List št. 28.
Še nekaj zastran krompirja.
\ poslednjim listu smo nasvetovali, kako s krompirjem ravnati, da se hude nadloge, kolikor je moč, ognemo, dokler,Bog daj! tisto kužno vreme neha, ktero, kakor kolera ljudi že več let napada krompir. Ker pa o taki nadlogi ni nobena beseda preveč, ako zamore kaj pomagati, pristavimo še nektere verstice poslednjikrat svetovanimu.
Svetovali smo cel krompir saditi, ki ni predebel, posebno pa ne predroban (ker take Šiške niso dorašeni krompir). Ker pa bo letaš tu in tam pomankanje semena, ne bo mogel vsak kmet celi-ga krompirja saditi, ga bo mogel tedaj na kosce zrezati; o tem naj skerbno varje , da očes (eimj ne poškodje, jim dovelj mesa pusti, in kosov ne sadi berž ko jih je raz rezal, ampak še le 3. dan potem, ko so enmalo oveneli in se s tanjko kožico prevlekli.
Nikar naj se ne sadi krompir, ki je v hramu že preveč i zrasel; naj se položi ves, preden se sadi, več dni na zrak, da enmalo vsa h ne. Viin tedaj z dej s krompirjem iz hramov pod milo nebo o suhim vremenu!
Sploh naj se izbere za seme čisto zdrav krompir. Vsaka višnjeva m a roga od zunej ali pa tr o hI ji v a gerba naj ti bo nevarno znamnje.
Kar mnoge sorte krompirja vtiče, smo svetovali taciga izbrati, ki bolj zgodej dozori. Tako imenovani zgodnji kifličar nam zares ne bo scer toliko zdal, kolikor debelji sorte, vunder je bolji kifličar kot nič. Scer pa so skušnje učile, da nektere sorte so bile gnjiline bolj obvarovane memo druzih; kdor zamore sledečih dobiti, naj jih sadi, namreč: podolgasto višnjevorudečo sorto (tako imenovano am eri k ansko), z rudečimi žilami (rothmarmorirte), višnjevo Uimarsko (blaue Uimer), belo Peruansko, zgodnjo sorto ledične podobe (nierenformige Friihkar-toffel), podolgasto belo s tanjko kožico, in zgodnjo rudečo rogato sorto (friihe rothe Hornkartoffel).