V življenju nimam neizpolnjenih želja
Vanda Gerlovič je že dolgo vrsto let naša najboljša oper-na solistka. V letih svojega umetniškega delovanja je pe-la domala vse sopranske vlo-ge dramskega značaja. S svo-jim bogatim, žametnim gla-som je vedno dosegala prizna-nja občinstva in kritike doma in po svetu. Mnogokrat je go-stovala v tujini, vendar pa je ves čas svojega umetniškega delovanja ostala zvesta doma-či operni hiši in s tem prispe-vala nesporen delež k ugledu našega opernega gledališča. Prešernova nagrada je prizna-nje njenemu življenjskemu delu.
-  Kaj trenutno pojete?
-  Sicer sem že v pokoju, le-tos pa pojem v Operi v pred-stavi Don Juan. In na koncer-tih. Zelo rada pojem otrokom in dokler imam še glas, bi ra-da pela po šolah, domovih za ostarele in drugod. To mi daje veliko zadovoljstvo, pa tudi otrokom in odraslim je všeč. Pred kratkim sem pela dija-kom na Poljanski gimnaziji, bili so navdušeni, jaz pa zelo srečna. Ta neposreden stik s poslušalci  ustvari  nekakšen fluid, ki ga ni mogoče poza-biti.
-  Ali vam je sedaj, ko niste polno zaposleni, dolgčas po Operi?
-  Ne, ni mi. Treba se je zna-ti posloviti od tega v pravem času. V življenju nimam neiz-polnjenih želja. Pela sem vse vloge, ki sem si jih želela, vse doslej nisem imela dovolj pro-stega časa, sedaj pa se končno lahko   popolnoma   posvetim
družini in sinu, ki odrašča.
-  Slišala sem,  da so vam vse vloge enako drage, pa bi vseeno rada zvedela, katera je tista,  ki vam je najbolj  pri srcu.
-  Mojemu    glasu    pravza-prav najbolj odgovarja Pucci-ni. Sem čustvena, zato mi je najbolj všeč ljubezen in mate-rinstvo, ki sem ga našla v Ma-
dame     Butterfly. Všeč mi je tudi Tosca, pa Fidelio...
-  Poklic opernega pevca je zelo zahteven.
-  Operni  pevec mora biti pevec in igralec. Tisti, ki le bere note in ne da v vlogo ni-česar, je prazen pevec in lju-dje ga ne poslušajo z vese-ljem. Opero je treba doživeti pevsko in igralsko, od začetka do konca, le tako sta lahko
zadovoljna pevec in posluša-lec. Operni pevci imamo zara-di težavnosti poklica benefici-rano delovno dobo.
-  Ste že dolgoletna stano-valka občine Center. Kaj bi po vašem mnenju bilo treba ure-diti, da bi bilo življenje v naši občini boljše.
-  Predvsem  bi  bilo treba nekaj ukreniti z zrakom. Mor-da bi bilo dobro narediti tako, kot v drugih mestih, kjer v centru nimajo prometa. Po-tem bi naši otroci, ki poleg polnih krožnikov hodijo bledi in pokašljujejo, bili bolj zdra-vi. Če bi ljudje več hodili peš, bi bilo manj infarktov. Mno-gokrat sem zelo nesrečna za-radi slabega zraka, ker zelo slabo vpliva na glas. Ce pa pe-vec nima dobrega glasu, težko naredi dobro predstavo. Bolj bi bilo treba paziti tudi na či-stočo. »Snaga« naredi svoje, stanovalci pa bi morali sami paziti na čistočo okoli hiš, na-vaditi bi morali tudi otroke, da bi znali ceniti čiste zelenice in parke.
-  Kaj boste delali v bližnji prihodnosti?
-  Imela bom nekaj koncer-tov,   prvega   v   kratkem   v Šmartnem pri Litiji.
-  Kateri dogodek vam je v vaši karieri posebej ostal v spominu?
-  Nekoč sem pela na Rašici vajencem neke strokovne šo-le. Bilo jih je okoli tiso.č, jaz pa sem pela partizanske pesmi ob spremljavi harmonike. Bi-lo mi je lepše kot na gostova-njih v tujini.