hočemo tvoi denar ti hočeš naš les.
I Če boš kupoval od nas, ti bomovse-|ej postregli z najnižjimi tržnimi ce-inami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa.
I Za stavbo' hiš in poslopij mehki in J trdi les, late, cederne stebre, desk in fenglne vsake vrste.
I Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
L Predno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mi te j bomo zadovoljili in ti prihranili denar.
W. J. LYONS
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor iti to je
Tie A. W. Fleier Dri Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Street» JOLIET. ILL.
Ki izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
JOHN LORKOVICH,
1324 E. Ohio St. N. S. Pittsburg, Pa. Prvi Hrvatski Slovenski Pogrebni ški Zavod
se priporoča občinstvu v Pittsburgu in okolici, tudi v slučaju krstov in porok.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbii in Chicago St*
Točim izvrstno pivo, katero izd* luje slavnoznana Joliet Citizen» Br* wery Rojakom sc toplo priporočal»
JOHN GRAHEK GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali fornijsko vino, dobro žganje ia trži» ■ajboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premop TELEFON 7612.
tore N. Broadway....JOLIET. II ’
(.Nadaljevanje s 6. strani.) tja Jakca s hrano. .Obljubila mi je, da spet stopi tja ter pripravi vse potrebno za krst.
Tako je tudi storila, in prihodnji dan je bila stara Helena krščena. Jaka je bil za botra in zadržal se je častitljivo kot angel.
Posetil sem jo še parkrat, potem pa ji dal prVB sv. Obhajilo. Zraven je bil tudi Jaka ter je bral zahvalne molitve po sv. Obhajilu, ko sem obhajal.
Videti je bilo prav, kakor da bi bil njeno življenje Bog podaljšal samo, da bi dovršil zveličanje njene duše. Po svojem prejemu sv. zakramentov je očividno postajala mirnejša in sla-bejša, in nekega popoldne sem jo dejal v sveto poslednje olje. Bil je navzoč tudi Jaka, in z njegovega resnega o-troškega obraza sem mogel citati, da je bil globoko ganjen. Njena ljubezen do fantiča je bila prav prisrčna. Čutila se je srečno, samo da ga je videla v sobi.
Zdelo se mi je pametnejše, da se pri njenem negotovem stanju ne zanašam na noben slučaj. Zato ji podelim zadnjo odvezo in po par tolažilnih besedah odidem.
Drugo jutro po maši grem zopet tja ter najdem Jaka na kolenih poleg njene postelje. Deček se niti ne gane, ko odprem duri. En pogled zadostuje: stara Helena je mrtva. Obraz ji je bel kot mramor, oči zaprte in na ustnicah nežen materinski nasmeh. Človek bi je skoro ne spoznal, tako mirno in ljubeznivo je njeno obličje. Bujni beli lasje so ji pomaknjeni nazaj na čelo in okrog temena, kar ji plemeniti obraz dela čudovito častitljiv; izgleda prav kakor da bi bila s srebrno krono ovenčana. Tedaj pa se Jaka ozre kvišku, in jok mu duši glas, ko izpregovori:
“Father, ravno, ko sem vstopil, je umrla; samo malo nasmehnila se je in dejala: ‘Bog te blagoslovi, Jaka’, potem pa je zatisnila oči. JSar verjeti nisem mogel, da je umirala. Ali je res mrtva, father?”
Položil sem malemu apostolu roko na ramo.
“Da, Jaka, mrtva je in v nebesih, in dečko moj, si ji pomagal tja gori!” Zvedeli smo od urada ubožnice, da je njen mož mrtev. Ubogo Heleno pa smo pokopali z veliko mašo ter ji dali kotiček na našem katoliškem pokopališču. Jaka in jaz sva bila edina žalo-valca, ki sva stala ob skromnem grobu.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo,-žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet» M».
Zvestoba.
Skandinavska povest iz kmetskega življenja. — F. K.
V lepem kraju moje domovine živela sta dva zakonska, ki sta imela šestero sinov. — Vsi so živeli v prijazni zvestobi skupaj ter skupno obdelovali ob širno, a manj rodovitno posestvo. — Nekega dne pa so prinesli moža — očeta, težko ranjenega domov: poškodoval se je v gozdu pri sekanju drevja. Po preteku malo dni umrl je vsled dobljene rane. Žena je tedaj ostala sama s šestimi otroci, toda poguma ni izgubila. Svoja dva sinova, ki sta že bolj odrasla, peljala je v sobo k mrtvemu očetu, tja pred krsto, kjer sta ji morala obljubiti, da bodeta skrbela za mlajše brate ter tudi njej pomagala, dokler jima da Bog zdravje.
Slovesno sta onadva vse to obljubila materi, a to obljubo sta tudi zvesto držala, dokler ni odrastel najmlajši brat ter prejel sv. birmo.
Spolnivši tako svojo dano besedo m obljubo sta se potem starejša brata kmalu oženila, prvi z vdovo večjega posestnika, drugi z njeno premožno sestro.
Ostali štirje bratje go sami prevzeli gospodarstvo. — Početkom zato niso imeli dovolj poguma. Že od mladosti so bili vajeni, da drug brez drugega ni ničesar ukrenil; tembolj so bili sedaj drug na drugega navezani, ker so po trebovali medsebojne podpore, zato se ni nobeden upal česa ukreniti brez vednosti ostalih. — Če je bilo treba kaj odločiti, storili so to vedno vsi so glasno in skupno. Med vsemi je vladalo tiho soglasje in vsi so bili natiho-homa edini v tem, da se ne bodo ločili, dokler bo živela mati. — Ta pa je gojila edino željo, katera je bila po godu tudi obema starejšima sinovoma.
Četudi so se razmere pri gospodarstvu v zadnjih letih izdatno izboljšale, ker so živeli vsi skup kot zadruga ter skrbeli za skupni blagor vse rodovine, vendar je bilo treba še tupatam temeljitih izprememb. — Dogovorili so se z materjo, da se starejšima bratoma izplačata njima pripadajoča deleža od posestva, to pa se razdeli na dva enaka dela med ostale štiri brate tako, da bodeta imela dva po ednak del posestva in dohodkov. Sklenili so sezidati še eno hišo z vsemi gospodarskimi po slopji; v to novo hišo bi se preselila dva brata, druga dva pa bi ostala še nadalje v rodni hiši pri materi. — Ker pa mora biti pri hiši ženska, ki skrbi za gospodinjstvo, živino itd., je treba, da se eden izmed obeh bratov, ki sta se imela preseliti v novo domovanje, — oženi. — Mati je tudi že mislila na de klico, katera bi ji bila povšeči kot si naha.
Vsemu temu ni nikdo ugovarjal. Nastalo pa je drugo vprašanje: katera dva brata naj se preselita in kateri iz med njiju naj se oženi? Starejši je iz javil, da je pač pripravljen preseliti se oženiti pa se ne misli. Ravno to šopa izjavili tudi ostali trije bratje. Naposled so se domenili z materjo, naj se deklica sama odloči, za katere ga hoče; tako bo vsem prav. Mati sa
ma se je podala nekega večera k deklici ter jo vprašala, če bi se hotela preseliti k njim kot gospodinja. Z vidnim veseljem je deklica ponudbo sprejela. — Mati jo je tudi vprašala, ka-teri-izmed štirih mladeničev ji je najbolj povšeči; lahko si izvoli, katerega hoče.
‘Nato nisem še mislila”, odvrnila je mladenka.
“Pomisli toraj sedaj”, rekla je mati; odvisno je to le od tebe.”
“Dobro, potem vzamem za moža najstarejšega.”
"To ni mogoče”, dejala je mati; “on se noče ženiti.”
Nato je imenovala mladenka najmlajšega, toda mati je bila mnenja, da to tudi ne gre baš zato, ker je “naj-mlajši”.
Deklica de na to: “vzamem pa predzadnjega.”
“Zakaj pa ne drugega za najstarejšim?” prašala je mati.
Zakaj ne drugega?”-----------hotela
je odgovoriti deklica ter zardela; — saj na tega je itak že početkom mislila, a se je sramovala imenovati ga. Mati je pa že od onega trenotka, ko se je najstarejši sin branil ženitve, slutila, da se je branil le zaradi tega, ker je vedel, da se njegov drugi brat in ona deklica rada vidita.
Bila je torej poroka in svatba; nova zakonska sta se preselila s starejšim bratom v novo bivališče. Nobeden pa ni vedel, kako so si gospodarstvo razdelili, kajti delali so tudi poslej kot poprej, skupno drug za drugega ter delili pridelke med seboj.
Zgodilo se je pa, da je začela mati bolehati; zato in vsled starosti je potrebovala počitka in pomoči. Vsi štirje bratje so se dogovorili, da bodo vzeli v hišo dekle, ki je že doslej pomagala pri gospodinjstvu.
Takoj naslednji dan, ko so grabili listje, jo je prašal mlajši brat v imenu vseh, če bi bila pri volji vstopiti v službo.
Ker pa jo je že dalj časa na tihem ljubil, prašal jo je na tako poseben način z izrazom, da je dekle morala misliti, da jo hoče snubiti. Odgovorila je torej z: da! Mladeniču je postalo tesno, zato je takoj šel svojim bratom povedat, kar je vedel. — Vsi so postali resni ter noben ni zinil. Najmodrejši'po starosti je pač dobro vedel, da najmlajši deklo resnično rad vidi; vedel je, da skoro gotovo doleti njega osoda ostati samec, kajti če se oženi mlajši, ne more on tega storiti. Težko je bilo to zanj, ker je tudi on že imel izbrano deklico, ki mu je bila nad vse draga. — Pa kaj je hotel? prekinil je molk ter dejal:
“Če hočemo, da ostane dekla vedno pri nas, potem bo najbolje, da postane in ostane kot gospodinja.”
Vsi so bili edini ter soglašali ž njim; podali so se skupaj k materi, da bi se tudi z njo posvetovali. Ker pa jo je bolezen ravno tisti čas hujše napadla, sklenili so posvetovanje za toliko časa odložiti, da ji bode zopet odleglo. — Bolezen pa je trajala dalje časa, zato so po nasvetu najmlajšega zopet sklenili, da se toliko časa pri domačiji ničesar ne izpremeni, dokler mati ne ozdravi. — Dekla pa naj ta čas samo streže materi. To je obveljalo.
Celih šestnajst let je trajala materina bolezen! Šestnajst let ji je stregla bodoča sinaha z otročjo vdanostjo irt tiho potrpežljivostjo.
Vsak večer so se zbirali skozi vseh šestnajst let vsi štirje sinovi okolu materine bolniške postelje, ob nedeljah pa sta redno prihajala tudi starejša dva sinova.
Tako zbranim je mati večkrat dejala, da se morajo dekli za trud in trpljenje hvaležne izkazati. Vsi so umeli, kaj hoče s tem reči in ji tudi obljubili, da ostanejo hvaležni.
In vkljub svoji bolezni je doživela mati preredko srečo božjega blagoslova, kakoršno doživi malokatera mati, da je uživala do zadnjega diha zvesto otroško ljubezen. Kolikorkrat so bili zbrani okolu nje, vselej se jim je zahvaljevala za to srečo, dokler m zatisnila oči za vedno.
Ko je umrla, prišli so vsi sinovi, da bi nosili krsto k pogrebu. V onem kraju je bila navada, da so šle za mrtvaškem sprevodom vse žene. Takrat pa se je udeležilo pogreba vse, kar je moglo hoditi: možki, ženske in otro ci. — Vseh šest sinov nosilo je rakev občinstvo pa je prepevalo mrtvaške, pogrebne pesmi, da se je čul odmev daleč na okrog. Ko so pa zagrebli rakev z mrtvim maternim truplom, podali so se vsi bratje z vsem spremstvom v cerkev.
Dogovorjeno je bilo, da se takoj po pogrebu vrši poroka najmlajšega bra ta; po mnenju starejših ljudi namreč sta oba dogodka spojena drug z dru gim.
Duhovnik je govoril o zvestobi, ka koršna se redkokrat dogaja in vsem so segale besede do srca; solze so stopile v oči vsem zbranim.
Pisatelj te povesti, ki je bil tudi Navzoč pravi, da mu je bilo tako sveča-nostno pri srcu, kakor bi vsa narava, trdne skale in globoko morsko dno s stoterimi jeziki vsem govorilo in slavilo ta najlepši vzor medsebojne zvestobe ter jo priporočali vsem v posnemanje.
go ni mogel pozabiti svoje žene, ker jo je silno ljubil. Čutil se je zapuščenega na tem svetu. Zato je iskal tolažbe pri Mariji Devici, katefo je vsak dan bolj častil. Marljivi čevljar si je prislužil veliko denarja, postal je kmalu eden najpremožnejših v svojem rokodelstvu. Akoravno mu je žena u-mrla, si nikdar čevljar ni želel smrti, tetnveč se je je bal, ker je silno rad živel. Kaj si izmisli?
Nekega dne se poda na daljno božjo pot z namenom, da si izprosi od Marije dve prošnji. Mila Devica ga tudi usliši, saj je bil sicer prav pobožen mož. Domov grede z božje poti ga sreča neki mladenič, ki ga vpraša, kaj da želi. Čevljar mu reče: “Samo dve želji imam, prva je, da tisti, ki gre na mojo streho, ne more več doli, dokler mu ne dovolim jaz, in druga, da kdor se vsede na mojo kamenito klop pred durmi, ne more več vstati, dokler mu ne dovolim jaz.”
“Da, to se bo zgodilo”, pravi mladenič in izgine.”
Čevljar se silno veseli, da je njegova prošnja uslišana. Bil je prav zadovoljen, akoravno je bil sam.
Ko postane čevljar že star, pošlje Bog belega angela po čevljarja, da ga vzame v nebo. A čevljar ni hotel nič vedeti o smrti; veli angelu, stopiti na streho, da mu pokaže vse lepote sveta.
A glej! ne more ne naprej, ne nazaj. Prosi in prosi čevljarja, naj mu pomaga s strehe. Čevljar mu pa odgovori, da ga že izpusti, ako ne pride nikdar več po njega. Angel mu to obljubi in gre v nebo. Ko pride angel v nebo, ga Bog vpraša, kje ima čevljarja. Angel mu vse pove, in sveti Peter, kateri vse to sliši, reče: “Res, nikdar mi ne pride umazani čevljar v lepo, zlato nebo.”
Čevljar je postal sivoglav. Hudobni duh ga je hotel na stara leta premotiti. Pošlje torej eno svojih hudob k čevljarju, naj gre ž njo, da bo videl lepa kraljestva. Čevljar zopet nič noče vedeti o smrti ter mu reče, naj se malo časa usede na kamenito klop pred durmi, da gre v izbo po denarje za vožnjo tega sveta. Hudoba se usede. Ko se čevljar vrne, se močno smeji, ker hudoba ne more vstati. Hudoba prosi lepo čevljarja, naj ga izpusti, in obljubi, da nikdar več ne pride.
Ko pride hudoba v pekel, pove vse, kar se ji je prigodilo. Lucifer pošlje drugo in tretjo hudobo po čevljarja, a nobena noče iti po čevljarja.
Ko se čevljar še bolj postara, se naveliča tudi življenja; rad bi umrl, pa kaj, si misli, ko nisem hotel ne v nebesa, ne v pekel, sedaj me pa gotovo ne bodo nikjer sprejeli. Toda grem poskusit, saj to nič ne stane. A le v nebesa, si misli, ker tam je prijetno.
Napravi se na pot. Široka pot ga je peljala do zlatih duri, na katera je potrkal.
Sveti Peter mu odpre in ga vpraša, kaj hoče.
“V nebesa bi rad prišel”, pravi čevljar.
‘Kaj še”, odgovori sveti Peter, “prej ko smo te poklicali, nisi hotel priti, sedaj te pa mi nočemo.”
Čevljar vrže svojo umazano copato v nebesa z namenom, da bi šel v nebesa z zvijačo.
Sveti Peter pokliče angela, naj mu prinese copato, a nihče je noče pobrati. Moral je tedaj sveti Peter pustiti čevljarja, v nebo, da sam pobere copato.
Čevljar pobere copato, pa ker mu je v nebesih zelo ugajalo, ni hotel več ven.
'Prav lepo te prosim”, pravi čevljar svetemu Petru, “dovoli mi, da se enkrat po nebesih zavrtim, ker godba je silno zapeljiva k plesu.”
Sveti Peter mu še to dovoli. Godba in vse jenja plesati, le čevljar sam se še vrti po nebesih. Tedaj mu reče sveti Peter, naj gre domov. Toda®vse zaman. Čevljar se je vrtel in vrtel po nebesih in se še dandanes vrti.
"V
Čevljar.
(Narodna.)
Živel je v mali kočici čevljar s svojo ženo. Huda bolezen je morila tisto vas in smrt je ugrabila s tega sveta tudi čevljarjevo ženo. Netolažljivi mož dol-
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M. 15. Schuster
Young Building.
Albert Weiss Land Co.
Red River Valley Farme
v slavnoztienih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn.
Najlepše farme na svetu.
Tu se prideluje vsevrste žito, Pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd. Ta zemlja je enake najrodovitneji zemlji v državi Illinois, ter stane danes, eno petino'nienj denarje.
Kupite sedaj.
Cene se vršajo vseh dan.
L. EBERHART, gl. zastop.
za sev. drž. Illinois. SOBI 1 in 2, FARGO BLDG.
JOLIET, ILL.
Slovenski zastopnik, ANTON JURJEV1CH,
Compagnije ^ G-enerale ^ Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
•iratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo jrezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in 'azna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Pier 57 North River foot 15th St.,
New York City.
Slavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop oik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111, Paul Starič, agent, 110 South 17th
St., St Louis, Mo.,
JOS. BOZICH
SLOVENSKA GOSTILNA 101 Indiana Street	JOLIET, ILL.
Priporočam se rojakom, da me obiščejo ko se mudite v našem mestu. V moji lepourejeni gostilni točim najboljše pivo, fina domača in kalifornijska vina in najboljše žganje, ter tržim dišeče smodke. Imam tudi prenočišče
Postrežba izborna.	Vsi dobrodošli I
N. W. telefon 384.
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji - najbolje sredstvo.
Čim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111.
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480 ob nedeljah N. W. 344
50,000 KNJIŽIC
Y DAR LJUDEM
Vsaka knjižica je vredna $ 10 00 vsakemu bolnemu človeku.
Mi želimo, da vsak bolni človek piše po našo urejeno zdravilno knjigo. Ona knjiga svetuje v navadnem jeziku, kako se da doma vspešno zdraviti: zastrupljena kri, slabotni život, zgubitek moči, revmatizem in trganje v kosteh, kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci,, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadavo denar dajati, takoj pišite po ono zdravilno knjižico, katero vam nemudoma pošlemo in bodite uverjeni, da ozdravite. Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice. Ona vsebuje znanost, katero bi moral znati vsak človek. Zapomnite si, da se ona knjiga razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam po-šljite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjigo.
IZPOLNITE ODREZEK ŠE DANES IN GA NAM POŠLJITE.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 709 Northwestern Bldg., 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjigo, ter vas prosim, da mi jo
takoj pošljete.
Ime ...................................................................
Pošta .............................Država ............................

Slovanska banka.
Glede ustanovitve Slovanske banke se je sklenilo na vseslovanskem kongresu v Sofiji sledečo resolucijo:
“Drugi pripravljalni slovanski shod v Sofiji pozdravlja z zadovoljstvom obvestilo, da so merodajni faktorji ruskih bančnih zavodov sklenili, da se udeleže s svojimi kapitali ustanovitve Slovanske banke v Petrogradu.
Ker je s tem izpolnjen eden izmed najvažnejših predpogojev, prosi slovanski kongres predstavitelje vseh slovanskih narodov, da delujejo na to, da se organizacijski bančni odbori med posamnimi "slovanskimi narodi potrudijo, da se udeleže ustanovitve Slovanske banke čim najširši kapitalistični krogi.
Slovanski odbori med poedinimi slovanskimi narodi se poživljajo, da najkasneje do 1. novembra 1910 naznanijo, s kakšnim kapitalom se udeleže ustanovitve.
Nato se ima v Petrogradu sestati bančni komite, obstoječ iz članov, izvoljen v Pragi, in izpopolnjen z zastopniki posameznih slovanskih bančnih odborov, ki naj vzame v roko ustanovitev Slovanske banke.
domišljija. Izpod klobuka gleda koketno čepica, narejena iz velikih čipk in obrobljena s črnim žametovim trakom. Čepica je podobne oblike kot so kopalne in nasprotje med njo in visokim, obširnim klobukom.vpliva menda zelo blažilno na oči, kakor se zatrjuje. Nova moda bržkone ne bo zelo dobro pristojala ženskam s strogimi klasičnimi obrazi.
Iz dežja pod kap.
“Ali ste s svojo drugo ženo srečnejši nego s prvo?”
“Ne morem povedati. Prva je bila neolikana in je razumela vse krivo; druga je omikana in razume vse bolje.’
Iz reda frančiškanov.
Po najnovejši Statistiki, katero je izdal redovni generalat, ima red 40 škofov. Dva frančiškana, namreč bivši patrijarh v Lisaboni in nadškof v Toledu, ki je obenem primas v Španiji, sta kaVdinala. Trije frančiškani so apostolski delegati, in sicer: za Združene Države v severni Ameriki, v Egiptu in v Siriji. Frančiškani so kot nadškofi v Bostri, Antivari in La Plata. Frančiškani imajo med vsemi katoliškimi redovi največ škofov, kar odgovarja njihovemu neutrudljivemu delovanju.
Stara dedščina.
Te dni se je vrnil iz Amerike dr. Bela Schlager iz Velikega Varadina. Takoj ob povratku je naznanil svojim sorodnikom, da imajo v Ameriki bogato dedščino. Dr. Schlager pravi, da je videl v nekem newyorškem kinematografu dramo: “Umor bankirja Schlagerja” ali “Milijoni brez gospodarja”. Dr. Schlager je potem poizvedoval in dognal, da so pred mnogimi leti ubili Indijanci bankirja Schlagerja, ki je zapustil 15 milijonov dolarjev, ki so narasli do zdaj na 250 milijonov kron. Umorjeni bankir je šel v Ameriko pred 80 leti. Sorodniki nameravajo storiti vse potrebno, da pridejo do zapuščine umorjenega Salomona.
Bobne v vojski odpravijo.
Že lani je vojna uprava sklenila, da odpravi bobne pri c. in kr. pešpolkih ter avstrijskem in ogrskem domobranstvu. To se baje izvede v kratkem, kakor se sedaj poroča z Dunaja. V bodoče bo imela vsaka stotnija po štiri trobentače. Glavni razlog odprave bobna je okolnost, da se v današnjih bitkah v obče ne morejo čuti signali bobnov in ker ne morejo bobnarji poleg bobna nositi in rabiti puške.
Živi li Orth ali ne?
Znano je, da so uvedli postopanje če je bivši avstrijski nadvojvoda Orth še živ ali ne. Domnevajo, da je Orth utonil. Dozdaj sta se oglasili dve priči, ki trdita, da Orth takrat ni utonil, ker sta pozneje baje govorila z njim v Južni Ameriki, drugi pa, da je govoril z njim v južno ameriških pra-gozdih na lovu. Tudi znana prince sinja Lujiza sodi, da Orth še živi. Vsa poročila, ki govore o tem, da Orth še živi, so pa zelo zmedena in negotova. Maloverjetno je, da bi se sodišče moralo ozirati na nje, če ne nastopijo točne izpovedbe ali pa če ne nastopi Orth sam.
Prejšnji poveljnik južnopolArne ladje "Bélgica”, Lecointe, izjavlja, da je po zimi leta 1899. dobil Ivana Ortha v Kordiljerih. Dobil ga je kot lovca med veliko čredo psov, in ga je takoj spoznal po slikah iz časopisov. Lecointe pravi, da je bival osem dni pri Ivanu Orthu in da je o tem poročal že 1899. pod naslovom: “Potovanje po Patagoniji”.
Umetniki.
Pogovor imajo o umetnikih. Gospod, ki je videl mnogo sveta, omenja k temu predmetu: “Poznam nekatere — malo jih je — ki so oskromni in nadarjeni. Poznam nekatere — prav mnogo jih je —* ki so nadarjeni in neskromni. Umetnikov pa, ki niso nadarjeni a so pri tem oskromni, ne poznam.”
Medsebojno.
Gospa (zapuščaje prodajalnico): “Poznati se mora te trgovce — tri dolarje sem utrgala!”
Trgovec (zase): “Poznati se mora te gospe — šest dolarjev sem poskočil v ceni!”
Spoznavni znak.
Tujec: “Kje pa stanuje tu kak brivec?”
Domačin: “Kar naravnost idite okoli vogla, potem boste praskanje že slišali.”
Zaletel.
“Torej, kot pomočnik ste delali v zadnjem času pri nekem dragotinar-ju? Koliko pa ste skupaj dobili?” “Šest tednov.”
“Tukaj se govori v vseh jezikih”—
ta ponosna beseda se blešči v oknu neke pariške restavracije. Začuden stopi gost notri in vpraša natakarja, če imajo morda res toliko tolmačev. “Nobenega”, odgovori natakar. — “Torej zna morda osobje toliko jezikov?” — “Nikakor!” — “Kdo pa torej govori v vseh jezikih, kakor imate zapisano na oknu?” — “Gostje”, se glasi točni natakarjev odgovor.
Damam je en klobuk premalo.
Neumorni so iznajditelji novih ženskih klobukov, kar se mora priznati. Že se je v Parizu zopet pojavila nova moda, ki je sicer nekoliko drzna in fantastična, vendar pa ima prelepo bodočnost, kakor se zatrjuje. Novi ženski klobuk obstoji pravzaprav iz dveh, namreč iz velikega kot reta in manjšega kakor kaka avba, V starih časih so imele, kakor znano, ženske navado, da so doma pokrivale lase z več ali manj koketno čepico, na katero so poveznile kar svoj klobuk, ako so šle od doma. Ta stara nekdanja moda je našla posnemalko v novi. Novi klobuk je velikansk, širok in visok, kolikor si more le predstavljati moška
Iz vseh kotov.
Star profesor hotel je dijaka, katerega ni mogel videti, pri skušnji zbadati in ga vpraša:
“Povejte mi vendar, kako dolgo more človek živeti brez možgan?”
Dijak mu mirno odgovori:
“Če mi, gospod profesor, poveste, koliko ste že stari, tedaj vam tako na primer lahko povem!
*	*	*
Sinoči o polnoči šlo je več vinjenih dijakov prek glavnega trga. Naenkrat pade jeden izmed njih in izgubi — vsebino svojega želodca.
*	*	*
“No, je bila li skušnja huda?”
“Seveda! Potili smo se, da je zunaj kar kapalo od streh.”
*	*	*
Dva prijatelja sta si kupila konja.
“Ko bodem jaz jezdil, bodeš ti šel, in ko bodeš ti šel, bom pa jaz jezdil!” reče prvi.
Drugi pa je bil s to pogodbo celo zadovoljen.
*	*	*
Mož, ki ni bil s svojo ženo zadovoljen, pritoževal se je o nji svojemu prijatelju. Slednjič še reče:
“In če se postavim na glavo, ona se vendar ne bo poboljšala!”
“Ah, kaj!” zavrne ga prijatelj, “postavi se raji bolj trdno na noge, in videl boš, da bo postala drugačna 1”
*	*	*
Ko je nek potujoči Anglež vprašal zamorskega kralja, kakšni se mu zde Evropejci in kako se mu kaj dopadajo, začne se ta režati in odgovori:
“Meni se Evropejci jako dopadajo in so prav dobri ljudje. Jaz sem namreč že dva pojedel!”
Natrosite v svojo obutev
Severovega Praška za noge, ki leči bolestne, otekle, pekoče, razdražene noge, ter teši bodljaje kurjih očes in žuljev. Nobena druga reč ne donaša toliko udobnosti nogam kakor Severov Prašek za noge. Gotovo olajšbo daje potnim, žuljavim in razgretim, utrujenim, bolestnim nogam. Povzroča, da novo in tesno obutev občutiš lahko. Na prodaj v lekarnah in trgovinah. Cena 25c. Izdeljuje W. F. Se vera Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4
IZ STAREGA DNEVNIKA.
(Priobčuje Lipe Kajtimar.)
I.
Nagrobnica.
Usmiljenje je bilo geslo sosedu rajnemu vse dni; obresti lepe je prineslo — obrekovanja in laži.
Bo sin li takšen kakor oteč?
O, da bi le tako bil vrl; a duri, dasi je mogotec, nikdar hinavcu ne odprl!
Ritorneli.
Brez muke ni moke....
Ej, mnog si speče pišče in pogačo, da le kupon in škarje vzame v roke.
Brez dela ni jela....
Ej, mnog po svetu culo nosi revček in dela prosi, ne doprosi dela.
Pravica premaga_____
Ej, mnog že rablju glavo dal svetnik je,
a koga v zmoti je pobijal? Vraga.
NAPRODAJ LEPA HIŠA S 6 SO-bami in loto, koja meri 150 ft. na pročelju, na Raynor Ave. in je dolga 130 čevljev. Poulična železnica v Auroro je pred loto, Boulevard Heights kare pa 2 bloka od hiše. Na posestvu je velik hlev, vodnjak z dobro vodo v lepo ograjeno. Lastnik se je namenil podati iz mesta, za to se proda po primerni ceni. Več se poizve v uradu Aherik. Slovenec, Joliet, 111.	9-lS
KJE JE MATH MAJANC? PUSTIL je mene in otroke z prodajalno vred dne 13. julija z namenom da gre v Chicago po opravku, pa se do danes še ni vrnil, tako da ne vem ali se mu je kaj pripetilo, ali je še živ. Zate-gadel prosim rojake, ako ga je koji videl, ali ve za njegovo bivanje, naj mi naznani njegov naslov za kar mu bodem hvaležna. Rozi Majanc, 1121 Jefferson St., Gary, Ind.	unf
NAPRODAJ JE LEPA HIŠA Z VE-liko loto na zapadni strani mesta blizu Hickory St., Joliet, Ijl. Jako lep prostor po nizki ceni. Več se poizve v uprav. Amer. Slovenca, Joliet, 111.	8-19
NAPRODAJ LEPA FARMA OB-, stoječa iz 120 akrov dobre in rodo- ! vitne zemlje; 80 akrov je obdelanih, a 40 je pa neobdelanih. Blizu mesta, le 4 milje od mesta Fairchild, Wis. ter poleg slovenske farmarske naselbine. Lepa hiša, hlev, voda i. t. 1., vse je lepo ograjeno. Na koncu farme je šola. Jako lepa prilika za onega, ki hoče živeti na farmi. Cena zmerna in primeroma lahki obroki. Za pojasnila vprašajte pri uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111. ufn NAPRODAJ LEPA MESNICA V Jolietu na jako finem kraju za trgovino vsake vrste. Več se poizve v uprav. Amerik. Slovenca, Joliet, 111. SLUŽBO IŠČE! V VEČJI SLOV. ali hrvatski naselbini izurjen organist z dobrimi spričevali, kateri je zmožen poučevati godbo (glasno) in na lok ter petje, in dramatično društvo v slov. ali hrvatskem jeziku; plača po dogovoru, nastopi lahko takoj. Mož je trezen in priporočen. Cenjene ponudbe naj se blagovolijo pošiljati na upravništvo tega list pod šifro “Organist št. 139.” NAPRODAJ 2 VELIKI IN LEPI hiši na N. Chicago cesti v Jolietu. Nizka cena. Več se pove v uprav. Am. Slovenca, ali pa pri M. H. Ne-manichu.


PAIN-EXPELLER
Človek, ki trpi bolečine, je ravno tako brez pomoči, kakor razbita ladija na peščinah, . Če bolehaš na revmatičnih bolečinah, nevralgiji, prehlajenju itd. poskusi vdrgnenje z
PAIN EXPELLERJEM priznano dobro domače sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. ¡KJE JE NAJBOLJ VARNO NALOŽEN DENAR? F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St., New York Pazite na varstveno znamko z sidrom.
Največji čudež današnjega dne.
Telegrafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor navadno na pošti, pošlje zdaj lahko denar telegrafično v stari kraj tako, da je drugi dan že tam.
Ni potrebno evropejsko adreso prijemnika meni popred naznaniti ali registrirati dati. V 10. do 12. dneh dobi pošiljatelj originalni reče-, pis evropejske pošte. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. Pišite po cenike in navodila.
IVAN NEMETH, biv. cesarski kral, konsul agent
457 Washington St.	NEW YORK, N. Y.

Hranilnih ulog je:
38 milijonov kron.
Rezervenega zaklada nad Nad milijon kron.
Slovensko Podporno Društvo
“Slovenski Sokol”
Waukegan, Illinois.
Uradniki:
Pavel Bartel, starosta.
Josip Hribar, tajnik, 604 — 10 St. Frank Belec, blagajnik.
Al. Grebenc, učitelj telovadbe.
Mesečne seje 3. nedeljo v Belec-ovi dvorani ob 1:30 uri pop.
Joliet Nati
FARME!
Cenj. rojaki, Slovenci in Hrvati! Tu je en farmar, ki ima več zemljišč naprodaj v okolici White River in Krain City. Cena $13 za aker. Ima tudi en par zemljišč s hišami in obdelano zemljo, koja se proda po $20 aker.
Kdor si želi kupiti farmo tu, ima sedaj dobro priliko. Natančneja pojasnila daje:	Jak. Štrucel, Box 109,
Holton, Mich.	9-15
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL.
•	RABITE
THUNDERBAT & CELICE MOKO
Boljše ni na svetu. Prodajajo jo sledeče tvrdke v Jolietu:
JOHN in ANTON PASDERTZ, SUGEL & MALESICH,
STUKEL BROS.,
GEORGE STONICH,
GEORGE LOPARTZ,
JOHN HRIVNAK.	11-11
Kadar hočete barvati hišo ali pre-meniti papir, se oglasite pri meni. Mo je delo je jamčeno, ceno in hitro.
JOS. J. BENEDIK slovenski barvar in dekorater
Chicago tel. 3891.
1820 N. Broadway, Joliet, Illinois.
Salun—AMERICAN HOUSE—Hotel Alfonz Weiblinger, lastnik,
1022 Ohio St.,	Allegheny, Pa.
Bell Phone 9571-R. Cedar.
Se priporoča Slovencem v poset. Najboljše pivo, vina in žganja; okusne jedi in prigrizek.
POZOR, ROJAKI!
Spodaj podpisani uljudno naznanjam, da ako rabite dobre volnate obleke, pridite, oglejte in izberite si jih po vašem okusu, ker imam veliko novih krasnih vzorcev (samples) za obleke površnike (overcoats) po zmernih in nizkih cenah. Vse delo jamčim, ker je izdelano vse doma. Sam poskus vas bode prepričal.
Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam.
FRANK ŽAGAR, krojač,
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
Na voglu Chicago in Clinton ulit RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
Kapital in prebitni sklad $100,000.00.
ROrBT. T. KELLY, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. C. G. PEARCE, kasir.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J4 odstotka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.- Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.	^
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna .hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici. Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 Courtland Street, New York, in njegova bančna
podružnica 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
(H04NHO«0«OM4040^040N)t04040404<HC4040R>N)»0«040«0(
Joliet Citizens Brewing Co.
North Collins St., Joliet, 111.
402 Ohio Street
JOLIET, ILL.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih banr, olj*' in fimežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskeg» papirja po nizkih cenah.
Alexander Harass
Chicago telet. 2794	tele. N. W. 92
Nove obleke po $15 in več. FRANK ŽAGAR slovenska krojačnica
Iz deluje, čisti in popravlja moške in ženske obleke. Delo jamči. Nizke cene. — N. W. Phone 1305.
201 Jackson St.,	Joliet, Illinois.
Bolte & Lavrič
slovenski salun
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste kje je dobiti najboljše meto po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
J. & A. Pasdertz
>e dobijo najboljše sveže in prelca ene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia loskusite naše meso.
Nizke cene in doora postrežba j< iaše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Jhic. Phone 4531. N. W. Phone m?
208 Jackson St.
Joliet, Ul.
N. W. telefon 306
Kadar se mudite v Jolietu ste vabljeni, da se oglasite pri naju.
IDoTorodošli!
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
POZOR, ROJAKI!
Moderno g-ostilno
National Buffet v katerej bodem točil najboljše por terjevo pivo, izvrstno žganje, domač« viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
N. W. Phone 825.	Joliet. »
FRED C. GRASSLE Kolači za svatbe (wedding cake) naia pekarija slaščic posebnost Telefon.
300 N. Bluff St,	Joliet, lila
S. HONET
Šivam,popravljam in gladim obleke 918 N. Chicago St., Joliet.
Gostilno,
ROJAKOM
priporočam svojo
, Phoenix Buffet
cjer se toči vedno sveže pivo, žgan)« ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. Sikioff
N. W. Phone 605».
113} N. Hickory St,	Joliet
3?ijte Elk. Brand” pivo ¿
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. X
0404040404<H040404040W(H04K>400W040*0404S04004040
Največji slovenski katalog na svetu.
Vsebuje polno vrsto ur, verižic in druge zlatnine, nožičev, samokresov, križcev, glasbenih podob, zemljevidov, daljnogledov, povečalnikov, peres “fontain pens”, fonografov in krožnikov za iste, harmonik, orgljic, goslij, flut, klarinetov in drugih godbenih stvari, pip, tobaka in električnih stvari; stotine še drugih krasnih stvari in potrebnih reči po najnižji ceni. Katalog se pošlje vsakomur na vprašanje. Pišite ponj še danes. Dobite ga zastonj.
C. F. ZARUBA & CO.
(Dept. A. S.)
320 W. Pike St., Clarksburg, W. Va.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu*.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih oS* znakov (badges), regalij, kap baadrt in zastav. Velika zaloga vseh po« trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujeM kaj za društvo. Pišite slovensko. Ko* talog na zahtevanje zastonj.