5 Ventil 15 /2009/ 1 UREDNIŠTVO © Ventil 15(2009)1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 15(2009)1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 15 Volume Letnica 2009 Year Številka 1 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomoïnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehniïni urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIî-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSI¦, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAî, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemïija doc. dr. Edvard DETIîEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIî, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAî, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemïija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLI¦, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Paul McGUINESS Raïunalniška obdelava in grafiïna priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerïeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naroïnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. ïlena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plaïuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. V zadnjem desetletju in tudi že prej, od osamosvojitve dalje, slovenski politiki zelo pogosto poudarjajo, da je treba veÏ sredstev nameniti raziskovalni in razvojni dejavnosti. Podobne izjave zasledimo tudi od evropskih politikov, taki so tudi sklepi na posvetovanjih držav Evropske skupnosti. Že leta 2000 je bila z namenom, da bi bila Evropa do leta 2010 najbolj konkurenÏno, na znanju temeljeÏe gospodarstvo na svetu, sprejeta Lizbonska strategija. Tudi naš sedanji premier je že pred leti dejal, da mora Slovenija v doglednem Ïasu postati najbolj napredna država v Evropi. Pa poglejmo, kakšni so konkretni podatki. Hitro je bilo ugotovljeno, da je Lizbonska strategija pomanjkljiva. Že leta 2001 je bila dopolnjena in leta 2002 spremenjena. Prav leta 2002 je bilo v Barceloni sprejeto, naj evropske države za znanje in razvoj namenijo minimalno 3 % BDP . Od takrat do danes je minilo kar nekaj Ïasa, na tem podroÏju pa se ni niÏ bistvenega spremenilo. Po nekaj letih so ponovno ugotovili, da se Lizbonska strategija ne uresniÏuje, vendar za politike to ni problem. Bodo paÏ sprejeli novo strategijo. In tako se je tudi zgodilo. Za odpravo pomanjkljivosti v Lizbonski strategiji je Evropski svet spomladi leta 2004 podelil mandat nekdanjemu nizozemskemu premieru Wimu Koku, da pripravi predlog za njeno prenovo. Najpomembnejša sprememba je bila, da je izvajanje te strategije treba razdeliti na tri triletna obdobja in ga spremljati. Toda tudi to ni kaj dosti pomagalo. Pred nedavnim smo slišali, da v Evropi, v državah Evropske skupnosti, le nekaj držav iz svojega proraÏuna nameni znanosti in razvoju veÏ kot 3 % BDP . Celo veÏ: le 12 evropskih držav, ki so zavezane Lizbonski strategiji, nameni za znanost in razvoj veÏ kot Kitajska. Nova slovenska vlada ponovno obljublja, da bo za znanost in raziskave ter razvoj namenila veÏ sredstev. Ali bo to res? To bomo prav kmalu videli! Ni prav natanÏno znano, koliko Slovenija iz svojega proraÏuna nameni znanosti, raziskavam in razvoju. Vsekakor pa manj kot 2 % svojega bruto dohodka. Prav gotovo je koliÏina denarja za vsako dejavnost ali podroÏje zelo pomembna. Toda ni samo to. Ravno tako pomembno je, kako se denar razdeli. Osnovno (teoretiÏno) naÏelo je, naj se v znanost in razvoj vložena družbena sredstva v obliki davkov Ïim prej vrnejo nazaj v skupno blagajno. Ali se v Sloveniji to pravilo res upošteva? V Sloveniji so številne institucije, ki preko razpisov z državnim ali evropskim denarjem sofi nancirajo razliÏne raziskovalno-razvojne projekte. Imamo kar nekaj javnih agencij, ki imajo v svojem proraÏunu sredstva za raziskave in razvoj, npr.: Podjetniški sklad, ki skrbi za sofi nanciranje opreme, JAPTI – Javna agencija za podjetništvo in tehnološki razvoj, TIA – Javna agencija za tehnološki razvoj, Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). Vsako od ministrstev pa redno ali obÏasno razpiše tudi ciljne ali splošne razvojno-raziskovalne projekte. Zakaj je ta politika v majhni Sloveniji tako razdeljena? Koliko sredstev na tem podroÏju pobere sama administracija? Toda to še ni najhujša težava pri pridobivanju razvojno-raziskovalnega denarja. DaleÏ najveÏji problem je priprava vloge za kandidaturo za »državni« denar, ki je zelo zapletena. Državni uradniki so neverjetno togi, zato se marsikatero podjetje zavestno odpove kandidiranju za ta sredstva. Kot primer naj navedem samo podjetje AkrapoviÏ, d. d. Ali to dejstvo državne administratorje niÏ ne prizadene? Tisti, ki dokaj redno spremljamo objave razpisov za znanstvenoraziskovalno dejavnost, lahko opazimo, da je sicer veÏina razpisne dokumentacije povzeta od evropske administracije, vendar se, Ïe se le da, pri nas še malo zakomplicira. Ali se res ne da, da bi razpisno dokumentacijo poenostavili? Koliko energije in Ïasa zapravijo raziskovalci in drugi za izpolnjevanje najrazliÏnejših vlog! Ali razpisov res ni mogoÏe poenostaviti ali pa preprosto oceniti, npr. z obiskom v manjših in srednjih podjetjih in na osnovi ogleda in razgovora z odgovornimi osebami vsaj z 90-odstotno verjetnostjo povedati, kakšne možnosti ima podjetje na doloÏenem razpisu. To bi vsekakor poenostavilo in pocenilo izvajanje in realizacijo razpisov. Janez Tušek Evropska in državna sredstva za raziskovalno in razvojno dejavnost