PreroKa Robnika dvoboj s klerikalnim zmajem. Neferncrno zabavo povzroča našem« obmejnemu pre- bivalstvn donikišotski dvoboj junaka RobnJka s Iderilcalriim zmajerru Na stotine »Domovin« ŠL 3 se je rarzstialo med naše ljudstvo dne 17. in 18. jaTvuarja. Prvi članek nosi na- slov: »Resen ldic vsem, lci žele sebi in svojim doliro.« Ta članek je spisal v polncčnih urah, ko je vsa narava spala, nemimi in strastfii sovražnik duhovščme in vsake verske inisli, g. Ivan Rolmtlc, vagojitelj (!) slovensflce in krščan^ke mladeži v St. Jurju ob Pesnici. Vsebina tega članka je, da nima duhovnik sploh nobene piravice govoriti o politikl, da slovenski dTjjhovnik ne veruje m v Boga in ne v hudiča, da je Kristus barantarske duhov-nike hagnal z bičem is cerlcve (!), da stori jBogu dopadljivo delo, kdor voli PašičŽerjavove podiepnike itd. itd. itd. Ko smo pomilovali g. Robnika, iajbacnjenerga pri Sv. Križu iz naše-ga volilnega shoda in kvišlu mdle<5ega neke bele papirje tam pred "bčinsko pisarno, nam še v sanjaih ni prišlo na paraet, da gmo storili grozno, neodpustljivo napako: zavrgli smo temePni kamen preroka, kr edini prav uči slovenskega kmeta! G. Robnik trdi naravnost, da duhcvniki ne verujejo ne v Boga in ne v hudičal Torej nima nobene vere ne karplan, nežupnilk, ne dekan, ne škof, ne papež, ker nofoeden od teh ne priporoča ita ne hvali Robnikove »Dorriovine.« G. Robnik je strašrto ogorčeiv če se vczi kak Skof z avtomobilom — tudi dr. Koroše>c se ne sme v njem voziti, in sicer zato ne, ker se tudi Kristus ni vozil z avtomobilcm. Tudi keke ministrske pokojjnine ni Kristus viekel, zato je tudi dr. Korošec ne srae. Največji mrčes v Jugoslaviji niso razni koTirpcijonisti, ampak »naši klerikalci.« Vsak šusterpub sme politizirati, samo naria duhovščina bi morala na pove'jeZerjavovega podrepnika Robnika »Maul halten« in »weiter dienen.« Če se uresniči, da užene in prisili gcfljač Robmik duhovščino v cerkev, potem bo nastal naenkrat mir, potem •ne bo več kričanja proti davkom, ker ne bo lcmet imel prav nikogar več, ki ga bo bodril v boju proti nezriosnemu otli•ranju velesrbskega centTalizma. G. Robnik je zato spisal tiSti resen klic vs-eirij, ki želijo njemu dobro, ker ga je strašansko pekla in žgala nepričakovana polomijada pri Sv. Križu dne 6. januarja. Mislil si je, da si bo ikot nepremeij-ljiv Julij Cezar podjarmil v enem poihodu vse obmejne postojanke. Že je mislil brzojaviti svojem-u očetu Paršiču v Beograd: »Prišel, videl, zmagal!«, pa ojoj: bridka usoda: prišel je, videl tudi in s!išal prebridke in pregrenke reči. tudi občutil, kako se leti nepTOstovoljno na križansdti glavnitrg. Zmag-a je ostala samo v donvižljiji. — Kako radi bi sesbili »raufali« njegovi pretepači, znani Dcpplerfi iz Št Jurja, pa nd kazalo. Ko ni šlo »z jezika in uma svitlinv mečem« tam ob trdnjavi Sv. Križa, tedaj, ko je bil prerok Robnik postavljen vun na hladno, kakor nemiren šolar, ki ga uči(elj postavi v kot, si je mislil: Dajmo nafarbat slavne čitatelje »Domovine«, kako imenitno sero se postavil pri Sv. Križul In res, tisti, ki niso bili pn-čujoči pri njegovi slavni »zrmagi« pri Sv. Križu, bodo mogoče verjeli njegovim čen— čam v »Domovmi.« G .Robnik je že kot nekdanji učitel] pr} Sv. Križu povdarjal, da so bili njegovi pradedje cpičjega rodu, četmir mi sploh ne oporekamo. Vsaj nekako bolj. ratzuimljivo se nam zdi, zakaj je tako zagrizen sovsražnik diuhovndkov, če se spomniTTvo njegcvih naukov, da je vse stvarstvo Bog in da olovek iahaja iz opice. Njegova sovražtvo do duhovnika je toliko, da ne pusti svojih otrok k verouku, češ, da on sam zna bolje krščanski naufc, kakor katehet Gospodje, ki so imeli že vdiko opravka in posla z ljudmi, resno dvomijo, če je Robnik še sploh pri normalrviliv to se pravi, pri pamernih možgaroih. Ako se nvu v boju proti JderikaliTinu ne zmešajo popolnoma njegove možgoaj s!ke štrenje, inu -bomo morali čestitati vsi klerikalci, ker ravno mi mu delamo največje preglavicA Res, nehote in nevede se je vitea Rcbniic navzel bojevltosti od sv. Jurija,. samr Škoda, da se ne bojuje proti pddenskemu, tertiY«č protv klerikalnenvu zmaju!