Jlaaiic SZDL ptujsitegi; iKra.ia — Uprava in jredniStvo Ptuv Prešer- nova 7 — TeJefon 156 VB Ptui 643-T-20e - St. 29. — Letnik VIII Ptuj, 22. julija 195;, Urejuje areomiKi jdooi — CMgovomi urednik Jože Vrabl — Rokoojsov ne vrataoio - Tiska Mariborske tiskam;- - Cena din 10 — — Letna naročnina 500 din do - etna 250 din OB PRAZNIKU SLOVENSKEGA LJUDSTVA POŠILJAJO BORBENE POZDRAVE VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Okrajni komite Zveze komunistov Slovenije, Okrajni odbor Soc. zveze delovnega ljudstva, Okrajni sindikalni svet V Ptuf u Ignac VoljC: DAN VSTAJE - ZAČETEK VELIKE IN SLAVNE ZGODOVINE NAŠEGA NARODA 22. julija 1941 so prvi streli iz partizanskih pušk na okupa- torjeve vojaške enote v Slove- niji pomenili začetek nove like in slavne zgodovine, zgodo- vine bojev za nacionalno in so- cialno osvoboditev vseh zatira- nih in izkoriščanih slovenskih delovnih množic. Zato je ta dan postal narodni praznik. Dan vstaje. Takrat so bili narodi Jugoslavije brez državnega vodstva, brez armade, še več: okupatorji vseh vrst so storili vse, da bi razkosali narode Ju- goslavije in tako vladali na Balkana. Toda ne; jugoslovanski naro- di niso bili brez vodstva, čeprav so bili razkosani na »Provincijo Ljubljano«, Štajersko in (Jo- renjsko, ustaško NDH, Nediče- vo Srbijo itd. Komunistična par- tija Jugoslavije, ki jo je že ta- krat vodil tov. Tito, je pozvala VSe narode Jugoslavije na ob- orožen upor in na ta poziv so se odzvale tudi slovenske d*^- lovne množice. Zato je 22, julij najtrdnejši dokaz, da je brat- stvo med narodi Jugoslavije globoko v zavesti delovnih mno- žic tako močno, da ni mogla nobena sila te ideje zatreti v srcih patriotov Z vstajo smo začeli Slovenci skupno z ostalimi bratskimi na- rodi Jugoslavije veliko vojno na življenje in smrt, ki se je razlikovala od vseh dotedanjih vojn po tem, da je to bila vojna proti fašističnemu nasilju, ki je najbolj kruto mučil človeka in pobijal ljudi na zverinski na- čin. V tej vojni je šlo za zma- go pravice nad krivico, za zma- go humanizma nad barbar- stvom. Fašisti so državno oblast do skrajnih meja izkoristili za nasilno zatiranje drugih naro- dov. Jugoslovanski narodi pa so se borili za bratstvo med naro- di, za enakopravnost in miro- ljubno sožitje. Nam že ob samem pričetku narodnoosvobodilnega boja ni šlo samo za to, da preženemo okupatorja iz naše dežele tem- več so bili naši cilji mnogo viš- ji. Šlo je za odpravo socialnih krivic, za boljše in dostojnejše življenje delovnega človeka in za mir med narodi. Najnapred- nejši ljudje so v vrstah komu- nistov za te ideje že v stari Ju- goslaviji mnogo pretrpeli. Se- stojanuarska diktatura jih Je zapirala in izvajala nad njimi grozodejstva, ki so takim dikta turam lastna. Takrat so bili ti ljudje ]po številu še majhni p€ idejah in po svojih delih pa ve- liki. Brez njih bi bili jugoslo- vanski narodi prepuščeni sami sebi in okupatorju. Naše zgo- dovinske zmage so bile m<^oč« edino zato, ker so napredni ljudje z naprednim znanjem, i veliko ljubeznijo do ljudstva in do človeka, pod vodstvom tov Tita pripravlj-ali delovne mno- žice na to veliko vojno. Imena kot so Lacko, Kerenčič in drug nam pričajo, da so pri nas m štajerskem prav tako kot dru- god po Jugoslaviji bile množi- ce pripravljene na upor. Tem junakom so se pridružile v na- rodnoosvobodilni vojski številne množice in vodile neizprosen boj za ideje, ki so jih oznanjali in se zanje borili že pred vojno Lacko in njegovi sodelavcu Deset let je že, kar se je ta upor končal z veličastno zma- go nad fašističnimi divizijami. Deset let si v miru gradimo nov dom v socialistični Jugo- slaviji. Za ideje naših najna- prednejših ljudi, ki so darovali svoja dragocena življenja, se danes borijo milijoni ljudi v Jugoslaviji pod vodstvom pr- vega borca za socializem tov. Tita. Nove občine bodo velike- ga pomena, da bodo delovni ljudje lahko še bolj direktno sodelovali in odločali v vpra- šanjih, ki so živo povezana z ekonomskim razvojem lokalnih skupnosti in dviganjem social- no-zdravstvene in prosvetne ravni celotnega človeka. Koli- kor bolj bomo razvijali in po- glabljali delavsko in družbeno npravijanje na vseh področjih, tako dostojnejše bomo nadalje- vali delo, ob katerem so omah- nili v smrt naši borci, katerih spomin danes slavimo. Kolikor dosledneje se bomo borili za poglabljanje socialistične ljud- ske demokracije, toliko bolj bomo dvigali ugled Jugoslavije v očeh vsega naprednega sveta. S svojo politiko miru, aktivnega sožitja med narodi, s svojo brezprimemo požrtvovalnoestjo in doslednostjo, s katero stopa Jugoslavija po svoji poti v so- cializem, je Jugoslavija ogromno prispevala za mir med narodi, s tem pa si je tudi ustvarila velik ugled v svetu. Z našo aktivnostjo na vseh teh področjih se bomo najlepše oddolžili spominu vseh, ki so dali svoja življenja za te ideje. Zato naj bo za naš Dan vstaje praznik vsega delovnega ljud- stva Slovenije, mobilizacija vseh sil za napredek naše nove so- cialistične Jugoslavije, s tem pa tudi za bratsko sodelovanje med vsemi narodi.__________________ _ Le neizprosen bof fe ft»il£BL pol k rešil-vi Stirincf^i ]ei /c .'^ ,.^mi od ve- likega zgodovinskega dogodka 22 julija 1941, ko 'se ]e Slove- nije pridružila črnogorskim in srbskim borcem za svobodo. Ne- kaj dni za tem »o se pridružili narodnoosvobodilni borbi tud: zavedni Hrvati. Tako pomen: me- sec julij spomin nn dni ko so se jugoslovanifki narodi oklenili h^-rh^ — edine rešiteifice izpod fašisiičnega jarma. Sledila so šth: leta težkih borb domovin- ske vojne, v kateri je izgubilo življenje 1,700.000 Jugoslovanov. Slovenija je preživela za 22. ju- lijem 1941 krvave mesece, pa iudj v drugih predelih zosužnjc- ne domovine je okupator hotel udušiti narodnoosvobodilno bor- bo na strašen nač'n. Padlo tisoče talcev, požganih je bilo nešteto domov, tv^oči so umrl' v taboriščih. Vendar jugoslovanski /loirodi niso klonili. Partizani so osvobajali svojo zemljo v Srbiji, Bo^ni in Hercegovini na Hr- vatskem in v Sloveniji. Na osvo- bojenem ozemlju je bila postav- ljena ljudska oblast. Snovale so se nove grupe partizanskih odre- dov. Takrat so fašist čni krvniki na veliko najemali domače izrod' ke, ki bi f-m naj pomagali strti narodnoosvobodiln odpor Stoti- soče Srbov je izdhnilo pod no- žem Pcveiičevih tolp. Ljotičevci So zažigali s-rbske vasi 'n skupno z Nemci ubijaj, tiste, ki se jim m'so pridružili. Izdajalci- Nedič, Pavelič, Rupnik, Rozman in drugt so 9e zmotil. ko ^'o mislili odvr- niti ljudi od borbe za osnovno vravico v^'akega naroda — za svobodno odločanje o svoji usodi. Narodi Jugoslavije so Svojim iz- dajalcem odgovoril s herojsko borbo, do nočejo hlapčevatr Pla- men partizanske vojne je objel VSo Jugoslavijo Narodnoosvobo- dilna vojaka .'e je krepila iz dne- va v dan. Izvrševala je najtežje naloge, ko je zavrnčala sovraž- nikove ofenzive. Komunistična partija Jugoslavije je tfSe od za- četka izvrševala veliko nalogo, ko je združevala v sožitju borbe v^e Jugoslovane s pravo domo- vinsko ljubeznijo v svojih srcih Med borci se je utrjevalo brat- stvo in misel na enakopravno skupnost vSeh jugoslovan^k h na- rodov Osvobojeno ozemlje se je neprestano večalo Cetniki, mi- hnjlovičevci, ustaši in belogar- disti so z okupatorjem doživljah poraz za oorazom. Na plenarni seji Antilašistič- nega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije v Jajcu 29 nov. 1943 je bilo zbranih 240 delegatov 'z vseh delov naše domovine, ki so postavili temelje demokratični, iederatvnj republik Jugoslaviji. Za tem zgodovinskim dogodkom so 5« vrstile še težke borbe, kjer j%^ padlo mnogo najboljših sinov našega naroda. Na Štajersko je prišla iz osvobojtnega ozemlja na Dolenjskem 14. divizija, ki je okrepila narodnoosvobodilno bor- bo pri nos. Mnogo novincev je odšlo v narodnoosvobodilno voj- sko. Številni so padli še v po- slednjih borbah Beograd je bil osvobojen oktobra 1944, za tem je sledilo naglo prodiranje. Sile fašizma so »e rušile pri nas in na drugih frontah. 9 maja smo uča~ kali svobodo. Zfočini fašizma, naj- večjega barbarstva svetovne zgo- dovine — So bili za nami. Gospo- darsko uničene države so se po- dale na pot obnove Velike poli- ta čne spremembe v svetu so ne- posredne posledice minule vojne proti fašističnim agresorjem. Na- ša domovina se povezuje o ptijO' teljstvu z deželami, ki So si pri- dobile samostojnost. Voditelji na- še države s tovarišem Titom na čelu se zavzemajo za miroljubno Svetovno politiko, za sožitje med narodi, za enakopravnost in sa- moodločbo narodov V svojo do- sledno zunanjo politiko si je Ju- goslavija priborila ugled v svetu, ki ga zanje že od dni vstaje ju- lija 1941, ko se je upala upreti zverinskemu faši-^tičnemu okupa- torju. Naj živi tovariš Tito — vodi- telj jugoslovanskh narodov! Naj živijo vsi miroljubni na- rdi v svetu! -da. Iz kronike narodno osvobodil- nega boja v ptujskem okraju Julija 1941 v Ptuju Prvo poletje v suženjstvu. Vroče poletno sonce ne more ogreti razpoloženja. Izguba svo- bode leži nad nami kot težka mora. 607 Slovencev so že iz- selili iz našega mesta; toda še mnogi zavedni smo tu. Id tuli- mo v srcu gnev do okupatorja, ki je nečloveško pognal iz do- mov številne družine, jih oro- pal njihove imovine in jih kot brezpravne sužnje zaprl, nato pa odpeljal neznani usodi na- sproti na Hivatsko in v Srbijo. Na Borlu je zaprtih še nad 200 domačinov NemČurji dvigajo svoje ošabne glave in se s pre- zirom ozirajo na Slovence, jih pozivajo v »Steierischer Hei- matbund« in se na vse pretege dobrikajo okupatorju. Med nji- mi so skoraj sami ovaduhi. Slo- venska beseda pa na ptujskih ulicah le ni zamrla. Slovenski kmet iz okolice prihaja v me- sto in govori v materinem je- ziku na cestah in v uradih. Slo- venski otroci narodno zavednih staršev se ne sramujejo svojega jezika. Glas o vsesplošnem uporu ju- goslovanskih narodov proti okupatorjem je prodrl tudi v Ptuj. Lacko, Osojnik, Kramber- ger. Megličeva, Zavec. Sagadin in drugi skrbi.io, da prihaja v Ptuj ilegalni tisk ki objasnjuje dogodke v svetu, resnične do- godke o uporu v domovini V srcih je veliko upa-nja na uspeš- no borbo, na osvoboditev vendar partizanski uspehi, o katerih čitajo v »Slovenskem poročevalcu«, ki prihaja od ča- sa do časa tudi v Haloze s Po- horja, vlivajo ljudstvu pogum in pripravljenost na žrtve, na borbo za osvoboditev, na po- moč partizanom. Dež je rosil tisti dan. ko se je raznesla po Majšperku vest, da so šli mimo partizani s Po- horja — patrola štirih partiza- nov, ki je spremljala petinštiri- deset beguncev iz nemške voj- ske na Hrvatsko mimo Srec, Majšperka in Stoperc. Partiza- ni so bili: Belšaik Franc-Tone, »Bojan«, »Gcišper«, Filipič in še neki neznani borec. Na Pohorju so ustrelili izdajalca Pohorske- ga bataljona in mu vzeli pi- štolo. Za tem dogodkom so od- šli oboroženi s tremi vojaškimi in eno lovsko puško ter pištolo na pot z begunci. Ko so begunci prekoračili hrvatsko mejo, se je patrola vrnila skozi Majšperk Na ce- sti je srečala dva nemška orož- nika, ju obkolila odvzela orož- je in hitela dalje. Novica o par- tizanih s Pohorja je šla od ust do ust. Okupator divja, skliče vermanšaft in ga pošlje na brezuspešno hajko. O rdeči zastavi I. 1942 na Panorami v Ptuju^ 1 maja 1942 so zagledali r\a Panorami rdečo zastavo dolgo okoli tri metre, ki je plapolala v posmeh ptujskih hitlerjancev in okupatorju v dokaz, da so med ljudstvom zavedni narod- njaki, nosilci napredne sociali- stične miselnosti, nasprotniki hitlerizma. Kdo je zastavo obe- sil? Gorje mu. ako ga okupator izsledi! Zastava je razveselje- vala mimoidoče Slovence od zgodnjega jutra prvega maja do druge ure popoldne, ko je besni okupator zvedel, da visi na Pa- norami na drevesu velika rdeča zastava. Z vso naglico se je pripeljal z avtom gestapovec in Jo snel V kroniki narodnoosvobodilne borbe v ptujskem muzeju je napisano, da je MStavo sešila Marija Peršon. žena znanega ptujskega revolucionarja izpred leta 1941. ki je bila tudi s^.ma naprednega mišljenja. Njen moč je bil tedaj že med partizani na Pohorju, vendar si je vzel toliko časa da je ženi poveril nalogo, naj sešije zastavo. Dva mlada fanta, brat Marije Per- šonove Ivan Hrenič. star 15 let, in Drago Zavec. brat prvoborca Lackove čete Alojza Zavca, star 16 let, sta zastavo 30. aprila zvečer odnesla na Panoramo, splezala na drevo, jo močno pritrdila in previdno odšls do- mov. Okupator ni nikoli zvedel za vse tiste, ki so tvegali to nevarno dejanje. Partizani s Pohorja v Majšperku leta 1943 Jesen je. pozna jesen 1. 1943. Sivi oblaki se podijo po nebu nad Majšperkom Mrzli vetrovi oznanjajo zimo Poročila z bo- jišč še ne napovedujejo konca vojne, konca trpljenja zasuž-^ njeoesa slovenfikega naroda; Zavre jeseni leta 1944 Grozdje dozoreva, sladko ha- loško grozdje Trgatev je pri kraju, a ni bilo kakor pred le- ti, ko nas še ni tlačil okupator, čeprav tudi na tiste čase vini- čarskega suženjstva ni bil lep spomin. Zdaj pa je še dosti hujše. Otroci hodijo v nemške šole, nemško govorico slišiš v mestu na urudih. mno.go doma- čmov so zaprli, nekatere so od- peljali na prisilno delo, neka- tere ustrelili. Zato ob trgatvi ni .yeč pravega v'eselja in sloven- ska pesem ne doni več po halo- ških gričih kakor nekdaj Zdi se, da celo klopotci žalostno udarjajo. V ZavTČu je nemška posto- janka. Popoldan se nagiba h koncu. V Turški grapi je sku- pina partizanov s Francem Pre- logom odpeljala s posestva nem- čurja Strašila vso živino Ni bilo boja. ker so Nemci zbe- žali. Partizani se vračajo v Hrvatsko Zagorje z živežem ki je borcem nujno potreben, da bodo zmogli nove borbe proti sovražniku za osvoboditev -k Oči vsega sveta so te dm uprte v Ženevo, polne pričakovanj. Pri- čelo se je zgodovinsko zasedanje najvišjih predstavnikov ZDA, Vel. Britanije, SZ in Francije o doslej nerešenih evropskih in iz- venevropvskih vprašanjih, ki že deset let umetno vzdržujejo mednarodno napetost ter dele svet v dva nasprotujoča si tabora. Eno desetletje je v sedanjem času dolgo obdobje. Te resnice se zavedajo vodilni ljudje to- stran in onstran Velikega oceana. Zato je že svečano zasedanje ob desetletnici Združenih narodov v San Franciscu ugotovilo, da bi morah prenehati z medsebojnim nezaupanjem in sumničcnj: ter p«-ičeti novo obdobje tesnejših, mednarodnih stikov ne glede na razlike politične, ideološke al; gospodarske narave, ki ločijo dr- žave in vlade med seboj. To misel je — kot kažejo uvodni govori »štirih velikih« — prevzela tudi ženevska konferen* ca. Zelja po sporazumevanju in popuščanju je tolikšna da so po- litični krogi prepričani v njen uspeh Precisedn'k Eisenhower je v uvodnem govoru, polnem na- čelnih pripomb ameriške delega- cije poudaril, da dosedanja spor- na evropska vprašanja niso ne* rešljiva. »Cas je. da dvignemo vse zavese ne glede na to, ali so narejene iz topov, zakonov ali predpisov,« je dejal. »Ameriško ljudstvo želi biti prijatelj sovjct- ek-h narodov.« Zelja po prijateljskih odnosih med velesilami preveva konferen- co. Resnica je sicer, da so tako n«i Zahodu kakor na Vzhodu raz- ličnih naziranj o Nemčiji in nje- ni združitvi in da Fe bodo razlike pokazale tudi pri obravnavanju drugih vprašanj začasnega dnev- nega reda (evropska varnost, raz- orožitev, razvoj st kov in odno- sov med Vzhodom in Zahodom). Toda že resnica, da si na obeh straneh res žele zboljšat: med-- narodni položaj ter > tem utrditi mednarodni mir in varnost n^as lahko navdaja z upanjem. Nemško vprašanje zavzema najvidnejše mesto na ženevski konferenci. Ta ugotovitev nas ne sme presenetiti, saj so se štiri velesile sporazumele za skupne sestanke p>rav zaradi njega. Kaže pa, da Se mnenje Zahoda :n Vzhoda ni kdo ve kako pribli- žalo. Sovjetska delegacija meni, da Se združena Nemčija ne sme priključiti zahodnim vojaškim organizacijam in da pomeni po- temtakem zahodnonemško sode- lovanje v Sevemoatlantski zvezi glavno oviro za združitev. Hkrati povezuje ta problem z evropsko varnostjo. Moskva ne zahteva, da bi se zahodne države morale ta- koj odpovedati svojih vojaških orgairizacij Poglavitno pri vsem je, da pristanejo na vseevropsko varnostno organizacijo pod okri- ljem OZN katere član:ce bi bile vse evropske države in po želji tudi ZDA ter Kanada. Obvezno- sti, ki iih imajo do ostalih obrambnih tvorb ožje narave, bi sčasoma same odpadle. Oba nemška dela bi spočetka sodelo- vala kot posebni državi, pozneje pa bi že našli primerni trenutek ter ju združili. Zahod vztraja pri stališču, da je treba Nemčijo združiti s par- lamentarnimi volitvami in ji do- pustiti, da se sama odloči za to ali ono vojaško zvezo kot celota Francoski premier Faure je go- voril o vsecvTopski varnostni or- ganizaciji kot o daljni perspekti- vi ki bi seve obsegala več sto- penj, britanski ministrski pred- sednik Eden, pa se je ogrel za sistem medsebojnih jamstev med zahodnimi velesilam:, združeno Nemčijo in SZ. Težko bi bilo že sedaj govoriti o perspektivah teh načrtov Ne- nje se bomo lahko vrn 1. šele potem, ko se bo konferenca za- ključila in pokazala >voje uspe- he oziroma neuspehe. Zc sedaj pa lahko ugotovimo, da temeljijo vsi ti predlogi na blokovski raz- delitvi Evrope in da z njo tud, še računajo za daljši ali krajši čas Edino sovjetski načrt govori o času, ko bodo blokov-=^ka trenja izginik in ko bo obdobju -hlad- ne vojne«, k: dc nek" mere traja tudi še danes, slediiv obdobje medsebojnega zaupanja, temnega sodelovanja in prijatelinva Ozračje v Zenev; mnogo obeta, Ce sc že predsednik, št rh držav ne bodo sporazumel' o v?eh pro- blemih — :n to )c zelo verjetno — bodo v nekaterih vprašanjili dosegli vsaj nače'cn sporazum. Njihovo delo bodo nadaljevali zunanj. ministri Pravijo tiKi , da t>o ženevska konferenca, kolikor vsaj delno uspe odprla pot po- dobnemu sestanku velesil za azijska, posebno vzhodnojzijska vprašanja Obdobju groženi in besednih dvobojev bo torej sle- dilo obdobje pogajanj in po^ve- tovsai za »zeleno mizo«. Ptuj. 22. julija 1955 Ukrepi okrainegn Gospodarskega sveto za omilitev posledic škode po toči Svet za gospodarstvo pri OLO Ptuj je te dni razpravljal o ukrepih za omilitev posledic katastrofalne toče. ki Je v ne- katerih predelih okraja priza- dejala posevkom in nasadom škodo, ki gre v desetine mill- ionov Kot prvi ukrep je bilo sklenje- no poslati in kjer je nujno po- trebno brezplačno, drugje l>a Po znižani ceni razdeliti 3000 kg galice. To je namenjeno pred- vsem za završki predel, kjer je toča naredila največ škode. Na 'loločenem predelu sicer ne gre Za rešitev letošnjega temveč za zagotovitev pridelka v nasled- njem letu. Nadalje je sklenje- no, da se v predelih, ki «© v večji meri prizadeti po toči, ne bo izterjevala tretja akontacijo davka. Za najbolj prizadete kraje bo Svet za gospodarstvo organizi- ral javna dela pri gradnji cest in pri rigolanju vinogradov, kjer se bo lahko zaposlilo več- je število delavcev. Razen tega je v teku široka akcija za zbi- ranje pomoči, Id bo že v nekaj dneh priskočila na pomoč v najnujnejših primerih, kjer so ljudje ostali brez živil. Na Ptujskem polju, kjer ško- da ni tako izrazita kakor v Ha- loziah kjer je na primer v Tur- škem vrhu in Korenjaku pobi- la vse 100 odstotno, ali v Hra- sto vcu Gorenjskem vrhu ali Gk)ričaku. kjer je pobila 90 od- stotno, bo škoda upoštevana pri davčni odmeri. Vključevanje mjadine v trgovine Med poklici kvalificiranega delavca ima med drugimi važ- no mesto zvanje trgovskega pomočnika. V novi Jugoslaviji ima 3K>cialistična trgovina kot posrednik potresnega blaga važno nalogo in vlogo tn se je treba za usposabljanje mnogo bolj pripravljati kot za ostala obrtna in industrijska zvanja. Možnosti zaposlitve v trgovini so vsestranske. Običajno se smatra, da je trgovski pomoč- nik le prodajalec, vendar lahko opravlja tudi druga dela, česar pri nobenem drugem zvanju ne moremo trditi. Trgovsko izšo- lan delavec lahko opravlja tu- di pomožne knjigovodske in komercialne posle, vodi in ure- juje skladišča, lahko se izpo- polnjuje v aranžerstvu, dobi pa tudi zaposlitev v državn^ upra- vi ter gospodarskih In indu- strijskih podjetjih. Po večletni praksi in specializaciji lahko prevzame trgovski pomočnik delo trgovskega potnika ali za- stopnika kakega podjetja. Po novi uredbi bo možno doseči tudi višjo kvalifikacijo z nazi- vom trgovski poslovodja, ki je enakovreden nazivu specialista v obrtnih in industrijskih po- klicih. S tem postane pomoč- nik poslovodja trgovine, z na- daljnjo prakso in uveljavlja- njem pa lahko prevzame tudi večje trgovsko podjetje. Po genijem vidimo ob.seg zaposlitve trgovskega pomočni- ka, da more tak pomočnik tu- di napredovati in z znanjem in prakso doj;eči tudi vodstvena mesta. Prav zaradi tega so v zadnjih letih sprejemni pogoji za učenje višji; zahteva se opravljena nižja gimnazija, v nadaljevanju pa se je treba v trgovini in vajenski šolj teme- ljito izpopolniti z vrsto stro- kovnih predmetov v znanju iz .spoznavanja blaga, organizaci- je in tehnike trgovskega poslo- vanja, trgovinskega računstva, knjigovodstva, dopisništva in drugih predmetov, ki pripomo- rejo do zadovoljivega dosega strokovne in splcšne izobrazbe, ki jo je možno vsestransko upo- rabiti Za dosego tega cilja je potrebna triletna učna doba z opravljeno trgovsko vajensko šolo, kot vajenec pa dobiva mladinec nagrado od 1.500 do 2.500 din, starši pa. ako imajo pravico, pa tudi otroški doda- tek. Tudi v letošnjem letu bo vključenih v učenje okrog 25 mladincev in mladink, ker še vedno obstoja pomanjkanje tr- govskega kadra prav zaradi te- ga, ker se trgovinska dejavnost vedno bolj širi v mestnih sre- diščih in na va.si v okviru splošnih kmetijskih zadrug. Mladinci in mladinke, absol- venti nižje gimnazije! Razmi- slite o svojem bodočem poklicu in se odločite za zaposlitev v trgovini. Vsa potrebna pojasni- la dobite pri Okrajni trgovin- ski zbornici in trgovski vajen- ski šoli. Pohitite z vključeva- njem. dokler so še mesta pro- sta. St. Pojasnilo o letosnti oamen dohodnine od kmet^lstva (Iz uprave za dobodke OLO Ptuj) V republiškem družbenem planu za leto 1955 je določeno, da se kmečka dohodnina v letu 1955 nekoliko zviša, kar Je po- sledica povečanja dohodkov od kmetijstva. Zaradi tega je spre- menjena davčna lestvica za do- polnilno dohodnino in sicer tako, da so stopnje davka do davčne osnove din 500.000.— višje kot v letu 1954. dalje pa nižje. Razlika med stopnjami za leto 1954 in 1955 je najviš- ja pri davčnih osnovah od 200.000 din do 250.000 din kjer znaša 6,5 odst. več kot v letu 1954. Davčna lestvica za okraj Ptuj je kljub temu zvišanju v mejah najnižja, ki jo dopušča republiški družbeni plan Ker je lestvica tudi v letu 1954 bi- la najnižja, je razlika v stop- njah in zato v davku bolj ob- čutna. Davčne osnove so spreme- njene pri tistih posestnikih ki So do konca leta 1954 sprejeli sodni sklep glede spremembe premoženjsko pravnega raz- merja, kolikor te spremembe niso bile upoštevane že za lo- to 1954. Po novem obračunu katastrskega dohodka po novi republiški metodologiji je izvr- šen na področju, kjer s© na- sproti prejšnjim odmeram na- stale občutnejše razlike v davku naj Si bo to navzgor aH pa nav- zdol. V pritožbenem postopku Se bo delo v tej,,smer še na- daljevalo. S tem bo dosežena sorazmemejša obdavčitev, Id bo primerna tudi gospodarski zmogliivosti posestev V celoti še ni razčiščena ob- davčba zemljišč, ki so bila pred- met spora zaradi odkupa po komisiji za kmetijski zemljiški sklad V večini primerov gre za vrnitev spornega zemljišča lastniku, s tem pa tudi za pri- pis davka. Trgovanje z vinskim kamnom i Vinski kamen je važna suro- vina pri proizvodnji vinskt ki- sline, v medicini, tekstiln in- dustriji in usnjarsKi industrij) ter v proizvodnji bar BLemic- na industrija v naši držav^ |e v zadnjih letih krila svoj> po- trebe po tej surovini iz u^oza, kar je stalo našo skupnost okrog 40.000 dolarjev letno Na področju ptujskega kot vinorodnega okraja bi lahko zbrali vsako leto precej več vinskega kamna kakoi so ga doslej in nedvomno so kmetij- ske zadruge tiste ki bi na-: po- spešile odkup tudi te surovine. Kiihe um pred oflfiuii Kakor znano, je odkup kmetij- skih pridelkov poverjen letos iz- ključno kmetijskim zadrugam. S tem v zvezi se postavlja vpraša- nje sredstev kj so za nemoten potek odkupa nujno potrebna. Lahko se namreč dogodi da bi zaradi pomanjkanja sredstev kmetijske Zadruge ne mogle za- jeti tržnih viškov v ti^ti meri, kakoT je to potrebno in bi v ne- katerih primerih lahko prišlo do gospodarske škode. Kmetijske zadruge poslujejo letos glede denarnih sredstev iz- ključno preko Zadružnih hranil- nic In posoiiinlc '.n te jih tudi kreditirajo Zato je razumljivo, da so ^e kmetijske zadruge gle- de odkupnih kreditov začele obračati v prvi vrst: na ptujsko Zadružno hranilnico in posojilni co Ta je sicer nujno potrebne kredite zagotovila vendar je kmetijske zadruge opozorila tudi na sredstva ki jih te same že imajo Predvsem je po mnenju Zadružne hran Inice potrebno čim hitrejše obračanje do sedaj odobrenih obratnih kreditov V ta namen b- naj kmetiiske zadru- ge ne iskale odjemalcev za zbrane kmeti lsk° pridelke med tistimi, ki sicer obljubljajo kakšen dinar za kg več oa zato takoj al: šele DO intervencijah sodišča ali sploh ne Dl-»čajo ker ima » ta- kem primeru zadruga mnogo večjo 4kodo v obrestih, ki jih mora plačat' za kredit ki ga pa drugi uporablja, kakor je kupni- na po visi' cen: Za zadruge je torej mnogo ugodnejši način poslovanja v tem da ši ragotavliajo plačeva- nje pridelkov v največ osmih dneh pa četudi ie marža neko- liko o-žja Drugo možnost last- nega finansiranja pa imajo za- druge » obraeus?kiJb.. knii|iciab svojih članov Nekatere zadruge so ta način poslovanja s svojimi člani uvedle ter dosegle pri tem lepe uspehe. Stvar je v tem. da odpro člani zadruge v svoj: poslovalnici odprt račtm z obračunsko knjižnico, v katero Se vpisujejo dobropisi za zadru- gi prodane pridelke ter obreme- nuje lastnika knjižice za nabave v zadrugi. To je brezgotovinski promet zadruga-član in obratno ki pa ima za zadrugo in torej po- sredno za vsakega člana to ko- rist da zadruga Itahko obratuje s precejšnjimi sredstvi. Sistem vpeljevanja obračun- skih knjižic bo tudi za kmeto- valce — člane KZ zelo koristen, ker bodo mogli po izčrpanju sredstev na rač knjižicah dobiti pri zadrug- posojil<5(. Za z«idrugo pa je ta način pravtafeo koristen, ker glede n.a množino odkupov. ki fih bodo zadruge izvedle ne bi bilo mogoče lahko zagotoviti dnevno toliko denarnih sredstev, po obrač knjižici pa bi lahko kmetovalci tako naložene iztržke sukcesivno dvigal: Pametni kme- tovalci prav gotovo ne bodo for- sirali čimprejšnjih izplačil ker bodo za vse vloge na obračunski knjižici prejeli tudi 5 "/o obresti poleg tega pa jc vsaka naložba na obračunski knjižici varno na- ložena kot redne hranilne vloge. Za nemoten potek odkupa so torej podane osnovne možnosti. Seveda pa je to največ odvisno od okretnosli odljorov in trgov- skega kadra zadrug samih ter še- le v drugi vrsti od večjih ali manjših kreditov pri Zadružni hrani Inici Navedene možnosti pri zadrugah ter kot rečeno, naj- nujnejša sredstva pr. Zadružni hranilnici, so po mnenju te, za- gotovilo nemotenega odkupa. Spravljanje sena je Imlim Kdor spravlja seno v juliju Ve iz večletne prakse, da nima pričakovati kaj prida krme. Dnevno količino takega sena mora pri krmljenju podvojiti. Žival dobi velik vamp, zarod dolge rogove in kuštravo dlako. Da bo tudi letošnja krma da- la take rezultate, je jasno. Do- bro pa je, da napravimo krat- ko bilanco količinsko in kvali- tetno Pa poskusimo pogledati resnici v oči tn s< razjasniti uspeh .oz. neuspeh našega trav- ni št va v luči pridelka mesa tn mleka Vzemimo, da srn© v okraju Dokosili vseh 14.000 ha travišč in pravili seno. Košnja Je po- tekala približno takole: prvi del travnikov, pokošenih od 25. maja d© 15 junija je bilo le 1400 ha, od 16. do 30. junija je pokošenih 8400 ha, od 1. julija naprej pa ostanek 4200 ha trav- nikov. Pridelek suhega sena je po- vprečno znašal za zgodnjo koš- njo 18 q, za srednjo košnjo 20 q, Za zapoznelo košnjo pa 22 q sena na 1 ha povprečno. Kvaliteta tega sena, samo v pogledu beljakovin v senu: zgodnja košnja 5dkg, srednja košnja 3.5 dkg, zapoznela koš- b,Ja 2 dkg beljakovin v 1 kg se- na. Povprečje bi lahko dalo 4 dkg beljakovin na 1 kg sena. Pri teoretičnem računanju ugotovimo visoko količino be- ljakovin (221.200 kg) ki smo jih izgubili zaradi prepozne košnje sena in slabega sprav- ljanja. S to izgubljeno količino prebavljivih beljakovin bi lah- ko prehranili skozi vse leto preko 2000 glav goveda ali na- molzli 400 vagonov mleka. Kritične številke nam pove- do mnogo. Opozarjajo na pra- vočasno košnjo krme in osta- lih važnih pridelkov. V bo- doče moramo košnjo trav pri- četi v času začetnega cvetenja trav — ne travnih rož! Na- sprotno morajo dolgo čakati vi- nogradniki s trgatvijo grozdja, da prezorl tako, kot smo pu- stili prezoreti travo. Kaj pa je prebavljiva belja- kovina v krmi? Ta redilna snov je najvaž- nejša v sestavi hrane. Bi-ez nje ni krmljenja živali, ker je osnova vsake stanice. Največji odstotek živalskega telesa pred- stavljajo t>eljakovine. Meso. kri. živčevje jajčni beljak itd., vse to je v glavnem beljako- vina Beljakovine delimo v pol- novredne (v mleku, mesu. krvi, ribji moki itd.) in v manjvred- ne (v zrnu. fižolu, krmi itd.) Beljakovina se ustvarja na no- vo le v rastlini. Nadaljnjo na- stajanje beljakovin v živalskem in človeškem telesu je samo delo razgradnje rastlinske v živalsko beljakovino. Ker more žival tvoriti beljakovino samo Iz one, ki jo dobj v krmi. zato smo polagali večjo pažnjo rav- no beljakovini v krmi, ako- ravno vemo da je poleg teh. po- trebno v krmj še marsikaj dru- gega. Naš namen je samo ta. da preračunamo izgubo beljakovin v senu in izdatke za močna beljakovinasta tržna krmila, ki jih moramo za visoke zne-^ke kupiti, medtem pa puščamo propasti na travniku in detelji- ščih pridelane beHakovine, za- radi prepozne košnje. Odlašanje košnje na račun lepšega vremena v=ai l?tos ni mnogo pomagalo. V deževju so spravljali krmo v ma^u in ju- n'iu pa tudi juliju, vsaj do 'edaj VSi enako slabo Kaivečin škodo imaio ranoz^ie' ''osc' k?r --o ko sali fiiamo nameuo cvetoče trave. v HALOZAH JE SEKALA TOČA Hudo smo udcir eni" pomogcstel PISMO IZ TURŠKEGA VRHA Tu pri nas okrog Turškega vrha ni več goric.. Ono sre- do so se zbrale tiste nesrečne megle s točo nad nami in kakš- no je bilo, ne bo nobeden člo- vek vedel, ker tega na svoje oči ni videl. Najstarejši ljudje pri nais ne pomnijo take hude ure. Gorice so letos dobro kazale, saj so se že opomogle od po- zebe, ki je pred leti uničila tr- to. Jabolke in slive in mare- lice okrog hramov so bile ta- ko polne, da so se kar veje ši- bile. In gospodarji so se vese- lili in računali, koliko bo po- lovnjakov vina v gorici. Ime- li bi letino, da nikoli take. No tisti nesrečni dan okrog pete popoldne, pa se je zgrnila nad Haloze huda ura, megle so bile vse črne in vetrl so se sa- mo sukali nad našimi glavami. Smo že mislili, da bo vse šlo mimo. pa se je znenada ulilo, ko da so se megle razparale nad nami. Potem pa je začelo šumeti in vršeti okrog in usl- pala se je toča. tako velika kot kakšen oreh ali mlado jaboLlco. Bolj smo kričali, bolj je sipalo na nas. Iz hramov nismo mogli pol ure. Ves ta čas je sekala suha toča ... Potlej Pa se je zbrala voda od tistega silnega dežja in za- čela kapati dol po bregovih v grabe in dolino. Kaj takega še nismo videli, ne slišali. Vse se je kotalo po goricah: kamenje, voda, toča, listje in vse tisto lepo sadje, Id ga je sklestilo z dreves. Z goric nam je voda vzela zemljo in lapor — pa haj- di, z vsem tem na laze in lehe, kjer smo imeli tisto malo koru- ze in pšenice ... Dolina ob ce- sti k Zavrču je izgledala kot morje in tam smo imeli naj- lepše njive! Ko se je vnesla ta nesrečna ura smo prišli iz hramov. Ne- kateri so splezali na drevesa in kaj .smo ob tistem pogledu solz potočili. to nihče ne ve. Tak je bil naš Turški vrh, ko da ga je sam •v^g -ocihnil s hudičevo -eapo. Vse je šlo v nič! Njive so bile zamuljene in z lapor- jem pokrito od tistega, kar je pa raslo, tam je ostalo samo strelov je. V kotanjah in gra- bah je bilo toče, da se je vse belilo in se tista toča potem še dva dni ni stalila. Zemlja nam je odšla z goric in leh. nji- ve so uničene in sadje nam je zasekalo. Se listje ponekod ni ostalo. Tako zdaj nič ne vemo. kako bo letos s kruhom, delali smo pa kot črna živina. Vsi smo že povezali in poškropili gorice, pa pride to in nas uniči. Na vrhu pri Kokotu je tako, da bi se še tuj človek razjokal. Ravno okrog tiste kapelicev ki jo jc on pKjstavil za časa stare Jugoslavije, je toča najbolj hu- do usekala. Najlepše gorice je imel Kokot in kaj ima zdaj? Samo kolje, ko da je prVi kop... Pa je mislil pridelati petnajst do dvajset polovnja- kov. Kaj bo pa zdaj? Pa Petro- vič, pa Skrinja ri, pa Ga vez. pa Fijan in Zebec, in potem Leva- ničeva vdova Ici ji je moža Dachau vzel? Pa vsi drugi, ki smo uničeni s to prekleto ujmo. ka^ ':jmo? Saj ni udarien samo Turški vrh. tudi v Hrastnvcu, Gorenskem vrhu. Korenjaku, Goričaku in drugje okrog Za- vrčn ni kaj bolje. Z okraja so prišle komisije, ki tu okrog cenijo škodo in ta- ko si mislimo, da nas ne bo ta naša oblast pustila v nesre- či. Tudi galica je že v Zavrču in pravijo, naj bj ajdo sejali po goricah Zdaj pa človek res ne ve, ali naj seje ali ne ko lahko pride je.^^eni pozeba in še aido vzame. Hudo je to za nas. da hujše biti ne more. Da smo mi Haložani res tako nesrečni? Kaj bomo mi jedli in kaj živina? Kure bomo tako lahko STjust^li, saj ntmaio kai zobati po f*o- ricah ... Hudo, hudo smo udar- jeni! Ce boste to pismo brali dr^- gi gO'srK)darii in kmetovalo, rvo Pol^u in tam k^er vas u^m;, ni Zadoln In tnr^; Vc;: fl-ijgi l-^d^e. porpap-Tite nsp-i! Po^ tip vp-mo. kie huda ura in to^;, uflan'. d^- np-s tu. ■'u+ri r>a VV dni-^^r. ?n če bo VHai treba bomo tudi mi pomagali. Pridelali so ^icer n^V^j g krme več kot v zaodnji Vožnji i^au^ bil; so V3 mnoor, najdragccpnoi- še red 'ne vredno.<5it v krm' če prnr^riate navp^To kol-čno beliaVovine v no=^mP7ni koš^ii, Prpnričlj^veie ^ irrn bo kar^ila ž!v"r>a ^.^rrm m«»r! Vrnilip-nioTn na priraslku in v ko'""'^'^- r'1'^''a ■% Fr-nc Nove Ptuj. 22. julija 1955 Str»o3! ¥m seja novega OLO Ptuj v sredo, 20. julija, je bila t Ptuju prva seja novega OLO, ka- tero se je udelež'1 tudi zvezni poslanec tov. Jože Potrč. Novi OLO je sestavljen .z dosedanjih odbornikov ptujskega okraja in odbornikov priključenega pod- ročja Ijutomerskegd okraja. Novi OLO šteje skupno 68 od- bornikov okrajnega zbora in 53 odbornikov zbora pro'zvajalcev Novi ljudski odbor še n: oblastni organ in bo posle prevzel šele 1. Septembra. Do takrat bo preko raznih komi-sij pripravljal nadalj- njo organizac jo ljudskega odbo- ra in upravnega aparata ter pre- vzem poslov od dosedanjega Okrajnega ljudskega odbora. Zbora sta najprej zajedala lo- čeno. Seji sta vodila najstarejša odbornika. Okrajni zbor je vodil tov. Kerbler, zbor proizvajalcev pa tov. Dogša. Na ločenih sejah «0 najprej ugotovili sestav zbo- rov :n navzočnost na seji. Nato So odborniki zaprisegli in izvo- lili predsedujoča bodočih sej za VSo mandatno dobo. Za okrajni zbor je b;l izvoljen tov. Ivan Vob:č, za zbor proizvajalcev, pa tov. Marjan Berlič Na skupni seji obeh zborov so odborniki izvolili predsednika podpredsednika in imenovali taj- nika za bodočo združenje ptuj- skega okraja. Na predlog pri- pravljalnega odbora za formira- nje okraja Ptuj je bil za pred- sednika soglasno izvoljen tovariš Jože Trarašek, za podpredsedni- ka tov. Lojzka Stropnikova, za tajnika pa je b;l imenovan tova- riš Lojze Frangeš Odborniki so izvolitev obeh funkcionarjev in imenovanje tajn ka sprejeli z burnim ploskanjem. Predsednik bodočega okraja Ptuj tov. Tram- šek je nato podal izčrpno poro- čilo o vlogi komunalnih skupno- sti In o konkretnem stanju no- vega okrajf, Ptuj (Poročilo bomo objavili v prihodnji številki, ker nam tokrat iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče.) Izvolili so tudi vrsto komisii Za izvršitev prora- čuna dosedanjega OLO. V komi- sijo so bili izvoljeni Mirko Ogo- relec. Rudi Bratec, Marija Ver- den Janko Vogr:nec in Otmar Gdjzer Ta komisija bo morala skrbeti za izvršitev proračuna dosedanjega OLO in izvršitev predračuna izdatkov novega OLO Ptuj. V komisijo za personalne za- deve so bili izvoljeni Lojzka Stropnik kot predsednik komisi- je, Lojze Frangeš kot tajnik ko- misije, Franc Pr-mc, Janko Vo- grinec in Marjan Berlič kot člaai komisije Komisija bo skrbela za varstvo pravic uslužbencev in za njihovo stro! ovno izpopolnjeva- nje ter za druge pravice, ki jih določa zakon. Nadalje so izvolili devetčlan- sko komisijo za izdelavo statuta OLO Ptuj. Izvoljeni so bili M^ro Bračič Janez Petrovič, Janko Vogrinec, Alojz Jere, Alojz Holc, Jože SotlcT, Ivan Vobič Franc Prime in Mirko Kurbos. Kom'sija bo pripravila osnutek statuta OLO in ga predložila ljudskemu odboru v obravnavo in potrditev. Poleg teh komisii so izvolili še vrsto drugih komisij upravnega značaja. Kot zadnjo točko dnevnega re- da «o sprejeli odlok o številu odbornikov novih občnskih ljud- skih odborov v okraju Ptuj. V dosedanjih 28 občinskih ljudskih odborih je bilo 496 odbornikov, ▼ 10 novih občinah pa jih bo 253. Število prometnih nesreč narašča NAJVEČ JIH POVZROČAJO KOLESARJI — SVET ZA NO- TRANJE ZADEVE RAZPRAVLJA O TEM VPRAŠANJU — POOSTRITEV NADZORSTVA NAD VOZILI V prvi polovici letošnjega le- ta se je v ptujskem okraju šte- vilo prometnih nesreč tako zvišalo, da je skoraj doseglo število vseh nesreč v lanskem letu. Lani je bilo zabeleženo 30 nesreč v prometu, v šestih me- secih letošnjega leta pa 25. Tudi v preteklih letih ni bilo zabeleženo ob polletju tako vi- sokega porasta. Skupno jc t>i- la v letu 1949 — 24 nesreč, 1950 — 16, 1951 — 17, 1952 — 17, 1953 — 32 in 1954 — 30. 25 nesreč v šestih rhesecih pa je vsekakor porazno števi- lo. Od tega je bilo po krivdi šoferjev povzročeno 5 nesreč, po krivdi pešcev tudi 5, po krivdi kolesarjev 8 (!), po ne- srečnem naključju 2, radi sla- bih cest in okvar na vozilih 1 in 2 nesreči radi vinjenosti. Videti je iz. statistike, da po- sebno narašča število nesreč, la jih povzročijo kolesarji. Ti na- vadno ne poznajo prometnih predpisov in se večkrat vozijo vinjeni. Najtežji nesrečni slu- čaji so se zgodili pri nepravil- nem prečkanju cest pa tudi zato, ker ponoči kolesarji ni- majo luči. ferji so povzročili nesreče zaradi prehitre vožnje po nepre- glednih cestah in naseljih, del- no tudi radi vinjenosti. Zgodi se. da se zadržijo dalj časa v gostilni in hočejo nato s hitro vožnjo pridobiti zamujeni čas. Pešci so zakrivili nesreče, ker So hodili Po cesti vinjeni, ali So se objestno in neprevidno obnašali na c^.^ti. V dveh pri- merih so to biii otroci, ki jih starši puščajo brez nadzorstva na cestah. Spričo takega stanja jc Svet za notranje zadeve na zadnji seji obravnaval vprašanje pro- metnih nezgod. Sklenil je, da preko sindikalnih oi'ganizacij skuša vplivati na delavce, ki kolesarijo vsak dan na delo in z dela ter je njih procent pri nesrečah s kolesi največji. Prav tako bo Svet skušal za- mteresirati prosvetne organe in Društva prij.atoljev mladine, da !>odo vplivali na starše, da ne 'v do puščali otrok samdh na cesto. Posebno je to razpaseno po vaseh ob glavni cesti v Maribor. Organi Ljudske' milice h>odo poostrili nadzor nad vsemi vor' žili, predvsem pred gostilnami. Nadzorovali bodo tudi ceste in uporabljali najstrožje mere pri vFahem primeru kršitve pro- m.ftnih predpisov. Jožko Golob: Moje srečanje z ^raztrgane!" Konec leta 1944 so si kurirji določili javko v zapuščeni, s tra- vo poraščeni gramozni jami ne- daleč od prve luže v Prvencih. Tu so vsak ponedeljek zvečer prevzemali pošto za okrajni ko- mite, Za okrajni odbor OF, za tehniko na Polenšaku in za po- samezne oborožene ilegalne ak- tiviste. Pošto, ki je morala pre- ko Drave, je prevzemal Žarko. Tudi moji kurirji so tu predajali in prevzemali pošto za vodstvo, ki je bilo onstran Drave Navad- no sta hodila na javko Dušan tn Januš. Nekega ponedeljka sem imel opravek v Borovcih ;n smo zato šli skupaj naprej do Prvenc. Kot navadno, smo se tudi takrat oglasili v železniški čuvajnici ob cesti, ki vodi iz Domave v Borov- ce. Tu Smo zvedel: za novice in za položaj ob progi. Malo smo posedeli, ko pa se je približala deseta ura, smo krenili proti Pr- vencem Prečkali smo glavno ce- sto in se ob gozdičku bližali Pr* vencem. Tema je bila tu še bolj nepredirna in komaj sem videl Januša ki je stopal na čelu male kolone. Nedaleč od prve hiše v Prvencih je segal borov gozd prav do ceste in tu nas je nekdo ustavil. Stoj! Kdo tam? Jožko. Kdo tam? Žarko. Naprej! Po glasu smo ga spoznali, kljub temu pa smo se previdno bližali prvim dreve- som, kajti v temi ni bilo moč razločiti prav ničesar Za hip mi je šinila skozi glavo misel, zakaj neki nas ustavljajo že tu, ko pa je javka vendar še več kot sto metrov naprej, izven gozda v gramozni jami Toda bili smo že pri njih m Januš in Dušan sta se že pozdravljala x Žarkom V tem, ko sem mu stis- nil roko tudi jaz. je Januš že glasno pozdravljal nekoga druge- ga: »G^ej ga, prmejduš, kje sva se že nazadnje videla?« Skupaj sta ugibala Menda je bilo v Ljublja- ni, ko so ga avgusta 1944 osvo- bodile partizanske brigade Bil je Tarzan star partizan in kakor Januš. iz revirjev, zato je bilo Januševo veselje toliko večje. Januš je bil mlad in vesel fant in svojih čustev ni skrival Tudi Drago je poznal Tarzana. Srečal ga je menda prav tako ob osvo- boditvi gornje Savinjske doline, kjer je bil Drago doma. Tarzan! Jaz sem ga že enkrat videl. Bilo le v jeseni 1944 v gornjih Halozah Prišel je skupaj s funkcionarji s Pokrajinskega odbora OF za Štajersko in je bil na poti na ljutomerski teren, kjer bi naj postal komandir kurirske postaje TD 15, pete relejne linije. Tako je vsai izjavljal Name ni naredil dobrega vtisa Zelo je kvantal in govoril podlo kar dotlej nisem slišal, vsaj men funkcionarji ne. Tu na javki jc bil zelo zadržan in ni se odmak- nil od drevesa, na katerega se je naislanjal s hrbtom, oblečen v kratek usnjen površnik s kapo s ščitnikom, kakršne so imeli »ver- mani« potisnjeno globoko na oci in z brzostrelko pod pazduho, ki jo je držal obrnjeno s cevjo na- prej, prav kot b; nameraval vsak čas na nekoga streljati. S Tarzanom in Žarkom je bilo več fantov, ki jih nisem poznal. Žarko je hitet pojasnjevati, da so to borci iz brigade, ki so do- deljeni kurirskim postajam. To me je začud'lo. Brigade niso da- jale ljudi za kurirske postaje, vsaj za te ne, tu na levi strani Drave Tudi oborožitev je bila nenavadna, zlasti, ker so imeli poleg brzostrelk m pušk še lahke pištole »W«lteret zagrnila tema. Sele naslednji teden smo šli zopet na Ptujslco polje. Tudj zdaj smo so zglasili v čuvajni- ci, Plohlovi so nas gledali, ko da smo vstali od mrtvih. Ko je bilo prvega presenečenja konec, so nam stiskali roke v pozdrav. »Da ste le živi, ko smo že mi- slili, da ste vsi mrtvi. Ubogi fantje! Vse so pobili.« Povedali so kaj se je zgodi- lo preišnji ponedeljek in ker so vedeli, da smo šli v tisto smer, so bili prepričani, da smo med pobitimi tudi mi. Toda ve- deli So le to. da so fantje mrtvi, da se je igodilo v I*rven- cih in da ni ostal nihče živ Podrobnosti sem zvedel mno- go kasneje: dva dn^ pred na- povedano javko. 90 Nemci baj- ka 11 v ravninskih vaseh Po 30 orožnikov in policistov je pri- šlo v vsako vas in kjerkoli so sumili, da dela • kdo za parti- zane, so izvršili preisk-.vo. Tu- di seno na skednjih so preko- pali in nekje v Bukovcih ali Markovcih ujeli Bezjakovega Jaka iz Markove, ki je bil svoj čas v zagorski brigadi, pa mu ni bilp za borbo in je tako pri- šel domov, in pa Žarka. Neka- teri partizani so za to zvedeli med drugimi kurirji TV 14, za- to jih tudii ni bilo na javko, dočim oni, ki so bili kakor jaz s svojimi spremljevalci — na oddaljenejših koncih o'craja, sploh niso vedeli za te aretaci- je. Zaslišana in pretepena sta Bezjak in Žarko povedala za javko v Prvencih, kjer so se shajali ob pcnedelikih kurirn. To je bilo dovolj. Beziak in Žarko sto dobila nazaj orožje in vodila na javko raztrgance. Načeloval iim je Tarzan. Podla duša! Ko bi moral zaradi tat- vin odgovarjati čred partizan- skim sodiščem, je pobegnil in Se javil gestapu. Zdaj je vodil raztrgance in njegova naloga je bila, da prevar; one parti- zane, ki še niso vedeli za nje- govo izdajstvo. Do Domave so se peljali sku- paj s policisti. Tu so se ločili. Tarzan. Bezjak in Žarko so šli z drugimi raztrganci naravnost na javko, da bi zvabili kurirje v Prvence, dočim so se polici- sti kretals po bližnidh stezah in obkoljevali. V tem,i pa so policisti zašli in prišli prckasno in tako jim je načrt le deloma uspel. Tarzan nas ni upal sam napasti in žele, ko je ostal Rastko sam z novincem in ti- stim aktivistom in Borovec, se je odločil. V tisto hišo v Prvenc h, ki je bila prav pri javki so šli pit in tu so jih raztrganci nič hu- dega sluteč, prerešetali z brzo- strelkami kar v kuhinji. V gro- zi so sku.Š3li nekateri uiti, to- da brzostrelke so se.-ale smrt naglo in precizno. Om_ara v ku- hinji, v kateri je nekdo v smrtni gro*^ iskal zavetje, je bila vsa prelukniena. Tudi po stenah so se poznali celi rafeli. Le enemu se je posrečilo zbe- žati na podstrešje. Tu pa je prežala strojnica in ko je od- grnil prvo opeko, da bj se reMl skozi streho, je za'"egliala v noč. Potem se tu d- na pod- . strešju ni nič več zganilo Ko se je zdanilo, se je -sk^^:! Prvence pomikal voz s trupli mladih borcev. Vsj še ni='o bili mrtvi, toda prevoda do Ptuja ni preživel nob^-^en. Zapcshtev osab, ki pridejo iz zapora Pri tajništvu za notranje za- deve v Ptuju" obstoja Odbor državljanov za pomoč iz zapo- ra izpuščenim osebam. Naloga tega cdbora je, da osebam, ki odslužijo zaporno kazen pre- skrbi službo in jim nudi gmot- no ter vzgo no pomoč Na zad- nji seji je Svet za notranje za- deve sklenil opozoriti vsa pod- jetja, da mimo tega odbora ne zaposlujejo iz zapora izpušče- nh c3cb ker so se do sedaj v tem pogledu dogajale večje ne- pravilnosti Večkrat so dobili ljudje po prestani kazni še od- govornejšo službo in položiij, kar nikakor ni pravilno. Odbor ho še nadalie skrbel za primer- no zaposlitev ljudi, ki odslužijo kazen. Podjetja pa se bodo morala izc^ibati zaposlovanju kaznovanih oseb brez pristanka in potrdila odbora. Če namesto uvoda napišem, da umre v Sloveniji letno le 0,6 % porodnic, v večini evropskih dr- žav pa se giblje ta odstotek od 1—2 Vo, potem bo tudi največji pesimist moral priznati, da smo storili glede zaščite naših žena Fa otroka negovati. Na- dalje se bo seznanila z načinom otrokovega prehranjevanja, ki je Po porodu ozirom? v prvih me- secih njegovega življenja izredno važen čmitelj. Redni zdravniški pregledi bodo že takoj v samem začetku odkrili morebitna obole- nja in omogočili čimprejšnje okrevanje. Zena naj hodi po po- rodu v posvetovalnico nekaj manj kot eno leto v skladu z zdravnikovimi navodili. Ali ni to navijanje cen? Kmeti j.ski inštitut in kmetijski strokovnjaki nam vinogradnikom priporočajo uporabo cosana kot škropiva proti trsm plesni (oidi- ju). Vinogradniki se zato sred- stva radi poslužujejo ter ga do- dajajo galični brozgi, ker je res uspešno. Toda. glede tega je ne- kaj drugega kar je važno V Ptuju stane cosan 190 dinarjev kg, y trgovin; KZ Cirkulane- Medribnik pa 300 dnarjev Ne- davno sem kupil 60 dkg tega sredstva ter plačal za to 180 di- narjev Razlika v ceni znaša to- rej 110 dinarjev pri kg. Pojavlja se dvoje vprašanj, in sicer: 1. ali na, vsak vinogradnik posebej hodi v Ptuj po to sredstvo, če ne zmore teh navijaških con, in 2. ali m kmetijska zadruga v prvi vrsti za to tu, da nam vinograd- nikom dobavlja naše potrebščine Po čim nižjih cenah. Zd: se mi, tako pa misij tudi VSe prebivalstvo na našem pod- ročju da je nujno potrebno da se trgovnska inšpekcija malo pozanima za te navijaške cene, saj vendar prevozni stroški od Ptuja do Cirkulan ne znašajo za kg 110 dinarjev Jelp Promet z vprežnimi vozovi skozi Ptuj prepovedan Na svoji seji je Svet za no- tranje zadeve ugodil prošnji LO MO Ptuj za prepoved pro- meta z vprežnimi vozovj skozi glavne ulice v Ptuju in pre- usmeritev le-tega po obrobnih cestah. 21a vozove bo zaprt pro- met po Prešernovi Murkovi in Lackovi ulici do železniškega prelaza, nato čez Trg svobode, Krempljevi ulici, Miklošičevi in Bezjakovi uHci in tudi po vseh drugih manjših ulicah v središču mesta. Vprežni vozovi, ki prihajajo s severne strani bodo usmerjeni po TrstenJako- vi uUci čez prelaz in nato na most. Ker vprežni vozovi pov- zročajo ropot po ulicah, ovi- rajo ves drugi promet in i^e. živina ulice ponesnaži je bil taJišen ukrep nujen. ^tr3r 6 Ptuj, 22. julija 1Q55 OOBURNlKi NOVIH LJUDSKIH ODBOROV Na podlagi 3. odst. 6 člena zakoaa o izvedbi nove ureditve občin in okrajev je Okrajni ljudski odbor Ptuj na skupni seji obeh zborov dne 20 julija 1955 sprejel ODLOČBO o določitvi števila odbornikov ljudskih odborov novih občin v okraju Ptuj. L Število odborniKov ljudskih odborov novih občin v okraju se določi taicole. 1. Občinski ljudski odbor Bori: ObčmsKi ijudsK; odbo. šteje 25 odbornikov; od tega izvolijo dosedanji občinski ljudski od- bori: Čirkulane 10, Za vrč <- i\Iarkovci 6 in GorLšnica 2 od- i:K)rnika. 2. Občinski ljudski odbor Cir- kovce: Občinski ljudski odbor šteje 15 odbornikov; od tega izvolijo dosedanji občinski ljudski od- bori; Cirkovce 7, Lrovreni, 5. Pragersl^o 3 odbornike. 3. Občin.ski ljudski odbor De- sternik: Občinski Ijadski odbor šteje 17 odbornikov; od tega izvoli dosedanji ObLO Desternik 11 odbornikov, dosedanji obči-nski LO Ti-novska vas 6 odbornikov. 4. Občinski ljudski odbor Go- rišnica: Občinski ljudski odbor šteje 21 odbornikov; od tega izvolijo dosedanji občinski LO: Gorišni- ca 12, Podgorci 5, Markcvci 2 in Polenšak 2 odbornika 5. Občinski ljudski odbor Jur- šinci: Občinski ljudski odbor šteje 19 odbornikov; od tega izvolijo dosedanji občinski LO: Juršinci 13 odbornikov, Polenšak 3. Tr- novska vas 3 odbornike. 6. Občinski ljudski odbor Lešje: Občinski ljudski odboi iteje 33 odbornikov; od tega izvolijo dosedanji občinski LO: Lešje 17, Makole 9, Zetale 7 odborni- kov, 7. Občinski ljudski odbor Or- mož: Občinski ljudski odbor šteje 36 odbornikov; od tega izvolijo dosedanji občinski LO: Ormož 12, Podgorci 3, Kostanj 6, Ivanj- kovci 7, Vinski vrhovi 5 Kog 3 odbornike. 8. Občinski ljudski odbor Ptuj: Občinski ljudski odboi šteje 45 odbornikov; od tega izvolijo dosedanji občinski LO: Ptuj 15, Hajdina 10, Grajena 4, Rogoz- nica 8, Starše 4, Markovci 3, Lovrenc i odbornika. 9. Občinski ljudski odbor Sre- dišče: Občinski ljudski odboi šteje 15 odIx>rnikov; od tega izvolita dosedanja občinska LO- Sredi- šče 13, Kog 2 odbornika. j 10.0'bčinski ljudski odbor Vi-| dem: 1 Občinski ljudski odbor šteje 27 odbornikov; od tega izvolijo dosedanji občinski LO: Videm 11, Leskovec 7 in Podlehnik 9 odbornikov II. Ta odločba velja od dneva objave v Ptujskem tedniku. Štev. 1-1—853-38—55. Predsednik: Tramšek Jože 1. r. Naj ostane med nami Icupufe piščance Ze od mladih nog je bilo v Katri nekaj trgovske žilice Se ko ni bila tako obilna, kot je danes je rada barantala. kupo- vala in preprodajala. čeprav ji to ni bilo treba. Rada je kaj poceni kupila in nato drugemu drago prodala. Četudi bj šlo le za nekaj dinarjev dobička se je Katri obraz razlezel in bila je vsa srečna. V hudih ča- sih ji nikdar ni šlo slabo, kaj- ti znala je špekulirati, da le kaj. Od tod tudi njena detve- lost. Rada dobro je in tudi pi- jače se ne brani. Kadar jo vidite na trgu, ka- ko plove z vso svojo obilno po- stavo med kmeticami kot kakš- na barka, bi človek mislil, da se bo upehala Ampak ona se kljub vročini ziblje kar naprej mimo stojnic, poskuša smeta- no, odškrne tu in tam sir po- skusi češnje in baranta, Ba- ranta za pol dinarja, toliko da ne za paro In svoje jastrebov- ske oči meče z enega konca tr- ga na drugega. Kakor jastreb se tudi požene in razkorači nad kakšno košaro s piščeti ter s svojo obilnostjo odrine vse druge skromne gospodinje, ki bi mogoče tudi kupile. Potem vpraša za ceno in začne baran- tati do skrajne meje, Ce kme- tica ni dobra trgovka, ji po- vsem zbije ceno in kuoi ^oi-šče- ta. Tako dela vse predpoldne Razkorači se nad košaro, ba- ranta in kupi Kam odnaiSa kupljene piščance, nihče ne ve. Samo grabi po njih kakor jr- streb. Marsikatera gospodin.ia jo preklinja, ko ji pred nosom odnese piščeta. In nobena ne pomisli, kaj pravzaprav poče- nja gospa Katra s piščanci? Človek bi mislil, da ima naj- manj kakšno kokošjo farmo ali kai podobnega. Se zdaj je za marsikoga uganka, zakaj kupuje Katra to- liko piščancev. Vidite jo kako svojo obilno telo prevaža po trgu in strmoglavljd na koi^are s perutnino — nič drugega. Uganka pa se je leoega dne le razvozi j a la. Neka Ptujčanka je pred nedavnim šla v Mari- bor po opravkih in kot dobra gospodinja si je šla ogledat tu- di mariborski živilski trg. In glej, čudež! Pri stojnici, kjer prodajajo perutnino, stoji Ka- tra v vsej svoji obilnosti in po- nuja piščance: »Lepi piščanci, kupite Icpe piščance! S.umo šest .sto dinarjev par!'; Zcn.ska spr- va sploh ni verjela svojim očem: le kje bo gospa Kafra v Mariboru prodajala piščance' Tn vendar je bila ona in nihče drug. Uganka je rešena, vendar ne popolnoma. Gospe Katri ni moč dokazati, da v Ptuju ku- puje piščance in iih nrcdTj-i v Mariboru dražje Odkar je b'la zasačena se je mnlce potuhnila in se ne znpiči več tako očitno v vsako košaro. Zdaj i i nosijo piščr^ta na dom. In verjetno or- ganizira celo trgovsko mrežo s piščanci. Le kaj bo. če lepega dne uže- nejo to za^'etno d^beluško v ko7.ii rog? Kako r.razen bo i7- gledal ptujski trg... -sir Andreja Fogec iz Zamušanov je pri delu udarila prikolica traktorja ter mu poškodovala nogo. Roman iElojc iz Dravinjskega vrha se je pičil v prst desne roke. Milena Zaje iz Apač se je peljala s kolesom in prišla pod voz Poškodba roke in nosu, Franc Golob iz Spuhlja se je vsekal s sekiro. Alojzijo Kajnč iz Senežc je vgriznil prašič v palec desne roke. Janez Petrovič ml. iz Ptuja je stopil na koso in si poško- doval desno nogo Marija Kirič iz Dobrave pri Ormožu se je poškodovala z železno verigo na trebuhu. Marija Semenič iz Ivanjkovec je padla in si zlomila levo no- go. Alojz Tntihar iz Gerečje vasi je padel z drevesa in si zlomil roko- Rozalijo Brumen iz Bresnice je pohodil vol in ji poškodoval obe nogi. Franca Skrget iz Ptuja je nekdo udaril s podkvo po gla- vi ter mu jo močno poškodo- val. Franc Kovačec iz Gajevc se je vrezal ra kosi in si poško- doval levo nogo. Božidar Grande se je pičil na slivovem trnu. Mirko Kocmut iz Kicaria je padel s kolesa ter se poškodo- val nad levim očesom. Albin Amuš iz Rogoznice se je udaril Po roki ter si jo moč- no poškodoval. Martina Duh iz Bukovec je udaril Stanko Zelezinger z gnojnimi vilami ter mu napra- vil močno Doškodibe na glavi. Franc Irgl iz Janežeca se je pičil na gnojnih vilah. Marija Erhatič iz Sodinc je padla v klet in si poškodovala desno ramo in rebra. Stanko Janžckovič iz Miha- lovc je padel s češnje ter si poškodoval nogo. Franc Vaupotič iz Gcdemarc je padel z drevesa in si poško- doval desno nogo. Viktor Ovčar iz Jablovec jc padel in si poškodoval roko. Mariji Rob iz Huma prj Or- možu je padla na desno nogo opeka ter ji jo močno poškodo- vala. NYLON TUDI ZA — ČEVLJE Nylon so začclj uporabljati tu- di za izdelovanje čevljev. Tako sc opremljajo s takim; čevlji, ker so zelo trpežni, nogometaši m igralci rugbyja To je pravzaprav nylon5ka prevleka ki jo natajc- nejo na navadne čevlje. Nylon ima to lastnost, da se ga ne pri- me b'ato Material sc tud; ne lo- mi in zelo težko obrabi. Novi čevlji sc hitro širijo med športni- ki tudi v Evropi Partizanski kurirji na svojih nekdanjih poteh v torek. 19. t. m., je krenUa na pot na Dolenjsko kurirska patrulja relejnih stanic na ptuj- skem okrajnem področju Po- hoda se udeležujejo vsi nekda- nji partizanski kurirji, ki ob svoji poti preko Vurberki ob- iskujejo svoje nekdanje posto- janke in obdarujejo ljudi k^ so jim kakor koli pomagali v naj- težjih časih. Kurirji s področja ptujskega okraja se v Mariboru priklju- čijo kurirjem s tega področja ter skupno nadaljujejo pot na Dolenjsko, kjer prav svečano proslavljajo letošnji 22. julij. Ormoški Partizan je priredil mladinsko taborjenje Ormoški Partizan prireja vsa- ko leto mlrdinsko atborienjt za svoje člane Tako Je tudi letos pripravilo za svoje najmlajše člane taborjenje na »Otoku!ovenskc narodne pesmi. 10 00 Družinski pogovori 10 10 Dopoldansk simfonični koncert, J S. Bach Stokowsk- Fuga v g-molu, Franz Li?zt: Koncert za klavir in orkester št 1 v E'-duru. Nikolaj Rimsk'-Korzakov: Šehe- rezada 11.15 Oddaja za Beneške Slovence 11.35 Opoldanski spo- red lahke glasbe — vmes ob 12 00—12.10 Pogovor ^ poslušal- ci. 12.30 Napoved časa poročila, pregled dnevnega sporeda in ob- jave 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame. 13.00 Pol ure za našo vas. 13.30 Želel: ste — poslušaj tcf 15 00 Napoved ča=a poročla vremenska napoved in objave 15.15 Igra trio Milana Staneta. 15.30 Po naš; lepi deželi — Blaž Singer: Življenje in pesem med Dravo in Vrbsk.m jezerom 16.00 Igrata godb: na pihala Ljudske Milice in Ljubljanske garnizije J. v. kapetana Rudolfa Stariča in capctana Jožeta Bruna 16,30 Ne- deljski roman — Marcel Gugla- ri3: Spoštovani gospod Lutka (nadaljevanje) 16.50 Igramo vara za zabavo in ples. 17.30 Reporta- ža z zadnje etape kolesar-ke dir- ke »Po Hrvatski in Sloveniji«. 18.00 60 minut vedre glasbe iz Radia Zagreb IV oddaja 19.00 Zabavna glasba, 19.30 Radijski dnevn''k 20.00 Operetna in lah- ka glasba. 20.30 Športna poroči- la 20 40 Nekaj opernih melodij. 21.15 Mednarodna radij?ka uni- verza — a) Richard Costain: Po- vojna gradbena obnova v Vel ki Britaniji, b) Dr Pierrc Uhry: Obolenja zaradi nepravilne pre- hrane. Živčno ravnotežje in nje- gove motnje v prehrani 21.35 Skladbe za harfo izvaja harfistka Pavla Urš č 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in prcg'ed sporeda ra naslednji dan 22 15—23 00 V ^vetu ritmov in melodij 23.00—24 00 Oddaja za tuj^nn — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). Ptuj, 22. julija 1955 Stran 5 Obiskali smo počitniško kolonijo v Brežicah Ko je bild v Brežicah pr-va izmena otrok, smo se nekega jutra odpeljali tja. Bil je sicer bolj oblačen dan,'vendar je iz- za oblakov tu in tam pokiikalo sonce. Otroke srno našli pri zaj- trku. Vsi so bili lepo počesani, umiti in so sedel] za pogrnje- nimi mizami. Da bi jih le vi- deli, e kakšnim tekom so jedli! No. ko so se jim prazni želodč- ki napolnili za prvo silo so jo brl ucvrli na dvorišče. Nekaj čdsa So Se modre otroške gla- vice pos\'-etovale, kaj naj bi se igrali in nekaj trenutkov nato So se že veselo vrteli v kolu in iz njihovih mladih grl je pri- hajala še dokaj ubrana pesmi- ca. Od otrok sem zvedela, da So ntKiogi od njih partizasnske sirote ali otroci, ki so zelo šiib- k( v socialnem ali zdravstve- nem pogledu. Tako mi je bik) hudo ob pogledu na rviib, ki so brez skrbnih mamic in vendar obenem tudi lepo pri srcu, saj ^ vsi tJtidimo, da bd tem otro- kom bilo tudi lepo in njih rav- no zato pošiljamo v kolonije. Najbolj živahno pa so mi otro- ci pripovedovali o tem, kako je bilo v Zagrebu, ko so ob- iskali živalski vrt. To je bilo za njih pravo doživetje, saj večina od njih še sploh ni videla tako velikega mesta kot je 2:agreb. Velik dogodek v njihovem kolomailnem življenju je bdi .siprejem indijsikega državnika Nehruja in našega maršala Ti- ta, ki sta se peljala skozi Bre- žice. Otroci so mi kar s pono- som pripovedovali, kako jim je pomahal Nohru v pozdrav. Naše kramljanje je prekinil zvonček, ki je vabil otroke k malici. Do- bili so breskve in kruh. Oboje So prav hitro pospravili, nato pa so se lepo postavili v vr- sto. Šli so na neki travnik v bli- žini, da bi se tam še bolj na- skakali in naigrali. Ce je bilo vroče, So se ob tem času ho- dili kopat, kajti Krka s svojo zelenkasto, čisto in ne preveč hladno vodo, je kar vabljiva. Ko so bili otroci na travniku. 90 se šele prav razživeli. Pre- ko picavali so se sem in tja. se igrali z žogo, se lovili in nevem Icaj še. Opoldne so se vrnili. Posedli so se za mize in prav težko čakali na kosilo Bilo je zelo dobro in zdatno, zato tudi ni čudno, da so se mnogi otroci tukaj zredili. Po kosilu so šli Zd dve uri počivat. Ko smo 8® poslavljali so otroci pravkar vstali in nam prijazno mahali v poedrav. Preživela sem lep dan med otroki, ki so sirote in ven- dar tako srečni, saj se zav^eda- jo, da jim tega ne bi mogla nuditi nobena druga država, kot njihova domovina tn ki jo zato tudi ljubijo. Jelka Sepec Komisija za ideiavo statuto občine Ormož Icončala svoie delo Posebna komisija inciativne- ga odbora občine Ormož je dne 18. julija končala s svojim de- lom. Statut občine je bil v ce- lotj pailagojen razaneram bodo- čega teritorija občine. Tako se piedvide\'a, da bodo pri občin- skem odboru obstajali sledeči sveti: svet za gospodarstvo, za adravstvo in socialno p>olitiko, za komunalne zadeve in za pro- sveto in kulturo. V vsak svet bi naj š-tel 11 članov z o2urom na široko področje dela in njego- vo pristojnost. Nadalje je do- sežena soglasnost da bo pri občinskem odboru obstajalo 5 stalnih odbomiških komisij. Tako bo obstajala komisija za volitve in imenovanje, mandat- no-imunitetna komisija, komi- sija za gospodarstvo, komisija za predpise in organizacijska vprašanja in komisija '^a proš- nje in pritožbe. Vsaka komdsija naj bi štela 5 članov. Nadalje je komisija postavila v statut, da bo obstajalo 22 krajevnih odborov,'' na katerih območjih naj bi se sklicevali tudi zbori volivcev. Krajevni odbori so predvideni na sede- žih kamor gravitira več vasi. Komisija je postavila v .statut predlog, da bo na območju ob- čine obstajalo 5 krajevnih ura- dov. Krajevni uradi bi obsto- jali na sedanjih sedežih Ob. LO. Posebno zanimiv je pred- log komisije, ki predvideva, da Se ustanovi krajevni urad pri Veliki Nedelji. Ta predlog je bil podan iz razloga ker se del sedanjega teritorija Obč. LO Podgorci priključi občini Or- mož. Velika Nedelja pa vseka- kor predstavlja zaključni go- spodarsko-politični center. S tem bo izpolnjena želja voliv- cev iz navedenega področja, ki So že pred kratkim zahtevali, da se odcepijo od dosedanjega LOMO Ormož, Statut občine Ormož bo ko- misija v prihodnjem tednu predložila inciativnemu odboru v obravnavo in diskusijo, tako da bo lahko novi občinski od- bor na prvi seji že sprejel sta- tut občine. 2. M. Izleti ptufskega Planinskega društva Ptujsko Planinsko društvx> priredi v letošnjem potetju na- slednje izlete: I. V ponedeljek 25. .jiJiija te- ga leta izlet na Mangart. Od- hod z jutranjim vlakom do Pla- nice, odhod do koče na Tamar- iu, nato skozi Koritnico čez Veliki kot. Iz Koritnice vzpon na Mangart, sestop v Bovec. Povratek z avtobusom do Mo- sta na Soči, odkoder povratek z vlakom. Tura traja predvidonia štiri dni. Vožnja s sindikalno obja- vo ca. 880 din v III. razredu. Vfjdič je tov. Hlupič Alojz, II. Dne 7. avgusta 1955 izlet na Boč. Odhod z jutranjim vlakom ob 6,15 do Poljčan, od tam na Boč. Povratek istega dne z zadnjim vlakom. Vodič tovariš Pinoza Mira. III. 10. avgusi,a 1955 i^let v Julijske alpe. Odhod 10. avgu- sta 1955 z opoldanskim vlakom do Mojs-trane. Od tam skozi Vrata do Aljaževega doma. po Tominškovi poti na Staničevo kočo in na Kredarico. Počitdc. Naslednje jutro vzpon na Tri- glav, sestop Planika — Dolič skozi Luknjo na Križke vode v Pogačnikov dom. Počitek. Tret- ji dan Razor—Prisojni k—Vi'- šič. Počitek, Četrti dan na Ja- lovec — zavetišče pod Špičko, k izvii"u Soče, Zlatorog v Tren- ti. Počiteli:. Peti dan čez Pre- hodavce na triglavska jezera — koča pod Bogatinom. Sesti dan Km—Škofiči—Planina na Ka- lu. Počitek. Sedmi dan čez Vo- gel na Črno prst—Možic—Pe- ti-ovo brdo—Porezen. Počitek. Osmi dan bolnica Fran j a v Cerknem — povratek v Ptuj. Vodič tov. Drago Jošt. IV. Dne 14. in 21. avgusta ko- lesarski izlet na Donačko goro. Zbirališče ob šesti urj na Kve- drovem trg\x, preko Pt.ujske gore, Stoperc v Rogatec. Po- vratek preko Zetal in Podleh- nika. Vodič tov. Cvrrin Alfonz. Informacije in prijave za iz- lete sprejema oziroma daje tov. Pinoza Mira. Reflektanti naj se javijo ^'saj dva dni pred odho- dom. Se eii£^ skrivnost ]iL£&r£k^e odkrite ekateri popolnoma slepi ljudje Se lahko gibljejo neverjetno svobodno. Za- kaj? Znanost dolgo m mogla te- ga odkrili Opazoval] so, kako lahko slepi žive brez vodiča in hodijo okoli brez psa, včasih celo brez palice in kako občuti- jo z nekim instinktom vsako več- jo prepreko,' zid, stopnišče ali avtomobil. Znajdejo sc še v tako prometni ulici, sam: v^^topajo v tramvaj ali avtobus in sami oprav- ljalo razna dela Obstajale so razne hipoteze o teh čudnih last- nostih. Nekateri zdravniki in fi- ziolog: so menili, da je to neko »šesto čutilo« ali čut za prostor, katerega sedež je v koži. Drugi .so mislili da je to čutilo v spred- njem delu lobanje in da ono predočujc vsako nevarnost ki preti človeku v višini njegove glave. Skupno je bilo okoli dvaj- set raznih hipotez. Pred kratkim pa je dunajski specialist za eksperimentalno psihologijo dr. Koler objavil re- zultate svojih dolgotrajnih raz- iskavanj o -čutu preprek«. Do- gnal je, da jc »šesto čutilo« v ušesu. Vsaka večja površina, ki se pojavi pred človekom, odbija zračne tokove, ki povzročajo neki šum, ki jih živčni sistem ne občuti kot zvok, ampak ta šum opozar* j a slepega človeka na nevarnost. Do tega zaključka je prišel dok- tor Koler po številnih eksperi- mentih. Enemu svojih pacientov, ki je bil popolnoma slep, je po- kril VSo kožo razen ušesa in ga vodil do različnih preprek Slepi pacient je občutil vsako nevar- nost Ko pa mu je pokril še ušesa, njegov pacient ni občutU ničesar. Po teh izkušnjah je dr. Kohi pred kratkim izdelal prototip na- prave, ki bo znatno olajšala gi- banje in samostojno življenje tistim slepim ljudem, ki »šestega čutila« nimajo razvitega. Ta apa- rat, ki je zasnovan na principih radarja in fotoelcktričnih celic, je imenoval »vodič slepih« Ta tri do štirikrat pojača občutljivost sluha in lahko koristi tudi lju- dem ki imajo defektna slušna čutila. (za liter, kilogram ali ko4>) v Ptuju 20. julija 1955 Čebula 20—30, česen 60, lu- ščeni fižol 30—40, stročji fižol 30—40, luščeni grah 40 grah 20—30, stari krompir 20, novi krompir 20 cvetač? 40, kumare 45—50, peteršilj 50, rdeča pesa 30, endivij^ solata 30 solata v glavah 15—20, zelje v glavah 15 korenček 40, koruza 40, pše- nica 25—40, oves 25, proso 30. bela moka 90—100 ajdova moka 40—50, zaseka 250 mleko 25, smetana 120, sir 40—80. kokoši 400, piščanci 300—400, češnje 20. breskve 70, marelice 80, hru- ške 40—50, jabolka 60, borovni- ce 40, gobe 120, lisičke 40, jajca 12, buče 20, višnje 30 HUMOR TOCNO! >'Kaj je to?« je vpraš.al učitelj ter pokazal s prstom na zemlje- vid. »Vaš prst,« je odgovoril učenec NESPORAZUM — Ali mi lahko posodiš jurja? — Zal nimam nič denarja v žepu. — In doma? — Hvala, doma je vse v redu, V ZAKONU — Urša. zdi se mi. da imaš prekratke lase. — In ti, ali si me vpraša! ko si začel nositi plešo? DIALOG — Zakaj pa jeste v re^tavr: - ciji? Ali vaša žena ne zna ku- hati? — Zna žc vendar ne kuha. Pa vaša? — Moja pa kuha, kljub temu, da ne zna RAJE S ČEBULO Abonent kritizira hrano v re- stavraciji. — In prav vam je kuharica pripravila kosilo z največjo lju- beznijo. — Zakaj z ljubeznijo? Drugič naj poskusi raje s čebulo! Drobni nasveti V dluminijasli posodi ne smeš kuhati kave al; čaja, ker izgu- bita barvo, :n prav tako ne de- lati snega ker posivi Če boš v njej večkrat kuhala krompir, bo počrnela. Kadar se "^elite ali preurejate stanovanje, pomislite najprei na vhod in na prcdsobje, v katero najprci stopi tuj človek, pa tudi sami. Zato zapusti ta prostor v človeku prv; in zadnji vtis, k; *e ga težko znebimo .Apnenec, k: se nabere od vode v steklenicah in vrčih, je ne- zdrav in neokusen, Z mešanico hudega kisa io grobe soH ga lahko odstranimo Čevljarska obrtna zadruga Ptui Ob Dnevu vstaje čestitamo svojim strankam ter želimo ostati iTidi v bodoče z njimi v dobrih odnosih! SODOBNI ROMAN IMA KMETIH fVAN POTRČ (291 »Uhl ; jc hlipnila loplečka. »Storila? Uh...!« Bilo je preveč, Toplecka ni našla besede, da bi odgovorila. Znova jc zatulila, >Če Sem vam napoti, lahko grem — od hiše,ct je rekla, kar s« je le dalo mimo, Hanika »Še to!« je zinila sestrana, ki Se je držala, kar se jc j|zika ti- kalo, ves čas ob strani. Toplečka jo je samo pogledala. Vlil sem vino vase m čakal, kdaj bo ploha prišla do mene, kdaj .'e bo name vlilo. To s« Je tudi koj zgodilo Kakor skozi nekakšno mc?glo sem videl Rudla in vse druge pri hiši in zaslišal Rudlov glas, ki jc zapovedoval četudi je začel s povpraševanjem. •»Kai pa ti, Hedlov?« Preveč sem bil prestrašen, da bi mu kaj odgovoril. Rudi je lahko po mili volji nadaljeval s Svojim povpraševanjem in lahko jc tudi povedal svoje. vTi si jim pomagal, kaj? Tebe jc bra-t, pokojni, bog mu daj dobro, naprosil, kaj? Kaj boš pa zdaj, kaj? Vaš Strafcla, pravijo, pojde proč od vas, kaj? Ženske, vaše doma. bodo potrebovale moškega pri hramu ali ne? Boš moral domov, kaj? Hedlov?!- Dru^e krati, ko ne bi bik) pre pira in ženskega joka, a tudi ne tega zapoveduj očega Rudlovega glasu, ki se je zncnada od nekod vzel in je hotel zdaj vse po svoji glavi napraviti, druge krati, ko b; ne bilo teh in takih vprašanj, bi mirno povedal, da pojdem, da sva se že z materjo tako ali tako dogovorila m nazadnje bi lahko tudi povedal, da bom odšel za- voljo Strafelc; napravil bi se kratko malo po Rudlovi pameti, Toplečka mi je lahko bila navse- zadnje deveta skrb. Ali vse to sem čutil vedno huje, se ob ta- kem m po takem kmetovem po- vpraševanju nj moglo več zgo- diti. Vedno bolj sem čutil stol pod sabo v glav pa nekakšno trmo, da se za nič na s.vetu ne premaknem s stola, zdaj že ne Čutil sem, kako je kmet zapičil oči vame, kako me je pogledal kako jc čakal, ka| bom povedal, ali bom pokimai. ali se bo zgo- dilo po njegovem, zatem pa sem na vratih kamre zagledal Tuniko, za njo pa glavi obeh Rudlovih dcklinic. Segel sem po litru in &: znova naločil; preden pa sem izpil in lahko kal povedal, sc je kolo za- sukalo — obrnila ga jc za ta ve- čer Toplečka. Dvignila s>e je, ni- sem je videl še takSiic, s tako divjim in pisanim pogledom, ta- ko napeto zravnana, da ji je trebuh kar zapla.1. k© je tudi ona ta večer svoje povedala. »Tako zdaj, tako?« je začela. »Počakaj, da vam bom jaz svoje rekla. Misli si ti kar hočeš, tudi da sem za to na &vetu, da bodo vedno drugi 2 mano opletali. Vem, za kakšno me imate, za noro — pa saj sem tudi bila, drugače se ne bi pustila prignati na ta preklet, breg, toda do kon- ca življenja ne mislim biti več nora Zato, zato bom živela po- slej tako kakor bo meni gotlilo; tisti bodo pr hiši, e katerimi 8^ bom lahko na kmetiji pomagala.« Mislila je namej pogrelo me j« in hladno sproleto!« — todi če bi hotel, poslej ne bi več mogel vstali .s stola, preveč je bilo. »Komur pa ni kaj prav, lahko gre.« Malo je počakala, zatem pa povedala d© kraja, »Tudi vas nobenega nisem klicala na po- svet,« — to jc letelo na Rudla in na seslrano — »nikar sc ne boj- ta. da ne bi znala pojesti, kar si bom pripravila.« To je rekla, odšla prek izbe in sedla na ogal pri peči, tako da je imela celo izbo na očeh. Pre- križala je roke in zdaj — to se je videlo — samo §e čakala, da še žlahta svoje stori; njej ni bilo potrebno nikamor v noč, bila je pod svojo streho; lahko da sc je prvič, odkai je prišla podojo, tega do kraja zavedala, Kazaio je da jo ie žlahta ra- zumela. To pa še ni bilo vse, žcn&ka je še nekaj povprašala. »Kaj pa Gečevka? AH sc ne bo vdrugo omožila?« Nastala jc tihoča, ki pa je ter- jala odgovor. Toplečka je gleda- la po izbi, drugega za drugim prebadala z očmi in čakala. »Da, ona sc bo,« — Rudi je komaj komaj spravil iz sebe — »zavoljo maličkih otrok.« »Tak, jaz pa naj samo na grob čakam? Kaj? « Znova je vs«, drugega za dru- gim pogledala in čakala. Prvo je pognalo pokonci se- strauo »Tak, saj, resnica Je, nismo se motili! Saj, to si ti, samo ti si lahko takšna, grozna! Rudi kaj še sediš tn čakaš, gremo!« Kaj je resnica in zakaj se ni- smo motili — gotovo sc je vse to tikalo žlahte — tega sestrana ni povedala V izbo *ta prišli obe njeni deklincj in sestrana zncnada ni mogla vsega do kraja povedati. Tudi Rudi je vstal, bil pa je takšen, ko da bi mu Top- lečka vse veselje pobrala. Zncna- da oi nič več vpraševal, poi^^kal je klobuk, nekaj preklel za tem pa rekel: »Kai takega pod domačo stre- ho...? Zefa Se bomo že še po- menili, lahko noč.« Toplečka ni nič na to rekla Toda zunaj je začela zncnada vpiti Hana. |Co neumna je začela vpiti, naj jo botrica, sestrana, za božjo voljo počakajo da pojde z njimi, in da nima več kaj iskati '^oma »Uh, takšna mati! Kaj sva do- čakali, me ubogi siroti .,?« Pritekla jo v hišo po Tuniko, ali Tunika ni hotela nikamor, sa- mo zajokala jc. »Pojdite vsi. pojdite!« nas je gonila zncnada Toplečka. ne da bi sc kam premaknila s svojega ogla. Odneslo me je iz izbe. V pri- kletu sem slišal še zadnje Hani- kine kletvice, ko je odhajala skozi ograd za Rudlovimi, za tem pa sem začutil nekoga za sabo. Ozrl sem se in zagledal Tuniko. Brisala si je oči, potem me je vprašala:. »Južek, Saj ne pojdeš? Prosim te,« je poprosila, »nikar ne hodi! Tako me je strah ...« Stala je vsa nesrečna pred mano kakršne nisem še nikoli videl in še danes ne vem, kaj mi je branilo, da je nisem prijel in si je stisnil nase. Tako bi se lah- ko to noč VSe drugače obrnilo, kakor se potem je A nekaj mi je branilo. Vsa je drgetala, oči so se ji nemirno svetile, sam strah in sama prošnja jih je bila. .\li sem se bal Toplečke v izbi za pečjo, ali pa sem mislil, da je žalosten dan, pa bi ne bilo prav, .če bi se ie dotaknil. Tako je po 'tem bilo vse, kar sem storil, to. da sem bolj izjecljal ko pove- dal: »Le pojdi Spet Tunika, ne grem. nocoj gotovo še nc. Kaj se tako bojiš. Tunika?« Videl sera. kako ic vsa hvalež- na siala pred mano, znenada p» me je naglo prijela za roko, rad jo stisnila, obenem pa tudi že obrnila in odhitela v kuhinjo po stopnicah — v hiško Odšel sem v zadnjo h^iško, a preden sem sc začel razpravljati, odrezal sem si predpasnik, me je Zefa poklicala glasno, da sc jc lahko slišalo po vsem hramu, tudi do Tunike alj do zgornje hiške: »Južek, pndi, pa si še vzemi, saj nisi nič večerja!, še pijače nis.i izpil!'< Oglasil sem sc, v resmci me )e žejalo in odšel sem. Spil sem, a ko mi je rekla, naj sedem, sem tudi sedel Tako sem začel še enkrat pobirati ostanke z mizt, lakota sc je oglasila sama od se- be. In čeprav sem sedel s hrbtom proti peči in proti vratom s^ero vedel za vse, za vsako reč, kar je delala in kar je še postorila Odšla je pred prikletni prag. se čez čas vrnila in zaklenila vr^ta, odšla v kuhinjo poklicala Tuni- ko, če spi; zatem je prišla v izbo, sedla na klop pri mizi, si nalil* in izpila kozarec in tudi mene ?ilila, zatem je odšla k peči in sem začutil, kako sc jc začela zKa mojim hrbtom razpravljati. Sli- šal sem, kako sc je sedla in se- zula. Potegnila je črno zidano ruto z glave in jo zložila. Poteg- nila je črno krilo s sebe — slišal sem. kako se je pretegnila in odšla k po*te4ii. jo odgmila, ka- ko je znova vse zložila, zatem pa z vzdihom legla {Nadaljevanje siedi) Ptuj. 22. julija 1^55