LETO II. 3 APRIL 1976 glasilo szdl občine logatec V NEDELJO, 4. /r\r f\i GLASUJEMO: LJT\ - SOLO V HOTEDRSICI - OBNOVO ŠOLE V LAZ AH - OBNOVO ŠOLE V ŽIBRŠAH -OBNOVO ŠOLE NA MEDVEDJEM BRDU - PRIZIDEK ŠOLE V GORENJEM LOGATCU - OTROŠKI VRTEC V LOGATCU - UREDITEV OTROŠKEGA VRTCA V ROVTAH Volilna komisija občine Logatec izdaja na podlagi prvega odstavka 2. člena Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove šolskih in vzgojnovarstvenih objektov na območju občine Logatec (Uradni list SRS, štev. 4/76) naslednjo ODLOČBO o določitvi glasovalnih mest za izvedbo referenduma dne 4. 4. 1976 I. Delovni ljudje in občani bodo dne 4. aprila 1976 glasovali o referendumu za uvedbo samoprispevka za financiranje izgradnje in obnove šolskih in vzgojnovarstvenih objektov na območju občine Logatec na naslednjih glasovalnih mestih: KS DOLENJI LOGATEC Glasovalno mesto št. 1 bo v upravni zgradbi GG - Tovarniška c št. 10 Tu bodo glasovali prebivalci: Tovarniške ceste - Stranske poti - Za železnico Jačke do priključka na avtocesto Zelenice Šolske poti - Griča Cankarjeve ceste Notranjske ceste hišne štev. 5, 7 in 9 Glasovalno mesto št. 2 bo na Notranjski cesti št. 48 (pri MIHUCU) na Martinj hribu Tu bodo glasovali prebivalci: Jačkc od priključka dalje - Loke Ograde - Poljske poti - Gozdne poti Notranjske ceste od priključka dalje. Glasovalno mesto št. 3 bo v upravnih prostorih GRADNIK (Komunala) na Poštnem vrtu št. 6 Tu bodo glasovali prebivalci: - Nove vasi * Krpanove ulice • Levstikove ulice - Gregorčičeve ulice - Poštnega vrta - Prešernove ulice - Potoške ceste - Notranjske ceste - desna stran do priključka (nadaljevanje na drugi strani) (nadaljevanje s prve strani) Glasovalno mesto št. 4 bo v domu upokojencev (Bife Stara pošta). Stara cesta št. 8 Tu bodo glasovali prebivalci: - Stare ceste - Jamnice - Klanca - Mandrg - Stare poti - Vrtnarske poti - Tržaške ceste hišne št. 7 in 9 Glasovalno mesto št. S bo v Gasilskem domu ha Čevici Tu bodo glasovali prebivalci: - Rovtarske ceste (brez hišne št. 40 in 42) - Tržaške ceste vključno do hišne št. 42 - Nakla - Vodovodne ceste - Čevice - Tržaške ceste hišni št. 11 in 13 Glasovalno mesto št. 6 bo v Narodnem domu Tu bodo glasovali prebivalci: - Titove ulice Kraigherjeve ulice - Vilharjeve ulice -- Partizanske ulice - Kidričeve ulice - Pavšičeve ulice - Tomšičeve ulice - Ulice OF - Nazorjeve ulice - Gubčeve ulice Tržaške ceste do priključka avtoceste Glasovalno mesto št. 7 bo v poslovnih prostorih GRADNIK (Komunala) na Brodu, Tržaška c. 35 Tu bodo glasovali prebivalci: - Broda - Ceste talcev - Tržaške ceste od priključka do Pet-kovška in od črpalke' do hišne štev. 69 - Pod Grintovcem od hišne št. 2 dalje - Blekove vasi - VPšt. 1267-3 KS TABOR Glasovalno mesto št. 1 bo v novi šoli v Gor. Logatcu Tu bodo glasovali prebivalci: - Tržaške ceste od hišne št. neparne 71 in parne 98 dalje - Pod Grintovcem št. 1 - Dola - Zadružne poti - Tabora - Planjave - Tičnice - Gorenjske ceste do mostu pri MOLJ- - KU (hišne št. 2, 3, 4 in 6) Glasovalno mesto št. 2 bo v avli nove šole v Gor. Logatcu Tu bodo glasovali prebivalci: - Gorenjske ceste od MOLJKA dalje - Grajske poti » - Strmice - Lipce - Režiške ceste - Pokopališke poti - Kale - Žibrš do hišne št. 29 - Rovtarskih Žibrž hišna št. 29 Glasovalno mesto št. 3 bo pri SIRCU v Grčarevcu, št. 18 Tu bodo glasovali prebivalci: — Grčarevca KS ROVTE Glasovalno mesto št. 1 bo v Zadružnem domu Rovte Tu bodo glasovali prebivalci: — Rovt — Praprotnega brda — Petkovca Glasovalno mesto št. 2 bo pri ŽUSTU (Riharju) v Podpesku, Rovte št. 146 Tu bodo glasovali prebivalci: — Podpeska — Rovt od hišne št. 138 do 151 Glasovalno mesto št. 3 bo v šoli v Za plani Tu bodo glasovali prebivalci: — Ložanske doline — Travnega vrha — Cest — Rovtarske ceste, del KS VRH NAD ROVTAMI Glasovalno mesto št. 1 bo v šoli na Vrhu Tu bodo glasovali prebivalci: — Vrha nad Rovtami — Lavrovca — Hleviš — Hlevnega vrha KSTRATE Glasovalno mesto št. 1 bo v šoli na Planini Tu bodo glasovali prebivalci: — Rovtarskih Žibrš Glasovalno mesto št. 2 bo v Gasilskem domu na Medvedjem brdu Tu bodo glasovali prebivalci: — Medvedjega brda KS HOTEDRŠICA Glasovalno mesto št. 1 bo v Zadružnem domu v Hotedršici Tu bodo glasovali prebivalci: — Hotedršice — Novega sveta — Ravnika — Žibrš del od hišne št. 30 dalje KS LAZE Glasovalno mesto št. 1 bo v šoli Laze Tu bodo glasovali prebivalci: — Laz — Jakovice Ta odločba velja takoj in se objavi v Logaških novicah VOLILNA KOMISIJA OBClNE LOGATEC Številka: 014-1/76 Datum: 12. 3. 1976 PREDSEDNIK KOMISIJE: Anton PLUT, dipl. pravnik Za boljšo povezanost mladih KRITIČNO O SEBI 25. decembra je bila ustanovljena občinska konferenca mladih iz KS. Konference seje udeležilo lepo število mladih delegatov iz vseh 00 ZSMS naše občine. Na seji smo se pogovorili o delu in problemih mladih v KS, spregovorili smo tudi o organiziranosti mladih v KS. Naj omenim samo nekaj misli in ocene delovanja mladih v KS po IX. kongresu ZSMS v naši občini. Tudi organiziranost je umetnost, je rekel LENIN. Organizacijska vprašanja so hkrati tudi idejna, komu je torej potrebno pačenje načel reorganizacije ZMS? Predvsem tistim silam, ki jim je na poti organizacijsko trdna in močna ZSMS in ki jo želijo razrahljati in tako onesposobiti za akcijo. To jim ponekod tudi uspeva. Uspeva jim tam, kjer smo premalo organizirani. Hitro se zadovoljimo s formalnostjo, ponekod pa celo ne vidimo, ali ne vemo, da je sploh možnost. Hitro, prehitro, iščemo odgovore, kot na primer, daje nezainteresiranost, da ni sredstev, da ni pogojev. Pri tem se zelo hitro "znajdemo" in iščemo odgovor zunaj Sebe, v drugih socialističnih silah. Pri tem pa pozabljamo, da smo del teh socialističnih sil, da govorimo na eni strani o enotni fronti, kjer je potrebna naša zavzetost, na drugi strani pa se še vedno partnersko obnašamo. Izvolili smo vodstvo konference, in sicer predsedstvo sestavljajo: Ante VLADIČ, Jože JERINA, Franc MLINAR, Franc KOGOVŠEK, Silvo KOLAR, Cveto BRENČlC. Predsednik konference je Anton VLADIČ iz Gor. Logatca, sekretar pa Franc MLINAR iz Rovt. T , Janez Turk Občinska konferenca zveze socialistične mladine Logatec je imela 29. 1. 1976 svojo drugo sejo. To dejstvo nam samo po sebi seveda še ničesar ne pove, več pa nam pove podatek, daje bilo prisotnih natančno toliko delegatov, da je bila zagotovljena sklepčnost seje. Res je, da je bila seja sklicana v času zimskih počitnic, kar pa še ne pomeni, da delegati namesto na sejo gredo na smučanje. Poudariti moramo, da bo ob tako obširnem in pestrem programu dela občinske konference, kot so ga sprejeli na omenjeni seji, potrebno kar največje izpolnjevanje sprejetih dogovorov, da nam vse skupaj ne bi ostalo samo na papirju. S tem v zvezi moramo prav gotovo gojiti HIŠNI LASTNIKI IN DRUŽBENI LASTI UPRAVITELJI ZGRADB V Na dan glasovanja o samoprispevku za financiranje izgradnje in obnove osnovnih šol in vzgojno varstvenih objektov, nedeljo 4. aprila, IZOBESITE ZASTAVE in tudi tako izrazimo svojo voljo in samoupravijavsko zavest odgovornosti za svoj naraščaj. To je naš Logaški oktet, ki v tej sezoni slavi 5-letnico svojega izredno uspešnega umetniškega nastopanja na številnih koncertih doma in širom Slovenije. V oktetu, ki ga prizadevno vodi umetniški vodja Tomaž Tozon, pojejo Janez Gostiša, Cveto Maček, Peter Grom, Primož Sark, Tomo Uršič, Herman Pavlin, Franc Mihevc in Marcel Štefančič. "demokratično kulturo sestan-kovanja", kar pomeni, da morajo biti sestanki - kot je bilo to že velikokrat poudarjeno - dobro pripravljeni, primerno dolgi, saj bodo le na tak način tudi uspešni. Jasno je namreč, daje posebno pri mladih v veliki meri in velikokrat upravičen odpor do sestankov, ki so polni praznega besedičenja in brez konkretnih sklepov. Novi poslovnik občinske konference daje formalne možnosti za učinkovito reševanje problema sestankov, samo držati se ga bo treba. Med posebej aktualnimi problemi, ki so jih obravnavali delegati naj izdvojimo tistega, ki govori o osnovnih organizacijah ZSMS v krajevnih skupnostih. Prisotni so se strinjali, da je osnovni problem prostor, za katerega še ni povsod poskrbljeno (Dol. Logatec, Rovte). Po finančnem načrtu občinske konference za letošnje leto je za 00 v krajevnih skupnostih predvideno 11000 dinarjev, se pravi, 2200 dinarjev za eno 00. Tu so se mnenja križala: nekateri so menili, da ta sredstva zadostujejo, ob upoštevanju denarja, ki ga je mogoče dobiti na podlagi programov in dela od same krajevne skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, drugi pa so zatrjevali, da je ta vsota premajhna. Pridružili bi se tistim, ki trdijo, da denarno vprašanje ne gre precenjevati, pa tudi zapostavljati ne in da je tudi ob danih sredstvih in ob volji do dela ter iznajdljivosti mogoče marsikaj doseči, čeprav smo mnenja, da je v finančnem načrtu OK še mogoče drugače razporediti srprktva v korist 00 v KS. Še nekaj se pojavlja pri 00 v KS, namreč to, da organi KS in ostale družbenopolitične organizacije ne najdejo dovolj razumevanja za 00 ZSM; seveda je pa tudi red, da 00 ponekod niso v tisti meri udeležene v življenju krajevnih skupnosti, kot bi po svoji usmerjenosti in funkciji morale biti. (Rovte). Na koncu naj še ost kritike usmerimo na imla-dince-komuniste vemo, da bi morali ravno mladi komunisti najbolj delovati ravno v mladinski organizaciji, dajati vzgled in spodbujati ostale, dejansko stanje pa je drugačno. Vemo, da mladi komunisti iz najrazličnejših vzrokov premalo delujejo v družbenopolitičnem življenju občine in samo zaradi te nedejavnosti tudi odgovorni pred sabo in drugimi. Matjaž Kek LESARSTVO DANES IN JUTRI Naši novatorji S sprejetjem novega pravilnika o izumih tehničnih izboljšav in koristnih predlogov je inovacijska dejavnost v KLI precej oživela. V kratkem razdobju dveh mesecev smo prejeli že 30 prijav za tehnične izboljšave in koristne predloge. Številka vsekakor kaže, da smo inovacijski dejavnosti do sedaj posvečali premalo pozornosti z ozirom na ekonomske in druge koristi, kijih ima podjetje. Komisija za ocenjevanje izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov je na svoji 1. seji obravnavala 1 1 prijav petih avtorjev. Razveseljivo je to, da so bile pri prijavah udeležene vse TOZD KLI. Avtorji izboljšav so podjetju prihranili preko 200.000 ND, poleg tega pa je veliko takih, pri katerih se prihranek ne da finančno ovrednotiti. Prijave so dali: RUPNIK MIRO - delovodja mehanične delavnice je prijavil 8 tehničnih izboljšav in sicer v TOZD DP: - stroj za zabijanje kljuk in žigosanje obešalnikov W-55 - stiskalnica z vrtalko za mizne kotnike - vrtalni stroj za vrtanje valjčkov za ribiški stol - tehnične izboljšave na stroju za rogličenje; v TOZD SP: - stroj za vrtanje za medkrilno zaveso - stroj za zarez okovja - stroj za rezkanje krpic - tehnične izboljšave pri potapljalni napravi. Vse te izboljšave se že dalj časa uspešno uporabljajo v obeh TOZD. Delo s temi napravami je precej lažje in tudi bolj varno. MIVŠEK ANTON - brusač v kovinski brusilnici je podal predlog za izdelavo šablone za nastavljanje nožev na stroju za poglobitev sedežev. Z uporabo te šablone bi se čas, potreben za menjavo nožev skrajšal za več kot 4-krat in bi podjetju prihranil v dveh letih 18.000 ND. T1VAN Alojz - konstruktor v razvojnem sektorju je prijavil tehnično izboljšavo pod naslovom: naprava za avtomatsko zlaganje rolet. Napravljen je bil prototip, ki je izpolnil pričakovanje. S to napravo bi prihranili letno preko 150.000 ND, poleg tega pa bi pridobili na koristnem prostoru. Obstaja pa tudi možnost zaščititi izboljšavo s patentom. CICALE Ivan - brusač v brusilnici na žagi je prijavil izboljšavo na stroju za razperitev zob žage. Z malenkostno spremembo na stroju je preprečil lomljenje zob pri polnojarmeniških žagah in s tem precej zmanjšal izmet. Vse te prijave kažejo, da je med člani kolektiva še veliko takih, ki bi prav tako lahko prispevali svoje predloge za izboljšanje obstoječega stanja. Zato mislim, da bi morali vsak koristen predlog nagraditi, saj ima od tega korist tako podjetje kot vsak posameznik. Spodbudo k še večji dejavnosti na tem področju daje tudi širša družbena skupnost; zato so leto inovacij podaljšali še na leto 1976. ZUPANČIČ Ciril ing. OPRAVIČILO Ko smo ilustrirali "lovsko" iz zapisnika LD Logatec, je prišlo do nenamernega imenovanja Igorja Pfajfarja, ml., ki ni bil določen v ekipo za "odstrel . S karikaturo smo hoteli ponazoriti zgolj dvoumno besedilo zapisnika, nikakor pa ne žaliti Igorja Pfajfarja ml., zaradi česar se mu opravičujemo. Mislimo, da naši bralci kljub temu niso napačno razumeli in zlonamerno tolmačili omenjeni tekst. UREDNIŠKI ODBOR V Kočevju je bilo novembra 1975 posvetovanje pod naslovom „Lesarstvo danes in jutri", priredila pa ga je Zveza inženirjev in tehnikov gozdarske in lesne industrije SRS. Stališča , ki so jih sprejeli: 1) lesarstvo se je v povojnem obdobju razvilo v pomembno narodno gospodarsko dejavnost z obsežnim letnim proizvodom, velikim številom zaposlenih in veliko vrednostjo osnovnih sredstev; 2) vzporedno z naglo rastjo pa hkrati nismo vzgojili potrebnega kadra in razvili znanstvenega raziskovalnega dela ter oblikovali svoja stališča o razvoju lesne stroke; 3) lesna stroka ima vse možnosti za nadaljni razvoj. Še več: je ena redkih industrijskih dejavnosti na Slovenskem, ki temelji na pretežno domači surovini; 4) nadaljni razvoj lesne industrije bo možen le, če bomo bolj upoštevali večjo, pestrost, boljšo oblikovnost, večjo dognanost in kakovost izdelkov, in če bo bolj povezana in enotna na tujih trgih; 5) odločno moramo podpreti začrtan razvoj izobraževalnih središč v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru. Izobraževanje v Ljubljani naj bo od poklicne šole do visokošolskega in podiplomskega študija, v Mariboru in Novi Gorici pa le izobraževanje poklicnih in srednješolskih kadrov; 6) poseben poudarek je bil dan dopolnilnemu izobraževanju, za katerega morajo biti zadolžena omenjena lesarska šolska središča; 7) znanstveno raziskovalno delo je treba razvijati ob nastajajočem lesarskem oddelku Biotehnične fakultete v Ljubljani, kjer bi kadre smotrno zaposlili za pedagoško in znanstveno raziskovalno delo. Prav tako bi bilo koristno na tem mestu urediti pospeševalno delo, atestiranje, podeljevanje kakovostnega znaka in podobno; 8) na posvetu je bilo enotno mnenje, da je trgovina le podaljšana roka proizvodnje; velja poudariti, da bi morali tudi ostale izdelke, ne le pohištvo, prodajati kulturno, ne pa kot manjvredne izdelke v raznih skladiščih, šupah, med kurjavo in gradbenim materialom; 9) kaže razmisliti in sklepati o enotni prodaji za vso Slovenijo, kar že terjajo potrebe in izkušnje; 10) razviti bi morali spremljajočo industrijo, ki smo jo v preteklosti zaradi preveč svobodnega uvoza popolnoma zanemarili; za to obstajajo številne neizkoriščene možnosti; 11) tudi izdelavi strojne opreme bi morali posvetiti več pozornosti za to obstajajo številne neizkoriš čene možnosti; 1'2) integracijam in delitvi dela v lesni industriji (ne samo s trgovino) bo morala naša stroka v bližnji prihodnosti dati določen poudarek, 13) nadalje so menili na posvetovanju, da bi bil v Jugoslaviji letno dovolj le en lesni sejem, ki bi tako dobil tudi večji pomen. Menili so tudi, da je vsake dve leti dovolj en sejem za stroje, naprave in pripomočke, ki jih lesna industrija rabi; 14) stroka podpira vse oblike tehnične pomoči državam v razvoju, kakršna je na primer v Centralno afriški republiki; 15) razprave na posvetovanju, in tudi poznejši odmevi nanjo, zahtevajo od vsakega člana zveze aktivnejše vključevanje v društveno življenje. dipl. inženir Dušan Dobnik »K „Pogled skozi okno" Rozana Tollazzi s. šola „8 talcev" Zobozdravstveni delavci o svojem delu ODGOVOR ZBORA IZVAJALCEV ZOBOZDRAVSTVENE SLUŽBE OBČINSKI ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI LOGATEC na dopis z dne 21. 8. 1975 Zobozdravstvena služba v Logatcu ima iste dileme kot zobozdrav stvena služba v celi Sloveniji. Z razvojem zobozdravstvene službe v Lo gatcu se je odprla vrsta vprašanj tudi zaradi večje zobozdravstvene pro-svetljenosti logaškega prebivalstva (zahteve po uvoženih materialih, ki jih pacienti že dobro poznajo, vse večje zahteve po kontrolnih pregledih, čiščenje zobnega kamna, zdravljenje ustnih bolezni z dragimi Medikamenti itd.). Prav zaradi tega Prihaja zobozdravstvena služba v vsej Sloveniji, in zato tudi v Logatca, v razkorak med upravičenimi željami pacienta in možnostmi plačevanja teh storitev s strani skupnosti, v vseh državah, kjer je zobozdravstvena služba urejena, je ta s'užba nujno draga. Pomembno se nam zdi omeniti, da se pomanjkanje sredstev za zobozdravstveno službo ne da nadomestiti z nizko ceno zobozdravstvenih storitev. Imamo zobozdravstveni kodeks, po katerem naj se ravnata enotna nomenklatura za storitve v "asi republiki. Izpopolnjevanje "ormativov, ki jih je postavila klinika, pa pomeni garancijo za optimalno strokovnost dela in maksimalno zaposlenost zobozdravstvenih delavcev. Torej razmerje cen storitev nasproti številu storitev mora biti tako, da s podražitvijo materialov, dvigu OD po samoupravnem sporazumu, investiranju prej omenjenih dragih aparatur, ne sme trpeti strokovnost in kvaliteta storitev. Za zobozdravstvenega delavca mora biti strokovna norma odločilnega pomena, ker le ona vodi do: 1. optimalnega zdravljenja in zaščite bolnika 2. zaščite strokovnosti 3. zaščite zobozdravstvenih delavcev (zanimiv podatek bi bil o številu upokojenih zobozdr. delav- cev, le-teh skoraj ni). To niso samo stanovska strokovna, temveč so širša družbena vprašanja, ki naj bi se reševala v okviru širših delovnih skupin. V primerjavi z drugimi dejavnostmi se nikakor ne moremo strinjati z ovrednotenjem našega dela, navedli bomo primer: totalna (cela) proteza, katere rok trajanja mora biti 5 let, in se izdeluje individualno, stane po zadnjem ceniku zobozdravstvenih storitev za leto 1975 744,20 din. To protezo pacientu ordinirajo stomatolog (visoka izobrazba), zobotehnik (srednja) ter zobna asistentka (srednja). Pri tem ne smemo pozabiti zopet na visoke materialne stroške, ki so vsak mesec večji, na drage aparature, na katerih se ta proteza izdeluje Drug tak primer je polna kovinska prevleka, ki je ocenjena 227,90 din brez zlata. Za njeno izdelavo v zobnem laboratoriju se uporablja zelo draga aparatura kot je npr. vibrator (3000,00) brusilni aparat (2000,00), električna peč (6000,00), električno vlivalo (20.000,00), multivac (10.000,00), polirni stroj (6000,00), tehnični stroj (7000,00) itd. ... Tu pa ni všteto tudi delo v zobni ordinaciji. Za tak individ. izdelek je potreben v ordinaciji in v zob'nem laboratoriju red in časovna disciplina. Ker pa smo zobozdravstveni delavci ljudje, pride lahko v celem procesu dela do neljubih napak, ki zmanjša kvaliteto izdelka, kar pri resnem in odgovornem delu potegne za sabo ponovni delovni postopek. Ali mogoče primer iz zobne ordinacije: pacient je naročen za ekstrakcijo (izdrtje) zoba, ali zaradi anatomske oblike zoba, ali zaradi močne destrukcije zoba se ta navadna ekstrakcija sprevrže v i/kks zobne korenine. Jasno da |c čas ordiniranja bistveno daljši. Pacienti, ki so naslednji, seveda morajo čakali veliko dlje in to ne zaradi svoje krivde, niti ne zaradi krivde zobozdravnika. V zobozdravstveni službi je predpogoj uspešne protetične terapije tesno sodelovanje v načrtovanju Zobotehnična delavnica v logaškem zdravstvenem domu Foto: Edi Meze protetične rehabilitacije med zobnim terapevtom, zobno asistentko in zobotehnikom, ki tudi odvzema določen čas neposrednemu ordiniranju. Tako je povsem zmotno mišljenje pacientov, da je celoten delovni čas namenjen samo direktno njim. Delo zobnega terapevta ni samo v zobni ordinaciji, je tudi v zobnem laboratoriju, delo zobne asistentke ni samo v ordinaciji, ampak je tudi v zobnem laboratoriju. Zaradi specifičnega dela v zobni ambulanti smo zobozdravstveni delavci prav zaradi interesa pacientov prisiljeni upoštevati strogi urnik naročanja pacientov, ki ga neredni pacienti velikokrat porušijo, seveda v svojo škodo in v škodo ostalih rednih pacientov, ki se jim s tem čakalna doba precej podaljšuje. Čakalnica, v kateri je eden ali dva pacienta, je znak reda v zobni ambulanti, ne pa nedela, kot trdijo nekateri pacienti. V vsaki zobni ordinaciji je samo en zobni stol za enega pacienta, zato je nepotrebno, da zunaj zgublja čas še deset drugih, ki se niso pripravljeni držati naročenih ur. Obratno pa polna čakalnica pomeni nezadostno kadrovsko zasedbo ali pa nepravilen odnos zobozdravstvenih delavcev do pacientovega časa. Zobozdravstveno delo je teamsko delo. Kot smo že prej omenili je specifično in že izpad enega člena v verigi zdravnik-asistentka-tehnik paralizira normalno delo kot malokje. Trditev, da ne sprejemamo nujnih primerov, ni resnična, res pa je, da je do 90 % nujnih primerov posledica malomarnega odnosa pacienta do svojih zob in lastnega zdravja. Željam pacientov po kratkih naročilnih rokih se vedno ne da ustreči Sam postopek zdravljenja ^zdravlj. granuloma) zahteva kljub novejšim medikamentom razmak med posameznimi sejami, ki pa zopet ni odvisen od medikamenta, temveč od celotnega stomatskega zdravja pacienta. Pri protetiki pa že sam tehnični postopek izdelave fiksnega ali snemnega nadomestka zahteva nekaj ordinac. sej, ki jasno ne morejo biti v razmaku nekaj dni. V interesu zobozdravstvenih delavcev je kvaliteten nivo zobozdravstvenega varstva občanov, ki ga lahko dosežemo samo z dopolnilnim delom, ne pa z zanemarjanjem strokovnih normativov. Delo mimo strokovnih normativov med rednim delovnim časom nujno pomeni manjšo kvaliteto storitev in tako ponoven naval istih pacientov in ponovnih storitev. Nikakor ne moremo iskati rotranjih rezerv v bolj površnem in hitrem zdravljenju naših pacientov. Stabilizacijski program v zobozdravstvu pomeni manj ponovnih plomb, manj ponovnih protetičnih nadomestkov, ker kvaliteta prvič izdelanih, naj bi daleč presegala predpisani rok trajanja. Cik Emil, 1. r. Hotedršica se kulturno bogati Po večletnem molku se je kulturno življenje v Hotedršici že v letu 1975 zelo razživelo. Odkar zopet deluje Ljudska knjižnica, odkar se zopet sliši domača pesem in nas kulturno prosvetni dom zopet vabi na kulturno zabavne prireditve, je življenje v tej vasici postalo veselo in pestro. Lani se je namreč ustanovilo Kulturno športno društvo, v okviru katerega delujejo posamezne kulturne in športne sekcije. Moški pevski zbor pod vodstvom Matije Logarja je ogrel srca vaščanov s prelepo domačo pesmijo. Pripravil je že več uspelih samostojnih prireditev. Bogat večer je v Hotedršici pripravil mešani pevski zbor SKUD Tine Rožanc iz Ljubljane pod vodstvom Saša Fre-liha. Tako lepega in kvalitetnega petja še ni slišala dvorana kulturno-prosvetnega doma v Hotedršici. Prireditev je veljala v čast Prešernovega praznika, 8. februarja. Prijetno presenečenje pa je vasi pripravila mlada dramska skupina Novi val. Na'oder je postavila njihovo drugo igro Tolmun in kamen. To je ljubka komedija, ki je vaščanom dala zabaven večer. Mnenje, ki je vladalo pred prireditvijo, da taka igra ni primerna za vas, se je po prireditvi razblinilo. Igrica je bila tako mikavna in življenjska, da si je lahko marsikdo ogledal na odru samega sebe. Vodja in režiser Janez Zelene je dokazal, da zmore in bo zmogel še več. Sama realizacija je pokazala, da so se igralci in njihovi sodelavci dobro in- skrbno pripravljali. Trenutno je najbolj pomembno to, da se je v Hotedršici obudilo kulturno življenje, da se bo to življenje v letu 1976 še krepilo in bogatilo. Le tako se bodo porajali dobri in kvalitetni igralci, pevci, kulturni delavci pa tudi dobri športniki. Tako bo tudi življenje v tej majhni vasi lepo in prijetno. Francka Čuk Vzgoja in varstvo otrok je naša skupna skrb POLLETNI USPEHI, NOVO OCENJEVANJE Pravzaprav je treba reči, da gre v resnici za uspeh. Bržčas se spominjamo še tistih polletnih "uspehov" izza nekaj let; revni so bili tisti uspehi: kakih 75 ali največ 80 % uspešnosti. Pa se je zadnja leta uspeh vztrajno boljšal, in ob letošnjem polletju je naša šola dosegla že pravcata pričakovanja: 99,5 % uspeha, in sicer tako: svojevrstne novitete. Opisno ocenjevanje se nanaša sicer le na takoimenovane vzgojne predmete in vedenje. Vpliv starega načina ocenjevanja teh predmetov na splošni uspeh je bil včasih premalo opravičljiv (zlasti, ko je šlo za telesne spretnosti in sposobnosti!); učenec lahko ob vseh prizadevanjih ni bil kos ustrezni štev. učencev uspešni neuspešni neoc. Osn. šola „8 talcev 739 732 5 1 Osn. šola Gor. Logatec 363 363 — — Uspešnost kajpak ni naključna, temveč je rezultat vsesploš-1 nih prizadevanj: učenčevih in učiteljevih; gre za uvajanje najsodobnejših oblik dela, gre za individualizacijo dela, gre za celovito vključevanje učenčeve osebnosti v učnovzgojni proces. V mnogočem se odraža uspešnejši rezultat tudi v bolj motiviranem in stimulativnejšem načinu ocenjevanja, ki vnaša v vrednotenje učenčevega dela uspešnosti v lestvici od 1 do 5. Novo ocenjevanje vključuje 3 kategorije: zelo uspešno, uspešno in manj uspešno. V teh ocenah so zapopadene učenčeve veščine in spretnosti mnogo bolj celovito. Seveda, pa terja tovrstno ocenjevanje kar najboljše poznavanje otroka. Kasneje se bo ta način ocenjevanja prenesel tudi na splošne predmete (slovenski jezik, matematika itn). Velja ob tej priložnosti opozoriti tudi na nov odnos do ocene za vedenje, ki je lahko ocenjeno kot primerno - kar je najbolj običajno redkejši so primeri stopnjevanja navzgor do vzornega, prav tako tudi navzdol do manj primernega. Ob tem je treba podčrtati odvisnost vedenja tudi od delavnosti in sodelovanja učenca v razredu in izven njega. Ocenjevanje uspešnosti in vedenja si tedaj utira pot k bolj življenjskemu vrednotenju učenca, njegovih sposobnosti in nagnjenj. Maš NA REFERENDUMU V APRILU ZNOVA IZPRI-CAJMO NAŠO SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVNO ZAVEST VZGOJA IN VARSTVO OTROK JE NAŠA SKUPNA SKRB Pesem v domu počitka V počastitev dneva žena sta Društvo upokojencev iz Logatca in uprava Doma počitka na Vrhniki priredila stanovalcem doma prijeten kulturni dogodek. V programu so sode- 2% ZA NAŠO MLADINO lovali vrhniški šolarji in Logaški oktet. Poslušalci — stanovalci doma, ti svojevrstni znanilci človeške življenjske jeseni, so z izredno občutenostjo sprejemali otroške recitacije in okie-tove pesmi. In treba je reči, da v še tako slavnostno pripravljeni dvorani ne izzveni pesem tako praznično kot v "jedilnici" Doma počitka. Tu pesem zares najde človeka in v človekovem srcu odmeva, dokler se ne stopi z mislijo, ki porodi hrepeneče povabilo: "Še pridite in nam pojte!" In kaj, da ne bi prišli in ne peli! Maš t. Z zamudo se oglašam, kako je bilo v mestu "rož", kjer je bilo evropsko prvenstvo v padalstvu ter balkansko prvenstvo v jadranju. Že dolgo časa je bilo govora o gostovanju našega ansambla v Portorožu. Vendar nismo bili prepričani, da gremo, ker so nas marsikateri organizatorji "potegnili za nos". Tokrat pa organizator le ni pozabil na naš 120-članski ansambel. Na cilj smo prišT v nedeljo, 21.9. 1975, približno ob 8. uri. Do prvega nastopa smo imeli eno uro časa; to pa smo porabili za pripravo instrumentov. Zaradi lakote so mnogi člani ansambla zaj-tr ko vali. Na prvem nastopu je bilo bolj malo gledalcev, kar nas ni motilo. Bilo je zelo vroče, približno 43 stopinj Celzija na soncu. Po nastopu smo imeli dve uri časa do kosila. Čas smo izkoristili za kopanje in lenarjenje. Po kosilu smo si ogledali čolne naše vojne mornarice. Za slovo smo mornarjem zaigrali koračnice. Ob 17. uri smo imeli poslovilni nastop. Na tem nastopu je bilo zelo veliko gledalcev. Mnogi med njimi so porabili veliko filmov za aparate in kamere. Vzdušje v našem orkestru je bilo takšno, da se ga ne da opisati-Vsi gledalci so bili zadovoljni z nami, kakor tudi mi z njimi. Med gledalci je bil tudi tov. Ribičič. Iz mesta "rož" smo šli okoli 19-ure, ker pa smo bili vsi zelo žejni, smo se ustavili v Divači. Na željo starejših občanov Divače smo zaigrali koračnico. Naše igranje je domačine zelo pretreslo, da so se nekaterim orosile oči od navdušenja. Po odigrani koračnici smo odšli na avtobus ter se z obilo smeha in glasbe pripeljali v rodni Logatec. Arhar Janez Pionirji za sovrstnike v Vietnamu Pionirka odreda Franceta Prešerna iz osnovne šole v Gorenjem Logatcu Milka Brus nam je poslala naslednje poročilo o zbiralni akciji za sovrstnike v Vietnamu: "Akciji se je pridružila tudi naša šola. Z zbiranjem potrebščin (radirk, nalivni kov . ..) in denarja smo začeli 8. 12. 1975. V vsako smo zložili deset zvezkov, peresnico z vsemi potrebščinami, pionirsko kapo in ruto in številko Pionirja. Akcija je bila dobro opravljena, saj smo sodelovali z zavestjo, da se to lahko nekoč zgodi nam in bomo mi veseli skromnega darila. Srečni smo, da smo lahko tudi mi pripomogli k akciji." Sodobnejši pouk v novih prostorih Dobili smo sliko talca Naša šola se imenuje po osmih talcih, ki so bili leta 1943 ustreljeni v Horjulu. Marsikomu ni znano, zakaj naša šola nosi ta naziv, zato smo se v časopisu TV-15 predstavili s krajšim prispevkom in slikami sedmih talcev. Slike osmega padlega talca Boga Drnovška nismo uspeli dobiti v domačem kraju, zato smo prosili bralce časopisa TV-15 za pomoč. Po objavi smo dobili pismo tovari-šice sorodnice padlega, v njem nam je poslala sliko Boga Drnovška in njegove žene. Veseli smo bili, da nam je uspelo dobiti sliko in izpolniti praznino na panoju v avli nove sole. Padli talci so nam vzgled, kako je treba ljubiti svojo domovino, zato jih ne bomo nikoli pozabili. S svojim delom •n ljubeznijo do domovine hočemo dokazati, da smo vredni, da nosi naša šola ime osmih talcev. JANA MUSEC, članica literar. krožka Osnovne šole 8 talrW Loratcc Z novim šolskim letom 1975-76 so učenci in delovna skupnost Osnovne šole "8 talcev' Logatec napolnili učilnice v novi in stari šoli. Čeprav so prostorske zmogljivosti precejšnje in še kar funkcionalno ustrezne, je zasedenost učilnic, telovadnic in ostalih prostorov polna. Na šoli si v letošnjem letu nabira znanje 329 dečkov in 333 deklic, skupaj 662 v 22 oddelkih, na oddelek je povprečno 30 učencev. Šola ima dve podružnici: v Rovtah s 63 učenci - 34 dečkov in 29 deklic od 1. do 4. razreda, v Laza h pa je v 1. in 2. razredu 14 učencev, od tega 9 dečkov in 5 deklic. Skupaj je torej na matični šoli 739 učencev. To število se bo v naslednjem šolskem letu še povečalo, saj je za vpis v malo šolo, oziroma v 1. razred med zimskimi počitnicami predvidenih v Logatcu cca 75 šolskih novincev, v Rovtah 18, v Lazah 7 skupaj 100. Z doseljevanjem mladih družin bo vpis po dosedanjih izkušnjah šc večji. V sestavu osnovne šole je tudi glasbena šola, ki je doslej uporabljala prostore v Narodnem domu, v kratkem času pa se bo preselila v prostore osnovne šole^ Iz navedenih številk je jasno razvidno, kako potrebni so bili novi šolski prostori. Na šoli je zaposlenih 52 delavcev. S pedagoškim delom se ukvarja 42 učiteljev, 10 zapo- slenih pa je administrativno tehnično osebje. Pouk je enoiz-menski in se prične za učence višjih razredov ob 7.15 uri ter se konča ob 12.20; za nižje razrede pa se prične pouk ob 8.05 in traja do 12.20 ure. Šola ima tudi organizirano varstvo učencev pred in po končanem pouku. Že bežen pogled v učilnice nam pove, da je v učnem procesu nekaj novega, saj je razvrstitev klopi v učilnicah drugačna. Učitelji, vse bolj uvajajo sodobnejše oblike in metode v pouk. Učni proces mora biti dinamičen, sodoben, vključevati mora različne učne pripomočke. Tako je učitelj vse manj predavatelj izza katedra, v ospredje pa stopa učenčeva aktivnost. Tak način pouka terja od učitelja zahtevnejšo pripravo na pouk, to tembolj, ker mora učitelj upoštevati različne sposobnosti učencev. Praviloma naj bi v osmih letih vsi učenci uspešno končali osem razredov osnovne šole. Za učence, ki imajo težave pri posameznih predmetih, je zato organiziran dopolnilni pouk. Prav tako dajejo učitelji bistrej-šim učencem dodatne naloge in zaposlitve, zlasti iz tistega področja, za katero kažejo nadarjenost. Ko se pouJj. konča, se šolska vrata ne zapro. V popoldanskih in večernih urah se številni J učenci vračajo k različnim in te- m resnim dejavnostim - krožkom, pevskim vajam in športnim disciplinam. Odraz teh dejavnosti je posebej viden na prireditvah in proslavah v šolskem in krajevnem merilu ter na raznih tekmovanjih. Naloga šole ni samo izobraževanje učencev, ampak tudi vzgajanje za življenje Za bodoče samoupravljalce. Na šoli uspešno delujejo šolska samoupravna skupnost učencev, pionirska organizacija, mladinska organizacija, organizacija mladih članov RK in šolsko športno društvo "Mladost". Čeprav je šolsko in izvenšol-sko delo kar uspešno steklo, moram omeniti, da še vedno ni urejena kuhinja in še vedno šolsko malico pripravljajo v utesnjenih prostorih stare šole. Razumljivo je, da so z vsako selitvijo v nove prostore povezane razne nevšečnosti in teh pri naši novi šoli tudi ne manjka. V kratkem bo pri krajevni konferenci SZDL Dol. Logatec konstituiran koordinacijski odbor za pripravo na prehod na celodnevno šolo. Celodnevna šola mora biti skrb celotne kra-ijevne skupnosti, organizacij združenega dela in ostalih občanov. Z dobro zastavljenim programom lahko upamo, da bomo delavci šole "8 Talcev" Logatec to akcijo v naslednjih letih uspešno izvedli. 1 Marija Petkovšek V/ Snorinv kozolec" Andreia Seliškar os. šola ..8 talcev" Veleslalom za sindikate Notranjsko ligo v klasični kombinaciji odlikuje predvsem resnost, množičnost in borbenost mladih tekmovalcev iz vseh krajev Notranjske NOTRANJSKA LIGA Na pobudo SSK Logatec so nekatere občine v Notranjski podpisale spora/uma o ustanovitvi Notranjske lige v klasični kombinaciji. S prvini snegom je ta liga tudi zaživela in po prvih sedmih tekmovanjih lahko ugotovimo, da je načrt dela /. najmlajšimi na področju smučanja popolnoma uspel. Prerasel je celo v malo ,,mednarodno tekmovanje", saj se tekem udeležujejo tudi člani SK Devin pri Trstu. Na prvih tekmovanjih (liga se deli v dva dela) je tekmovalo 178 tekmovalk in tekmovalcev. Od teh nekateri v obeh disciplinah, kar šteje za kombinacijo, ostali pa v solo tekih ali skokih. Omenim naj, da imamo tudi Notranjci po zgledu Norvežanov med deklicami ciciban* kami skakalko, kije skočila kar 6 m. To je mala Andrejka Veli-konja s Predmeje. Na tekmovanjih smo opazili, da so v tekih tekmovalci i/ Črnega vrha najboljši, najlepše skoke pa so doslej pokazali Predmejčani in Logačani. Ker šteje liga samo za kombinacijo, štejejo tudi rezultati iz obeh disciplin. V kombinaciji tekmujejo tekmovalci za posebno značko, drugi, ki so najboljši v tekih in skokih, prejmejo na posameznih tekmovanjih diplomo. Rezultati prvega dela: CICIBANI: točke: 1. Tomaž Me/e, Logatec 1456 2. Matjaž Gostiša, Logatec 1074 3. Bojan Brglez, Logatec 103 I ML. PION 1. Drago Požencl, Črni vrh 9 I S 2. Damjan Habe, Črni vrh 911 3. Renato Blaško. Predmeja 846 ST. PION. 1. Jožko Rupnik, Črni vrh I 1X3 2. David Rupnik, Črni Vrh 1074 3. Igor Bonča, Črni Vrh 925 ML. ML. 1. Sandi Petkovšek, Logatec I 334 2. Bojan Trevcn, Logatec 1096 3. Rajko Velikonja, Predmcja683 ST. ML. 1. Bojan Kogej, Idrija 236 2. Ivo Žakclj, Logatec 203 3. Angel Vidmar, Idrija 200 Iz rezultatov jc razvidno, da se v kombinaciji merijo takore-koč tekmovalci iz vseh prijav- ZAHVALA Ob izgubi našega a ta JOŽETA URBANČIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo gasilskemu društvu v Gorenjem Logatcu, pevskemu /bom "Tabor", krajevni organizaciji zveze borcev za lepo slovo od njihovega dolgoletnega člana. Nadalje tovarišu Krmavnarju za poslovilni govor in vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti. Njegovj najb,ižji V nedeljo, 22. 2. 1976 je bilo v lepem vremenu in dobri organizaciji SMUČARSKEGA KLUBA Logatec izvedeno za člane osnovnih organizacij sindikata tekmovanja v veleslalomu na Širokih nji vali. Na startu se je zbralo okrog 30 nav- dušenih smučarjev in smučark različnih starostnih kategorij, ki so se nato pomerili med seboj na progi. Ta številka nam da misliti, da smučanje še ni tako razširjeno med delovnimi ljudmi, da bi bili s tem lahko zadovoljni' IZIDI TEKMOVANJA: ČLANICE: 1. KORENČ Ivanka, KLI 0,48,4 2. ČLRNi; Marinka, KLI ,0,49,0 3. DRASLER Majda, SO Logatec 1,15,2 MOŠKI DO 30 LET: I. NAGODE Miloš, Pivovarna UNION (prodajalna LOGATEC)0,40,3 LGODINA Janez, KLI Logatec 0.41,1 3. LESKOVI C Franc, GOZDARSTVO Logatec 0.42,0 ČLANI NAD 30 LET: 1. LOGAR Andrej, Vzgojni zavod 0.42.2 2. PREZEU Vojko. Osnovna šola Gor. Logatec 0.46,1 3. MAČEK Jože, KLI 0.47,2 Ijcnih klubov. V sam ožji izbOI pa pride le 71 tekmovalcev, vsi ostali pa sodelujejo v tekih ali skokih. V ligo se vključujejo člani klubov: ŠŠD „ŠK0C-JAN" Rakek, ŠŠD Črni vrh, SK .,( aven" Prcdmeja. SK Ledine Vrsnik, SK Idrija, SSK Logatec s tekmovalci iz llotedršice in Rovt. Množičnost na tekmovanjih, borbenost tekmovalcev in tekmovalna vnema smučarjev začetnikov na teh tekmah kažejo, da je SSK Logatec s pobudo o ustanovitvi lige ubral pravo pot in tako tudi rezultati ne bodo izostali. Janez Sovan Na referendumu v aprilu znova izpričajmo našo socialistično samoupravno zavest V ekipni konkurenci so se ekipe borile za prehodni pokal in dosegle naslednja mesta: 1. KLI I. EKIPA 1.29,4 2. VZGOJNI ZAVOD 1.37,9 3. KLI II. EKIPA 1.44,8 Niko GLAVATOVIČ 2 % za svojega otroka 2'% za našo mladino 2 % za gradnjo šol 2 % za gradnjo otroškege vrtca Logaške novice — glasilo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Ćuk, delegat KLI, Karel Nanut, delegat OK ZKS. Marcel Stefančič. delegat KSP. Tatjana ,-.r. . delegat KLI. in Rudi Vogrič, odgovorni urednik. Družbeni organ je izdajateljski svet. ki ga tvorita 20 ..lanska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija uredniškega odbora. Tiak tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani Po mnenju sekretariata za informacije SR Slovenije št. 421 - t/?} je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Filmski program 2. 4 iv. ameriška barvna drama m i. TU i, j (višje cene) J.-4.iv. angleški akcijski film jam i s honi) 007 živi in RUSI i UMRETI (višje cene) 7. iv. jugoslovanski vojaški film kapitan mikiila mali 9, —11. iv. italijanski vojaški film MAŠČEVANJE 10, —1 i. iv. ameriška barvna kriminalka kitajska ćktrt (višje cene) 14. iv. italijanska erotična komedija SMEŠNA Ji: prva i.jii-di./.kn 16. —18, iv. ameriška barvna pustolovska LOS c asa doki.s 17, i H, iv. ameriška barvna kriminalka pri c K in morilci 21. iv. ameriška barvna komedija najbolj SMEŠEN ČLOVEK na svktu 2 1. 2 s. iv. ameriška barvna drama surova oklahoma 24.-25. iv. francoska barvna drama POSLEDNJI tango v parizu (višje cene) 28. iv. švedska barvna drama kriki in ŠEPETANJA 30. —2. v. japonski vojaški film bitka za port arthur