»‘v.-tmnCEA TAT ÄLHtAÄA.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, KONGRESNI TRG ŠT 31. - TELEFON INTERURB. 174.
ŠTEV. 38.	L .1 U B L J A N A, DNE 38. JULIJA 193i:	LETO III.
y/Zaboje za slive
okvirčke za opeko, lesene' jer-menice iz trdega lesa izdeluje in dobavlja po najnižjih cenah tovarna zabojev in jermenic
Lesna industrija Feliks Stare
Radomlje, Slovenija.
Vsebina 28. številke:
hon Industry and Trade Connections between the West and Jugoslavia. — Ljubljana in Slovenija v svojem industrijskem, obrtnem in trgovskem razvoju.
—	Tolmaška služba na Orijentalskem sejmu v Bratislavi. — Znižana voznina za Orijentalski sejem v Bratislavi. — Izenačenje trgovsko-obrtne zakonodaje.
—	Ameriški in angleški industrijski in trgovski katalogi. — Urad za posipavanje dela za privatne


Domača tvrdka. Solidne cene. : Velika izbira izgo-
• V
r & lit
Ljubliana
Prešernova uiica 9. fiajnovejči kroj. iočiia postrežba.
obleke
vseh vrsi za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega
blaga
za moške obleke, p ršnike in suknje, d Jje
vata
za krojače v kosih in na metre.
10.000 pip za sode
iz češpljevega lesa, izdelane brez vloženih zamaškov, S6 kupi.
Ponudbe pod „10.000“ na upravo lista.
zap<
mce., — Po Železna Jugoslavijo.
igojLjpa ., jodarski napredek člo-Železna industrij,, 'n f -rovske zveze med
Now p otokolirane firme.
v
Domaća litografija
najidealniji umnožavajući aparat, koji umnožuje strojno i ručno pismo, kao što i crteže putem staklene ploče, koja se nikada ne izrabi, do neograničenog broja primjeraka. - Umnožavati može svatko bez pouke. — Tražite cjenike i uzorke!
Glavno skladište
THE REX Co.
LJUBLJANA, GRADIŠČE 10
Iron Industry and Trade Connections between the West and Jugoslavia.
•iZ.fdfc.
The extensive deposits of iron ore iir'Prdjc-c:, ,r and Litb.ij in Bosna'"*are* the foimdation oi the great iron industry of the futura in -»ugosta-via. Until the year 1918 the productioni of fron ore was yearly about 400.000tons. 90% of this quantity vvere consumed by the HuuKarian fur-naces and 10% in Vitkavice. In our new state the Production go es on w ithout diminiisliing of force. HaVing no srrielting furnaces and mo great iron industry we are obliged to export the ore and then import finished iron Products. This state of thin-gs will ob tato until we develo-p our own iron industry in Bosnia. In consequence of this the English and American inan Industries havc a wüde and profitable field of erporting their Products to our markets. Locomotives. moto rs, tnajctars. agricultural machinery, sewing machines. electrica! .implememts, all kinds of tools — all this we need in great quantities.
As in the case of textile industry when Vienna has interposed itself between Czecho - Slo-vaky and us and between England and us. so we can to a short time expect a flooding by. Au-striain finished iron produots, partly made by the newly establishend Stinnes-Coripioration »Alpine Miontamistic Association Oreinitz«, and partly imported from diverse countries to German Austria from where they will be exported to Jugoslavia. All our actions sbould be directed to paralize the intermeddlirag of Vienna whereby we will reduce the cost of the above mentio-ued articles and this can we -achieve best by direct trading with Czecho - Slovaky and our powerful Western friends. The latter centaimly wanld accamplish an ,aict of great mutual value. for themsclves and our country. jf some form oi c.m.iensation trading policy between us vvould talce place. Our country could export iron ore, wood and its Products, ccrtain cereals. macaro-
r
min 1111111 ii m i nm ii 11111 m u u 111111 ii 111 n m ni 1111111111111111111 m 11111 u 11
"i
SAMPLE-FAIR
i IN LJUBLJANA 1 JUGOSLAVIA
•	i«iiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,iii
I	SEPTEMBER 3—12
\	19 2	1
1111111111111111111111
11111111111.1111111111111
FOR INFORMATIONS WRITE: AL OMA COMPANY, LJUBLJANA, JUGOSLAVIA
Altesse
stročnice prodaja po tovarniških cenah glavna tovarniška zaloga
O. ČRTALIČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 33.
PRODA SE

dvonadstr. trg. hiša z vrtom na glavnem trgu št. 37 v Škofji Loki. Kupec dobi stanovanje in trgovski lokal. Pismene ponudbe naj se pošljejo na lastnika hiše.
V Čehoslovaški (Košiče)
je ceno na prodaj velika množina hrastovih
vinskih sodov
ogrskega tipa, vsebine 150—300 1. Sodi so razloženi in numerirani tako, da pride na 1 vagon približno 300 kosov. Izvoznica oskrbljena. Ponudbe pod „V. D. vinski sodi“ na upravo lista.
Trgovina čevljev (cipela) l|
in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo.
Matija Trehar, Ljubljana, Sv. Petra c. 6
Telefon št. 539.
>• I
J
Veli izbor!
Omjera cijene!
«■■■a <■■■
TELEFON BR 9-27
Solila rola!
Umjerene cijene!
TELEFON BB. 9- 7
MERliKI UREDSKI NAMJEŠTAJ
Blagajne i kasete, sigurne proti vatri i provali Pisare strojeve raznili sustava uz jamstvo dobavlja
NOTTERI BRDO. ZA1EB, IÜEA BR. 21
Osnutke
za plakate in reklamne priporočilne karte, namjenjene za razdajanje o priliki I. velesejma v Ljubljani oskrbi:
Aloma Company, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Novootvorena komisiona radnja
M. Miljkovič i Vlad. Jovanovič
BEOGRAD (Sava), Karadjordja 71.
Vrši sve komisione poslove, daje informacije o robi, kupuje i prodaja za svoj i tudji račun sve vrste Zemljinih proizvoda za izvoz. Prima na smeštaj u svojim magacinima i prodaje u komisiji svakuvrsnu uvoznu robu. Traži i daje oferte svakovrsne robe.
Wd
'

I
*
mama - gipsa
za vso kraljevino SHS. TVORNICE : Stanz, Kindberg, Semmering, Scottwien, Puchberg, Ausee-wiese etc. nudi po najnižji ceni iz svojih zalog: Ljubljana, Osijek, Novi Sad, Zemun — KOSTA NOVAKOVIČ, LJUBLJANA, Židovska ulica 1.
I
F
„FERENIT“
tovarna asbestnega škriljavca
Adolf Kramer & sinovi
Nitra, Slovaška, Češkosl. rpl.
ni, great quaintities o i tresli and dricd fr uit, d'<-mestic animals etc. Front England we could import ir,on and iron Produkts, coks, anthracitc c tal, tertile goods and diverse industrial and Chemical Produkts.
Por England and America tke Great Wat Mas not brought the full victory as Long the first eontry participates vvith ottlj' 15.17% and the second with only 2.04% at the import to our-cauntry and respectively with 0.25% and 0.35% at our total export. As long Geman-Austiia Stands regarding our export wiith 42.67% on the first place and with 22.08% of our total import on the second place, so long the coming decennies the danger of an economic »Drang nach Osten« front the side of Germany and German Austria will prevali.
The economic factors in the western countries shoiukl not entertain any ideas that on accomint of attentates, recently happenimg in our country, there exist in Jugoslavia chaotic or anarhistic oonditions. These occurrences will ser-ve only of compelling our gbvemment to sup-press any movement of any elements trying to disturb the normal development oi consolidation of our state, what in a wider respect will serw of creating a moreiirm constancy of politicat oonditions in Middle-Europe. In our country an oiverpowerttig maioriay of the poipulation is decb dedly against all terroristic machinatioms. The attentates haye the leaders of cammunists tso-lated front tlieir phantasmagarian inclined Partisans and now theiir only supporters are the hol-ligans which the state authorities will, by malt ing them work, disillusionize of their luiSit of living at expenses of others.
ADVERTISEMENTS
FOR ALL JUGOSLAVIC NEWSPAPERS MANAGES PROMTLY THE ADVERTIS1NG OFFICE
.ALOMA COMPANY1, LJUBLJANA, JUGOSLAVIJA
Ljubljana in Säovenija v svojem industrijskem, obrtnem in trgovskem razvoju.
„FERENIT“ - škriljavec je najboljše in najtrpežnejše strešno pokrivalo. Vzorci in oferte rade-volje na razpolago. Dobava za tu- in inozemstvo. Besedna varstvena znamka „FERENIT“.
Radi preureditve trgovine nudim partijo ca.
3000 klobukov
asortiranih po številu in najboljših kakovosti po ceni K 140"— za komad, dokler traja zaloga.
OROSLÄV ČRTALiČ
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 33.
UGODNI NAKUP!
Tovarna mizarskih izdelkov
Ferd. Potočnik, Maribor.
Tovarna in pisarna : Vinarska ul. 29-31. Brzojavni naslov: Potočnik, Maribor. Tel. 89.
Izdelovanje kompletnih oken in vrat ter lesenih rolojev. Naprava stopnjišč, lesenih stropov in ostale opreme iz vseh lesenih vrst. Specijalist za portale, opremo pisarn in trgovin. Izdelovanje oprave vseh vrst. Dobava in polaganje parketov, hrastovih in bukovih tal ter tal za
Samoposebi razumljivo je. da je pri izbiri kraja za vzorčni v el es einen j, padla odločitev na tako industrijsko, obrtno, trgovinsko, kakor na kulturno in politično središče vsega severo-zapadmega ozemlja naše nove države — na Ljubljano. Ljubljana je prijazno mesto s približno 60.000 prebivalci na južnem robu ene naj večjih notranje alpskih kotlin, ki stoji v dobri zvezi potom lahkih pohodov na jugu s Trstom iu morjem, na severu in severozapadu z Nemško Avstrijo. n i vzhodu in jugovzhodu s Hrvatsko in Slcviouij.) in hrvatskim primorjem. Radi ugodne terenske lege je Ljubljana prometno Središče, kjer se križajo proge vseh smeri. Južna železnica veže sever z morjem, zapadno Madžarsko in ves jugoslovanski vzhod z Ljubljano. Državna železnica Ljubljana - Jesenice - Trbiž veže preko Beljaka in Tirolske Švico in Francosko z naša državo. Skozi karavanški tunel in Gorenjsko gre najblizia zveza s Češko - Slovaško. Dolenjska železnica spaja Dolenjsko in belokranjske kraje na eni strani z Ljubljano, na drugi pa s Karlovcem in Zagrebom. Po dograditvi liske in podaljšanju kočevske proge, bo imela Ljubljana direkten spoj z dvema najvažnejšima Jugoslovanskima lukama s Splitom in Bardšem. Poleg manjših lokalnih prog ima Ljubljana celo vrsto drugih komunikacijskih sredstev. Široke ceste jo spajajo na vseh straneh s sosednimi pokrajinami, poštne in brzojavne naprave omogočajo najhitrejše poročevainje v svet.
Velike industrije Slovenije se nahajajo v sled izrabe vodnih sil. nahajališč sirov in itd. izven Ljubljane vendar moremo tudi v mestu in okolici zaznamovati velik Industrijski razvoj. Naj omenimo samo usnjarsko industrijo m tovarne za čevlje, državno tobačno tovarno, tovarne za kartonažo. čistila, kavinc primesi, v veliki meri razvito tiskarniško industrijo in knjigovezništvo, konfekcije itd. V isti meri napredujejo industrije živil, kemičnih, keramičnih in elektrotehničnih pro izvodov, lesna, tekstilna, stavbena, 'železna
Ne kupujte za drage novce
umetne ude (proteze), pomožna orodja, pasove proti kili, rokavice, ortopedične čevlje in pripomočke«novodobne kirurgije
pri tujih neprijateljskih podjetjih
ako vse te predmete v brezhibni izpeljavi
po konkurenčnih cenah lahko nakupite v tovarni dobroznanega
,Ortopedičnega društva voj. invalidov* Praga, VySehrad. tir.-Emanzy, Češko.

Posebni oddelek za izdelavo navad, čevljev.
Filljalka: H RA D EC K R A LOVE-TftlDA N ÄRODNIHO VOJSKA.
Zahtevajte v lastnem interesu naš prospekt 1
NajfineJSe ultramarinovo	m 1
vJcrogU^cahJn^prahu^^^^ 13 S Cl S I O

SAMO ENGROS NUDI lastna izdelovalnica
F. Turin, Celje
$ $
I Sirkove torbice |
I za nakupovanje, Ia blago, £
dobavlja na debelo	^
I V. ZELLER — BAHOR |
^	n. Jiz. Čehoslov. repbl.	*
***** L******* *-•*'** a ******** < .k *****
Lastilo Ia JlaniTHao I* 3a mmejie
.	, npoaaja na bc/ihko h
prodaja na veliko i malo. «aao. KeMHiica TproBHtta Kemička tvornica
Frant Trefnv *PaHT TPE<t>™
Rožmital Češko	PoÄHHTaa, Hecka
Oddeleni 18 f.	Oaeaeibe 18
General, zastopstvo in skladišče za SHS:
FRANC MARINI, MARIBOR GOSPOSKA ULICA 27.
Trgovina z urami in zlatnino (*’. ČUDEN, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
Štora d z o. z.
Št. Vid nad Ljubljano
tovarna za gardine, bonfams, posteljna pregrinjala, zavese za kavarne in hotele iz tula, ripsa, entainina, kongresa, platna L t. d.
HartpTe
sa ruiaKaxe h pemiaMne Kapre sa npenopyKy, HaMeH>eHe sa paary-pame nparoaoM I. Be^ecajMa y Jby6^>aHH npnöaBH:
AJIOMA UOMHAHV Jby6^,aHa, KonrpecHH rpr 3.
Lesene žeblje za čevljarje
(drvene čavlje za postolare)
i z r a d j u j e Tvornica drvenih čavlja,
Ivan Seooig ml., Tacen pod imamo goro pri LInbljani.
Ant. Krisper, Ljubljana j
........^
Proizvaja in razpošilja na debelo: !;
razne vrste Čevlje za otroke, deklice, dečke, ženske, moške, navadne in fine kvalitete, za delavce posebno močne izpeljave, komode (papuča) po brezkonkurenčnih cenah.
Oddelek za galanter, blago na debelo:
pletenine, čipke, sukanec, vezenina, razne čevljarske in krojaške potrebščine, krtače itd. — Export zobotrebcev, adjustirane in v zabojih.
Pozor konzumna društva in zadruge!
8000 parov delavskih hlač, trpežnih ä Kč. 43"-— franko kolodvor Praga transitno, na prodaj. Reflektira se samo na resne kupce. Ponudbe se prosi na
ALOMA COMPANY
trg. odd., Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.
Trgovci,
ki hočejo inserirati v
Vojvodjanskem velik, ilustr. kalendarju 1922
(Subotica v madžarskem jeziku)
naj vpošljejo svoja naročila na
„Aloma Company“
d. z o. z., LJUBLJANA.
FURNIR
žagan, iz vseh vrst trdega lesa, od 1 mm debeline naprej, :::
ima v zalogi
■■■ tovarnafurnirja,žaga, in trgovina z lesom M Podredje p. Domžale.
Nakupuje trdi suhi les v plohih in hlodih.
Svetovni list
»Prager Presse’
izhaja dnev. 2 krat v nakladi
80.000 izvodov
ter se razpošilja v vse dele sveta. — Prijave za naročnino in oglase sprejema j
Aloma Company družba z o. z. | Ljubljana, Kongresni trg 3.
in dr. industrija, vse te industrije se udeležijo razstave vzorcev na velesejmu.
Industrija domačih krajev in inozemstva ima svoje prodajne lokale v Ljubljani. Domača in tuja trgovina, je torej naravnim potom središče Ljubljana, ki je že sama veliko konzumno središče, obenem pa najprikladnejše trgovinsko mesto za provincijalno trgovino. Tu srečaš gorenjskega, dolenjskega, notranjskega trgovca, ki nakupuje blago za svojo trgovino, tu srečaš hrvatskoga trgovca, ki išče primernega blaga za svoje kralje. Vojvodinci. Bosanci. Črnogorci. Srbin nci in Makedonci, ki obiskujejo Zagreb ne izpustijo prilike, ogledati si Ljubljano in pri teni , iskati boljših in cenejših zvez. Ljubljana je sedež j vseh v porodno - gospodarskem oziru važnih | uradov, zbornic, zavodov m družb, kakor oddel- ' k a ministerstva trgovine in industrije, trgovsko-obrtne zbornice, treh tujih konzulatov, zveza industrijzev, zveza trgovskih gremijev. trgovske- j ga društva - Merkur«, zveza obrtnih ookrajin in zadrug, različnih špedicijskih. reklamnih in naku- I povabilih podjetij, trgovskih in reklamnih listov. I politično - gospodarskih dnevnikov, strokovnih 1 listov itd.
Vse večje banke, hranilnice, zavarovalnice m drugi denarni zavodi imajo svoj sedež ah svoje tili jalke v Ljubljani Mesto ima lepo razvito trgovsko in industrijsko šolstvo, tako tehnično fakulteto ljubljanske univerze, trgovsko akademijo, tehnično srednjo šolo in dvorazredno trgovsko šolo.
Mala obrt je koncentrirana v Ljubljani m zastopana v obilni meri po prvovrstnih močen. Posebno krojači, čevljarji, mesarili, zidarji, gostilničarji in hotelirji, brivci, ključavničarji, vozniki itd. najdejo v mestu svoj dober zaslužek.
Če omenimo na koncu, da je Ljubljana danes moderno mesto, v katerem nahajamo vse politične urade, kulturne in prosvetne naprave, kjer je preskrbljeno z udobnimi proiločišči in liram.-, z zabavo in izprehodi v lepo okolico, v bližim svetovno - znanega Isleda in Bohinja nam je lahko razumljivo, da je najpreje Ljubljana poklicana. da priredi v svoji sredi vzorčni vcie-semenj.
Ljubljaiia se je mogla razviti v važno gospodarske središče v sled svoje bližnje in daljše okolice, ki stoji na višini agrarne kulture. Industrijsko - obrtnega razvoja in živahnih trgovskih odnošajev. Velika večina ljudi iz pokrajin, ki gravitirajo k Ljubljani, najde svoj zaslužek na polju. Kultura krušnih žit in vina, živinoreja m gozdarstvo. . mlečni izdelki, sadje in zelenjava zalaga domače trge in inozemstvo. Zadnja leta pred vojsko izvozilo se je iz Slovenije 35.000 goveje živine. 75.000 prašičev, mnogo kopi se ie nakupilo na Hrvatskom in izvažalo po južni železnici ra sever in jug. Z mlekom smo zalagali Trst. Mnogo masla in sira sc je izvozilo na Dunaj. Ob-"Tni gozdovi (nad 3000 nr) so predpogoj v vseh i' Mi domovine Ir"o razvite lesne industrije. ”> rmogov'vki v St. danžu. Kočevju. Zagorju. Trbovljah. Ojstrem. Hrastniku Velenju. Zabu-L :-v:i!t. KouUcah itd. daiejo dobro kurivo industrijam. železnicam in domačemu gospodinjstvu. V teh krajih so vsjed nremoea razvite različne druge industrije. Na nahajališčih svinčene rude so nastale topilnice za svinec. Veliki plavži za topitev svinčene rude se nahajajo v Litiji. Slovenske pokrajine so bogate cinkove rude. Man-garova ruda s e ko ni i e na Gorenjskem blizu Radovljice. Za izdelovali ie g! inski h preparatov ir aluminija služi Bohiniska ruda. (Beaijrit).
Lepo razvita je do Sloveniji lesna industrija. Vodne sile služijo za pogon številnim žagam, ki jih nahaiamo naivce na Štajerskem. Razvita je industrija za lesovino (na Koroškem in, Gorenjskem) za čreslovino (na Koroškem in v Savski kotlini) Mizarstvo ima svoj sedež v Ljubljani, v Rogu or: Straži. Suhi. Zgornji Šiški. Kand.vi. Novem mesto Kamniku in Mariboru: do Gorenjskem v več krajih cvete izdelovanje pohištva, ki ie združeno v zadrugah. V Ljubljani in po deželi s,o razstresene parketne tovarne, tovarne za zaboje in sode. za upognjeno pohištvo, za lesno volno itd. Središče lesne trgovine in obrti nahajamo na Gorenjskem in Notranjskem.
Tekstilna industrija ima svoje sedeže v Litiji. Tržiču in Liublianj. posebno razvito je vrvar-sivo. krznarstvo in čtokarstvo. zadnja kot do-' mačfli industrija.
Cementarne se nahajalo v Rušah. Zidanem mostu in Trbovljah. Kamniku in v Dobu. Male in večje apnenice, naha-iaimo povsod. Opeke produciramo za lastno potrebo dovolj. V južne k rale eksportiramo umetno strešno otoeko.
Mlinsko kamenje
najbolje za meljavu
svakovrsnog žita, razašilje uz garanciju
NIKOLA BENAC
industrija mlinskog kamenja
PLEHAN (DERVEMTA).
IZ avamiška oprema I\,avmm čajni servisi
biljard, mize itd. na prodaj.
Seznam inventarja in naslov v upravi lista.
Prvovrstno parketno čistilo
„BLISK”
je po svoji kvaliteti neprekosljivo.
Glava zaloga:
A. SMOLE, LJUBLJANA
Krsnikova ulica št. 5.
Export! Export!
Tekstilna industrija firme
Jos. J. Hak
Hotka u State Paky, Češko, izdeluje itcpošilja samo trgovcem: platno, prte, prtiče, damast, brisače, kuhinjske brisalke, ze-firje, kaneva, tančice, ažurno blago, robce.
Tanka
svinjska čreva
po K 2-— meter
iz lastne čistilnice, p. Maribor
prodaja
Im Zali, lilor.
Preuzimam nabavu i odpremu
svih vrsti pernate živine, kao i otpremu hrane i masti.
Branko Češljar, Bršadni z. p. Vukovar.
„Babilonska uganka“
i	i
Išče se kapitalist oz. družabnik s približnim kapitalom K 300.000'—, kateri bi založil novo sestavljeno knjigo pod zgoraj naslovljenim imenom in s katero bi se, ako se prestavi v tuje jezike, razumeli takoj vsi narodi med seboj, ne da bi se 1 trebalo učiti tujih jezikov. Slovenski in nemški 1 manuskript izgotovljen. Naslov v upravi lista, jj
Priložnostni nakup!
ä K 57'— kg na prodaj.
Vzorce daje: „Aloma Company“,
d. z o. z., trg. odd., Ljubljana, Kongresni trg št. 3. — Telefon intr. 174.
Večjih pivovaren je sedem. Največje so v Ljubljani, Mariboru, Mengšu, Žalcu, Vrhniki, Senožečah. Razvite so nadalje industrije sveč in mila, stekla, loncev in dr. Nekatere produkte za izdelovanje vžigalic dajejo tovarne v Hrastniku, Ljubljani .in Celju. Glavna sirovina za izdelovanje papirja je les. Slovenska dežela ga ima dovolj. Radi tega se je pri nas -že zgodaj razvila papirna industrija. Imamo veliko paipimic-o v Vevčah, manjša se nahaja v Radečah, mnogo tovarn za izdelovanje sirovin in raznovrstne sem spadajoče obrti, kakor kartonažne tovarne lin delavnice nahajamo po deželi in v mestu.
Večje usnjarne in čevljarske tovarne in delavnice imamo v Tržiču -na Gorenjskem, Ljubljani, Šoštanju. .Šmartnem pri Litiji. Novem mestu itd. Opomniti bi bilo. da se je po-sebno na Gorenjskem v Tržiču koncentrirala usnjarska in čevljarska industrija.
Ničmamj ni razvito mlinarstvo. Na j večji -mltn imamo v Kranju. Najmanjši se nahajajo v Domžalah in v neposredni bližini Ljubljane. Semkaj spadajo tovarne za testenino na Štajerskem in v Ljubljani.
Različne manjše industrije so začele svoje novo življenje po vojni v novi državi.
Ta obilica raznih industrijskih produktov bo zastopana po najboljši kvaliteti na ljubljanskem velesemnju. ki bo pokazal vso industrijsko moč Slovenije.
WALSALL — ENGLAND. [
IZDELUJE DELAVSKE VRHNJE I OBLEKE, SRAJCE, PREDPASNIKEITD. ! SAMO NA DEBELO. I
E
Tolmaška služba na Orijen-talskem sejmu v Bratislavi.
Vsi oni, ki hočejo na podlagi svojega znanja tujih jezikov sodelovati pri organizaciji tolmaške službe v dobi Orijcntalskega sejma v Bratislavi, naj se blagovolijo ustno ali pismeno javiti v predsedstvu Orijcntalskega sejma (Trgovska zbornica v Bratislavi). Pripominja se pa. da Or-ijentalski sejem za to delo sam ne Po mogel plačevati honorarjev, a ravnateljstvo sejma bo posredovalo honoriranje -tega dela s strani ubi-sitovavcev sejma.
Znižana voznina za Orientalski sejem v Bratislavi.
Izvršilni odbor košiško - boguminske železnice je pod št. 27 E. K./21 z dne 10. junija’ t. 1. dovolil na glavnih progah košiško - boguminske železnice za 50% znižano voznino v poljubnem razredu in vrsti vlaka, in sicer: razstavljavcem v dobi od 23. julija do vštevši 25. avgusta, trgov-
cem od 4. av-guista do vštevši 20. avgusta, ob enakih pogojih, kakor je dovolilo znižano voznino železniško ministrstvo na češko - slovaških državnih železnicah.
Generalno ravnateljstvo železnice Ustje-Teplice je dovolilo za prevoz razstavnih predmetov znižanje voznine, kakor je navedeno v blagovnem tarifu del I. odd. B, odstavek B XIII.
rozoR! Ljubljanski vel. eozoR' vzorčni semenj
Ljubljana.	3.—12. septembra 1921.
Izenačenje trgovsko - obrtne zakonodaje.
DR. O.
Po sprejetju ustave bo rešiti postopno vprašanje izenačenje splošne zakonodaje za državo. Sedal obstoja še za sodstvo in razne upravne panoge 6 pravnih sistemov: za nekdanjo kraljevin-; Srbijo, za nekdanje .avstrijske dežele, za Hrvatsko - Slavonijo, za Vojvodino, za Bosno u-, Hercegovino in za črno goro. -dočim sc za Med-jtrimije uporabljajo večinoma hrvaški, za Prekmurje pa avstrijski ozir. Slovenijo veljavni zakoni. Da je ta pravni kaos škodljiv za notranjo in zunanjo- konsolidacijo države, da ovira zib-lizevanj e med plemeni in pokrajinami ter gospodarsko -p-o-vzdigo Jugoslavije, je jasno.
Velikansko delo in silna naloga čaka tedaj državno upravo. in narodno skupščino v izenačenju zakonov. To poenotenje se i»o moralo najprej izvesti na davčno - gospodarskem polju in sem spada tudi trgovsko - obrtna zakonodaja, t. j. predvsem trgovski in obrtni zakon.
Kot primerjalno gradivo bosta služila zlasti srbski zakon o radnjama in obrtni zasoon. veljaven za Slovenijo in Dalmacijo. Med obema pa obstoja velika razlika o načelih. To velja p-o-seo-rio za osnovni obrtni siste-m. Pri nas Ločimo strogo: preste, rokodelske in koncesij-onirane obrti, srbski zakon pa pozna le prve -in zadnje. Vrinite za je število koncesijoniranih -obrtov v Srbiji -mal-c: gostilniški; kalvarnarski. (Lekarne so po avstrijskem zakonu izvzete od obrtnega reda.) lekarniški, d nigeri jski obrti, prodaja ži vil, komisijsko - soedicijska podjetja, dočim je število koncesijoniranih ob rtov pri nas precejšnje. Našteva j,jih S 15. obrtnega reda in poznejše naredbe.
Po avstrijskem obrtnem redu ie potreben za ir stup rokodelskih in gotovih prostih trgovskih cbrtorv doprinos dokaza usposoMjensti. ki ga srbski zakon ne pozna. Ta usposobljenost se dokaže s spričevali o prestani učni in pomočniiški d- -bi in pri rokodelskih -obrtih (od 16. februarja 1908 dalje) še posebej s spričevalom o narejeni . rcckušnii za nomagalca. -Katero načelo naj ob-' clja? Strogo liberalno stališče bi zahtevalo, da sc prodaše -vsi obrt; razen onih, pri katerih se
obdrži še postulat koncesije z ozirom na javno varnost, zdravje in nravnost, za proste. Ki lih je treba v izvrševanje samo -prijaviti. Po tem bi odpadel tudi us-posblienostni dokaz. Ta je itak jako omiljen, kadar zaprosi za obrtni list bivši vojni udeleženec (invalid). Na drugi strani pa moramo priznati, da . pospešuje predpisani dokaz usposobljenosti boljši in solidnejši obrtni in trgovski naraščaj in da vsaj deloma ovira pristop temnim, iz-koriščevalnim elementom v obrt -in trgovino. Naši rokodelci in trgovci z mešanim, špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom se -bodo zato z vso silo upirali -pdpravi usposoiblienestnega dokaza. Na letošnjem trgovskem shodu v Mariboru [e bila zadevna resolucija že sprejeta. Da. zveza trgovskih - gremije v in zadrug za Slovenijo se je v seji dne 12. maja t. 1. izrekla: cela za uso-osofoljen-ostni princip pri vseh trgovskih obrtih. To da ie potrebno zlasti v-očigled -nameravane opustitve koncesijotiiirania gotovih trgovinskih -obrtov: trgovine z jajci. z. živino, z mlekom itd., ako se hoče varovati legitimno trgovino. Ta zahteva trgovskih korporacij po razširjenju načela usposobljenosti bo težko prodrla, pač pa bo treba kompromisa med srbskim in našim dosedanjim načelom. Ta bi obstojal n. pr. v tem:	Nastop rokodelskih in pro-
stih (trgovskih) obrtov ni vezan na kako ozir. določeno učno in pomočniško dobo. vendar pa mora vsak. ki hoče tak obrt izvrševati, napraviti rreje praktični in teoretični izpit, ki naj pokaže njegove splošno usposobljenost za dotično stroko. Kako si prosilec pridobi zahtevano znanje, ati kot samouk ali pa z -obiskom -obrtnih in trgovskih šol. z vaienštvom in p-o-močništv-o-m. to je njegova stvar. Ako se sprejme ta kompromisna formula, potem se seveda obveznost takega izpita razširi lahko tudi na druge trgovske obrti.1 kakor le na one, imenovane v § 38. -odst. 3 in 4 obrtnega reda (trgovina z mešanim, špecerijskim, kolonijalnim in materijalnim blagom).
Lažje bo rešiti vprašanje glede koncesijomi-ranih obrtov. i kar se tiče števila (splošnega značaja) i usposobljenosti za Vsak posamezni dopuščeni obrt. ker v tem oziru srbski in avstrijski obrtni zakon ne kažeta toliko razlike.
Pri ustva-ritvi enotnega obrtnega zakona bo obdr-žhti tudi obveznost trgovskih g remije v in obrtnih zadrug z obveznim 'članstvom, da morejo te korporacije sodelovati v obrtni upravi. Njih delokrog bo natanko določiti.
Kar se tiče trgovskih in obrtnih zbornic se ie zahtevalo že na prej imenovanem trgovskem shodu v Mariboru skupno zastopstvo industrije, •obrti in trgovine in se je zavrgla ločitev v posebne trgovske, industriiske in obrtne zbornice, kakor jih pozna srbski zakon. To ie pametno stališče, ker so vse te tri gospodarske .panoge tesno zvezane in iih more zastopati ,s pridom le •močita, vplivna skupna interesna zbornica. Prav taka zbornica more ublaževati nasprotje med industrijo in maloobrtjo tam. kjer se njeni inte-i esi križajo. Trgovina pa služi itak obema. Pač i:a naj obstojajo samostojne delavske zbornice.
Industrijsko - obrtne in trgovinske zadeve : e naj upravljajo izključno po ministrstvu trgovine in industrije ter po njemu podrejenih uradih odnosno' po avtonomnih korporacijah v postavnem obsegu (zbornice, gremiji, zadruge).
Obiskovalci
dobe 50% popust na vseh Čeho-slovaških železnicah pri vožnji v ::	Bratislavo in na povratku. ::
Kdor obišče iz Bratislave priznana
Slinili iliiiiii in tulili
ima še izreden 33 °/o popust na vseh Slovaških železnicah. Sejmski znaki in železniške legitimacije za znižano vožnjo se dobe v pisarni zastopstva
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
ALOMA COMPANY
d. z o. z., odd.: velesejmi. Telefon interurban št. 174.
katera daje brezplačno vsa potrebna pojasnila in oskrbi potrebne vizume.
I
h
Ur,um ministrstva a ari o tem le toliko soodloču-ieio. v kolikor ie tansriran njih resor.
P ni čajk ujem o' tedaj, da bo novi obrtni zakon ustrezal vsem usravičenim modernim načelom. Radi tdna.se seveda ne more govoriti o umetnosti razširjenim srbskega zakona o radnjama na celo državo. Zadevna enketa se bo vršila v Zar grebiu. novi trgovski zakon pa se tudi že pripravlja.
lahko že vsak laijik presodi, da odgovarjajo naprave vsem bigiieničnim predpisom ter da sc aparat z ozirom na prihranek delavnih moči v najkrajšem času amortizira. Zadrugam ali pa tudi podjetnim posameznikom je dana možnost, da stopijo z omenjeno tvrdko v zvezo in si zagotove s tem nedosegljiv razvoj svojega podjetja. Vsa tozadevna pojasnila daje naša uprava brezplačno.
I Slikane reklame
!	na ograji „Ljubljanskega
i	velikega semnja“ izvršuje
I	najokusneje in po nizki ceni
j
j	črkoslikarski atelje
I FILIP PRISTOU
! LJUBLJANA, Hotel pri Maliču.
Ameriški in angleški industrijski in trgovski katalogi.
American and English Industrial and Trade Catalogues.
Verige iz valjarjev (Koller Chains) v vseh dimenzijah izdeluje tvornica iz Manchestra v Angliji. V tozadevnih katalogih, ki so -opremljeni z izbornimi slikami, se v opisih navaja, da so tovrstne verige v uporabi kot najboljše praraosi-teiljice sil (transmisije). P,osebno praktične so se izkazale pri raznih motornih vozilih ter so res nedosegljive od časa ko so se izumili pokrovi, ki varujejo verige pred prahom, blatom, mokroto in mrazu. Kakor že omenjeno se izdelujejo te verige, ki prekašajo do svoji trpežnos-ti vsa dosedanja transmisijska sredstva,- za najtežje in tudi za najmanjše, fino izdelane stroje. Tovarna izdeluje seveda tudi vse drugo kar je s temi verigami v zvezi, kakor n. pr. orodje. za popravljanje, posaimemezne strojne dele, mazila itd.
Alale lahke železnice izdeluje tvornica v Lewer Gornal (Anglija) Risbe došlega kataloga nam predočnjab' n aj razu o v rstnej ša vozila teli malih železnic kakor n. pr. za premog, rudo, pesek. kamenje, hlode in rezan les. Obsebiumljivo je. da razpolaga tvornica tudi z vsemi tehničnimi pripomočki raznovrstnimi tiri itd. Z ozirom na stalno velikansko zalogo so vsa naročila sc isti dan izvršena. Kdor potrebuje izvanredne more ter oblike za posebne namene se mu lahko v najkrajšem času popolnoma ustreže.
Aparat za molzenje krav se izdeluje v Min-neapolis Minnesota Združene države Severne Amerike. Uporaba tovrstnih aparatov je že po vsej Ameriki razširjena. Na podlagi d osli h slik
■SR	te* ‘■'Ž&SKl,
Svc industrije
vWyV^WV» XXXXXXVXXXXVVXVXXXXXNNXNXXNXXXXXXXXVV ^T.XVXVX
kao metalnu,gradjevnu.šumsku, mlinsku.gospodarsku
obskrbljujesa strojevima
•^>VXXVXXXXXXXXXX- «XX -»xxXXXXXXXXXXXXXX* %xxxxxxxxx\xx«
za obradbu i pogon kao i ja svim potrebni m
materialom i alatom
, ' 'XXXXXXXNXXXXX XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ' ■
Tehnička poslovnica i veletrgovina
rPANJOKISEDAK ZAGREB
Tvornico KARLOVAC
B
B
B
%
Urad za posredovanje dela za privatne nameščence.
Po evidenci prostih mest se ponuja delo na-I s topnim skupinam nameščencev, in sicer: za 3 j samostojne knjigovodje, za 1 predstojnika kores-: pondence. 2 samostojna korespondema (za iu v.-srhski in nemški jezik), 3 pomožne koresponden-te (za hrv -srbski-nemški - in agleški jezik ter ■zu h rv.-srbski-francoski jezik), 4 kontoristinje, 2 stonotipistki, 2 telefonistki, 3 stenografinje. i tak-tnrista 3 vajence. ? -strojepiski. 2 bančna blagajnika, 1 bančnega likvidatorja-, 1 akviziterja za zavarovalnico. 3 trgovske pomočnike špecerijske I stroke, 1 trgovskega pomočnika za manufakturo. 2 za železnino. 3 za usnjarsko stroko. 2 za knjigarno. 1 za konfekcijo, 3 skladiščnike, 3 blagaj-j ničarke za trgovske posle, 1 stavbnega inženir-i .m, 2 stavbna tehniku, 1 absolventa stavbne šole,
1	poslovodjo za industrijo opeke, 1 poslovodja za električno industrijo. 1 lesnega strokovnjaka, 1 žagarskega upravitelija. 1 gozdnega manipulantu,
2	odvetnika nameščenca. 1 gospodarskega upravitelja, 3 trgovske potnike. 4 uradne sluge. 1 slugo za odbrto delo.
Po evidenci nezaposlenih nameščencev se išče đfeio za nastopne skupine nameščencev, -in Meer: za 1 predstojnika knjigovodstva. 1 predstojnika urada, 2 knjigovodji (bilancista). 1 sal-dakontista, 1 primanotlsta. 1 hrv.-srb.-nem. ko-resoondenta. 2 kontorista. 1 stenotipista. 1 fak-turista, 1 strojepisca. 2 začetnika. 3 bančne uradnike raznih kvalifikacij. 12 trg. pomočnikov raznih strok. 1 tovarniško - administrativnega uradnika. 1 strojnega inženirja, 1 rudarskega strokovnjaka-. 1 špedicijskega nameščenca. 1 carinskega strokovnjaka. 1 poslovodjo za lešino industrijo. 1 poslovodjo za kemično industrijo. 1 odvetniškega sol-ici-tatorja, 1 slugo.
Posredovanje jc popolnoma brezplačno za delodajalce in delojemalce. Interesenti na-.i se za navodila, nakazila prostih mest. delavskih moči. tiskovin itd. obračajo na naslov: Urad za posredovanje dela (Delavska borza) za privatne nameščence. Zagreb. Merkurjev dom. Trg 29. listopada 191 S, štev. 3/1.
Pogoji za gospodarski napredek človeštva.*
Dr. Marschall našteva v knjigi »Industrija m 'trgovina:< 1919 sledeče pogoje za gospodarski napredek človeštva:
Vendar se odpira našim nadam široko polje. Akc ne vpoštevamo vojne, se lahko s precejšnjo gotovostjo nadamo, da bo -postal ves narod deležen tistih pripomočkov in priložnosti, ki so- potrebne za udobnost in za popoln in harmoničen razvoi višjih človeških lastnosti, pod sledečimi pogoji:
1. da si človeštvo nostavi resno nalogo, povečati nabavo mehanskih naprav, ki bi dvignile stermio tudi namizjih razredov s tem. da bi vršile zanje službo sužnjev;
da na-ravi teh sužnjev v tolikem številu h tako mogočne in usne. držati jih pri delu tako dolge ure z menjavanjem njihovih strežnikov, da bo not-rebno tudi najnižjim človeškim delavcem delati kratke ure. čeprav energično, kadar so ori delu;
3. a k o dvigne splošni nivo vzgoje tako visoko. da skoro ne bo več -odraslega človeka, ki zna samo tako enostavno delo. kakor ga lahko opravlja pod spretnim vodstvom mehaničen suženj:
4 ako pridno razvija tiste pripomočke, potom •katerih se tisti, ki s-o najbolj nadarjeni za visoke misli in Dnaidbe. podjetnost in uoravlja-, nje lahko dvignem do odgovornih mest. sorazmerno lastnostim;
* Iz »Njive« VI. 1921. Vladimir Miselj.
5.	ako mu bo vedno pred očmi široka razlika med nalogami navadnega trgovskega vodstva, ki ga i-majo lahko v rokah vestni uradniki, in nalogami podjetnosti, od katere največ zavisi gospodarski napredek, če jo spremlja pogum in pro-svetljenost, čeprav sta ti dve lastnosti izven moči uradnika in sta celo tuji njihovemu temperamentu ;
6.	ako spozna.
a)	da najbolj sposobni trgovci cenijo svobodo tveganja (riskiranja) na svoj lastni račun in da si hočejo pridobiti ugleda v spretnem vodstvu s tem. da pokažejo uspeh v vodstvu, ki se ne da vedno pokazati drugače kot z denarnimi rezultati: ali
b)	da valovanje v nasprotni smeri, ki zadržuje veslače, stvarno ne zmanjšuje mikavnosti plemenitega tekmovanja pri tekmi: in da se zategadelj
c)	podjetnost še vedno lahko vzdržuje, čeprav zahtevamo od tistih ki so bogati, velike prispevke v narodne svrhe;
7.	da se vedno spominja, da s-o vsi davki na pripamočna sredstva, ki bi se bila dala najbrž uporabiti za povečanje materijalnih sužnjev človeka. Skodli j vi slro-mašnejšim slojem njegovim in da se zaradi tega dohodek izredno visokih davkov na kapital ali na dohodek iz njega, ne sme uporabljati za pokritje tekočih izdatkov:
8.	ako v takih kritičnih trenutkih, kot je sedanji, ko leži pred nami narodno breme dolga kot ogromna dedščina zla za prihodnja pokalenja, na-stoja na tem, da so dohodki iz vseh davkov, ki v veliki meri oviralo kopičenje privatnega kapitala, namenjeni zmanjšanju tega dolga:
9.	ako upoštevamo tendenco kapitala, da zapušča kraje, se nepravilno rokuje ž njim. čeprav bo zemlja, ki neguje in podpira zmožno trgovsko podjetnost, še vedno privlačila kapital, četudi nalagamo nanj malo previsoke davke;
10.	last, but not least, ako se delodajavci in drugi kapitalisti, delavci, vsi razredi in skupine sc izogibljejo vsakega povoda, ki vodi k dviganju tržnih vredno-t. njihovih uslug ali izdelkov s tem, da jih napravljajo relativno redkim.
Železna industrija in trgovske zveze med zapadom in Jugoslavijo.
Obširna ležišča železne rude pri Prijedoru in L Libiji v Bosni tvorijo podlago za železno vele-ndustrijo Jugoslavije. Do preobrata .1918. leta je znašala produkcija železne rude ca 400.000 ton. Okroglo 70% te množine so določili za obratn-' vanje .ogrskih visokih peči. 30% pa je dunajska vlada dirigirala za Vitkavice. V novi državi sc producira -z nezmanjšano energijo naprej. Ker nimamo sami visokih peči in ostale železne industrije razvite, smo primorani železno rudo izva-x žati. uvažati pa končne železne produkte. To 'stanje bo-trajalo še dolgo časa, dokler se v Bosni ne razvije moderna železna industrija. Raco tega opozarjamo naše angleške in amerikanske prijatelje na velik -odprt in še nezaseden trg Jugoslavije za skor o vse železne izdelke od naj večjih poljedelskih s-tr-ojev. motorjev in lokomotiv na do ročnih mlekarskih centrifug, šivalnih strojev in malih železnih predmetov kakor lonat, motik. žebljev, šivalnih igel itd.
Kakor v tekstilni trgovini, v kateri se ie vrinil med Češkoslovaško in nas. med Anglijo in nas itd. Dunaj kot posredovalec, tako imamo v knat-i kem času pričakovati silnega poplava avstrijskih j končnih železnih produktov, ki so deloma lastni izdelki ravnokar ustanovljenega železnega koncema Stinnes - Alpinska montanska družba -j Oremitz, deloma pa v Nemško - Avstrijo iz različnih držav uvoženi in prodani naprej v Jugoslavijo. Vse naše delovanje gre na to. da eliminiramo drnvsko posredno trgovino, si na tak način 1 pocenimo železne predmete in stopimo v direktne i stike v Češkoslovaško in z našimi mogočnimi sosedi na zaoadu. Opozarjamo velike železne industrije Anglije, na veliko korist -za angleško kakor za našo državo, ki bi io imela kompenzacijska ali v kateri drugi obliki sklenjena trgovsko pogodba med. obema državama. Naša država bi mogla izvažati železno rudo. les in lesne izde'-ke. raznotera žita. makarone, velike množine sirovega in posušenega sadja, živine (konj. mu!, volov, svinj, drobnice in perutnine) jajc itd. :z Anglije pa bi mogli dobiti železa in -železnih iz-
delkov. koksa in črnega premoga, tekstilnega blaga in raznih drugih industrijailnih in kemičnih izdelkov.
Svetovna vojna za Anglijo in Ameriko še ni dosegla svoje zmage, dokler participirajo prva država s 5.17% in druga samo z 2.04% na našem uvozu, in z 0.25% in 0.34% na vsem našem izvozu. Dokler stoji Nemška Avstrija z 42.67% celega našega izvoza na prvem mestu in z 22.08 odstotkov vsega našega uvoza na drugem mestu. obstoja še vedno v prihodjnih decenijih nova nevarnost gospodarskega »Dranga nach Osten« .s strani Nemčije in Nemške Avstrije.
Zapadni gospodarski krogi naj nimajo nobenih pomislekov, da vsled notranje-političnih razmer — zadnjih atentatov na princa-regenta m notranjega ministra Dra-škoviča obstojajo v naši državi kaotične razmere. Atentati bodo primorali vlado, da bo s tem večjo energijo pritisnila ob tla prevratne elemente in pomogla na ta način h konsolidaciji cele srednje Evrope. V naši državi ogromen del celokupnega naroda odločno obsoja komunistično-teroristično oolitiko. Z atentati pa so si komunistični vodje izpodkopali tla še pri onih idealistično navdahnjenih lju-« deh. ki so — pošteni — se nahajali v njihovi partiji. Sedaj pa jim bo ostal samo še »Lumpenproletariat«. ki ga bo vlada prisilila k delu in normalnemu življenju.
VESTNE IN AGILNE
AKVIZITERJE
SPREJME ANONČNA IN REKLAMNA DRUŽBA
ALOMA COMPANY LJUBLJANA
Kongresni trg 3/1. Telefon 174.
Jugoslovanska trgovska misija v Bratislavi.
Pred nekaterimi dnevi je dospela v Bratislavi/ trgovska misija jugoslavenske vlade pod vodstvom dr. Svetozarja Stričeyiea. ki začne takoj s svojim delom. Ta misija je bila poslana v Bra tislavo na željo- Češkoslovaške republike mi naše kraljevine, da se utrdijo vzajemne gospodarske vezi med obema državama: njen pomen je tem večji, ker se bo v Bratislavi prihodnji m,-sec vršil tudi orijentalski sejem. Uradni p-üosiur! jugosloven&ke misije se bodo dodatno naznanili. Misija ho delovala v Bratislavi kot stalna institucija.
Reklamne table na Orijentalskem sejmu v Bratislavi. Vsled pičlega časa razstavni odbor Orijcntalskega sejma v Bratislavi ne more več sprejemati naročil na izvršitev reklamnih tabel za razstavne paviljone. (
Trgovske zveze Češkoslovaške republike s Tunisom. One pozamenteriiske iirme, ki si žele stopiti v trgovsko zvezo s Tunisom, nai, pošljejo svoje prijave trgovskemu 'oddelku Orijental-skeg.a sejma v Bratislavi, im sicer čim prej mogoče.
Novo protokolirane tvrdke.
»Uradni list« št. 16. z dne 2. maja 1921.
Ivan VolčanšeK gostilna in prenočišče. — Brežice.
Kari Zalokar, trgovina z lesom in lesnimi produkti na debelo, — Konjice.
Em. Supanc. trgovina z jajci. — Rogatec.
Davorin Podlesnika nasl. Franjo Černe, trg vina z mešanim blagom. — Zidanmost.
Prva hrvatska štedionica v Zagrebu, podružnica Celje. - Celje.
Kovina, pnva jugoslovanska metalurigična indu-stnMa, — Maribor.
AValson de Commerce Milan A uman & Comp., komisijska trgovina na debelo. — Krško Ul.
»Uradni list« št. 48. z dne 7. maja 1921
»Ilirija«, lesna trgovska in industrijahia družba Ljubljana.
Moma Company, .anončna, -reklamna, naikuocvvalna in prodajna družba z o. z. — Ljubljana, Kca-gresni trg 3.
A. Verbajs. trgovina s tehničnim in .elektrotehivč- j nim blagom. ........ Ljubljana.
»Uradni List« štev. 49. z. dne 9. maja 1921.
Majhenič, Koser in Prossnitz, tavama škrilja, Zalog p Ljubljani.*	,
F. K Kaiser, trgovina z mešanim blagom in puškarska obrt. — Ljubljana.	;
Ivan Kos, trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami na drobno. — Zagonje ob Savi 116.	!
L Schuster, trgovska agentura in kom. trgovina.
— Ljubljana.	,	|
F.	Nefima. trgovina z mešanim blagom. — Ljub- 1
Ijana.
O. Žužek, -trgovina z avtomobili, motorji, pnev- ' matico.in s potrebščinami. — Ljubljana. Oroslai- Čertalič, trgovina z miainufaktumim, galanterijskim in spec. blagom na debelo in z mešanim blagom na drobno. — Ljubljana, i Janez Ramovš, trgovina z deželnimi pridelki. — ; K '-sezc pri Ljubljani.
»Uradni List« štev. 51. z dne 11. maja 1921.
»Obnova«, gradbena družba z o. z. — Ljubljana. ; »Petovir,«, usnjarska industrija d.'d. — Ptuj.
»Uradni List« štev. 52. z dne 13. maja 1921.
Vesnaver & Ribarič, lesna industrija, trgovina z lesom in lesnoindustrijskimi izdelki. — Maribor.
E. Kohnstein. trgovina z usnjem. — Maribor. Ljudevit Sonnenschein sinovi Ptuj, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno im. debelo. — Ptuj.
Pungartar & Zupančič, trgovina z mešanim blagom, usnjem in deželnimi pridelki. — Višnja Gora.
Delta, zadruga za izdelovanje perila, r. z. z o z.
- Ptuj.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev za politični okraj Novo mesto v Novem mestii.
— Novo mesto.
»Uradni l ist« štev. 53. z dne 18. mala 1921.
Miestaler Wirtschaftsverein, r. z. z o. z. — Mežica.
Prekmurska gospodarska zadruga, r. z. z o. z. Dolnja Lendava.
Posojilnica na Velki. r. z. z n. z. — Velka.
»Uradni List« štev, 55. z dne 21. maja 1921.
Prvo jugosloveusko transportno dioničko društvo Schenker & Co. podružnica v Mariboru. —
Maribor.
Seljačka zadruga v Rogatcu, r. z. z o. z. Rogatec.
»Uradni List« štev. 56. z dne 25. maja 1921.
Filip Šibenik, izdelovanje pedrvmega praška. --Ljubljana.	»
Anončni in informačni zavod Drago Beseliak in drug. — Ljubljana.
Franc Bodlaj, trgovina z losom, kuhanje apna in trgovina z živim apnom. — Kregarjevo. Valentin Lučin, trgovina z galanterijskim blagom. — Ljubljana.
Matija Trebar. trgovina, s čevlji in čevljarskimi potrebščinami na drobno in debelo. Ljubljana.
Greti Sernec, trgovina z damskimi klobuki m damska konfekcija. — Ljubljana.
Prometni zavod za premog d. d. — Ljubljana. »Balkan«, d. d. za mednarodne transporte. —
Ljubljana,
G.	Hoffman in drug. — Maribor.
Pašna zadruga za občino Kovor. Kovor. Mizarska strojna zadruga, r. z. z o. z. — Celje. Splošna gesnodarska zadruga v Zdolah. —
Zdole.
Kmečko . delavska hranilnica in posojilnica v Dolju pri Hrastniku, r. z. z n. z. — Dol on Hrastniku.
»Samopomoč«, gospodarsko društvo javnih nameščencev iu upokojencev. — Višnja Go;;«. ,
»Uradni List« štev. 60. z dne 4. junija 192i.
»Triglav« prvo mariborsko posredovalno ekspedicijsko podjetje Tihomir S. Miloševič.
Maribor.
»Uradni List« štev. 62. z ^ne 9. junija 192i.
Nabavljalna zadruga javnih nameščencev In upokojencev, r. z. z o. z. — Ljubljana in Kranj.
»»Uradni List« štev. 63. z dne 10. junija 192i.
Franc Slamič, trgovina z živo in zaklano živimo. — Glince pri Ljubljani.
Rudolt Ziherl, trgovima z mešanim blagom. — Škofja Loka.
Ernest Cerar, trgovina z lesom in žaga. — Blagovica.
Ivan Jurček, trgovina s prašiči, mesom in slanino in klanje prašičev in telet. — Blatna Brezovica.
Barbič N Radomič. trgovina z vinom na debelo. -- Vod mat.
Franc Kotnik & Co„ d. z. o. z. — Glince pri Ljubljani.
»Uradni List« štev. 64, z dne 14. junija 1921.
Fr, Mulec, trgovina z vsemi tiskarskimi potrebščinami. — Ljubljana.
Marija Prek. trgovina z poljskimi pridelki in sadjem, prodaja kruha, klobas, pokalic in piškotov. — Glince.
Franc Kržič, trgovina z lesom. — Borovnica.
Marija Trpin, branjarstvo. — Železniki.
Valentin Čolnar, prodaja manufakture doma in po sejmih. —- Ježica.
Maks Ličen, trgovina z lesnimi izdelki in stavbnim lesom. — Zgornja Šiška.
Ivan Rant, trgovina z mešanim blagom. — Devica Manija v Polju.
»Uradni List« štev. .65. z dne 16. junija 1921.
Zadružna gospodarska banka d. d. v Ljubljani, podružnica v Djakovu, — D jakovo.
» Uradni List« štev. 67. z dne 20. junija 1921.
A, Pauli, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom in deželnimi pridelki na debelo. -Ljubljana,
Juretič & drug. trgovina z lesom In lesnimi iz,-' deiki — Ljubljana.
Jugoslovanska hranilnica in posojilnica v Celju.
- Celje.
Na prodaj:
Žaga LSmS mlin Litje™.*
ob stalni vodi, zraven lepo gospodarsko poslopje s hlevom, dva in pol orala vinograda s kletjo in dobro stiskalnico, sadonosnik. — Naslov v upravi tega Usta, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Kdor želi dobrih trgovskih zvez z Slavonijo in Vojvodinjo (Bačko in Banatom), naj naroči takoj inserat v
Vojvodjanskem velikem ilustrov. kalendarju 1922
ki izhaja v 40-tih različnih izdajah.
Cela inseratna stran v vseh štiridesetih kalendarj'ih velja samo 4000 K, pol strani 2800 K, četrt strani 1600 K.
Naročila sprejema glavno : zastopstvo za Slovenijo :
ALOMA COMPANY d. z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg št. 3. i
V	J
M Veliki živi m
RAKI
izvanredna atrakcija za fine bifeje in gostilne.
Komad po 4 in 2 K.
Prvo bosansko izvozno podjetje
G. A. Vasiljevič
Tuzla, Bosna. ČK|
I
Fini bosanski herceg, državni
TOBAK
I
cigare in cigarete po izvirni ceni in vse vrste sadja po 200—500 K za 100 kg. Bosanski pridelek. Zahtevajte cene!
Pr«o bosansko izv /no podjetje
G. A. Vasiljevič
g TUZLA, Bosna, g
Čitajte
Jugoslovansko
borzo!
Pozor! Reklamna ponudba!
Velja samo 20 dni!
Radi opustitve svoje zaloge ur pošljem tekom 20 dni vsakomur, ki mi posije ta-le iz časopisa izrezani oglas, 1 krasno remontoir-uro (za gospode), dobro napravljeno, idočo 30 ur, po reklamni ceni 40 namesto 85 D s triletnim pismenim jamstvom franko, ako se ta znesek pošlje naprej s priporočenim pismom. Ura se pošlje takoj priporočeno. Povzetja se izvršujejo samo proti pošiljatvi are 10 D.
Skladišče ur GJURO POLLAK
ZAGREB, Tkalčićeva ulica 27.
ESSKiSSS"
V Petrinji (Banovina), v središču mesta na šeta-
mSyn;Pzridadna enonadstropna hiša
z velikim dvoriščem in vrtom. Dolžina hišne fronte 20 m. Na dvorišču je zidan hlev, dve drvarnici, kolnica, svinjak in poletna kuhinja. Hiša je za vsako obrt in trgovino po svojem položaju in zidavi kot nalašč. Petrinja je sedež vseh oblasti, nižje in višje realne gimnazije in učiteljišča ter ima vodovod in električno napeljavo, V mestu je katoliška in pravoslavna cerkev. — Glede plačila ugodni pogoji. —
Obrnite se na Marico Novakovič, Petrinja.
Tvornica perila
Solidni in prvovrstni izdelki!
I
1 kočija, dvo-vprežna s prsno opremo, 1 mesarski voz s streho, čez 100 kom. te-lecjih m govejih lahkih solenih kož ceno na prodaj.
Naslov v upravi lista pod „Mesar“.
Novosti Novost!
Izdelovanje zračnih molnrjev
za prenos premoga in drugih predmetov po žlebovih.
Sistem „Ostrava“ gal. ing. V. Petak, *!ezska Ostrava — ČSR.
sprejme se žagar galerist;
Slovenec, ki zna popravljati žago, za majhno vodno ^ žago z venecijanskim jarmom. Ponudbe naj se po- *> šiljajo na naslov: Pilana, S. B. Petrovič, Busovača, ? Bosna.
Proda se takoj
mlinzakredo
pripraven za industrijo za gips ali kredo. Ponudbe pod „Sistem Schlagwerk“ na Aloma Comp. Ljubljana.
/	'	X
0	Pohištvo, preproge, posteljna oprema	Z
0 đ	najceneje pri	a
■e «8	Karel Wesiak, Maribor	0 or 3
Z X	Aleksandrova cesta 19.	0 Z
1000 K
onemu, ki preskrbi 38-letnemu gozdarju (Čeh) v kratkem trajno mesto gozdarja na Hrvaškem ali v Slavoniji. Dotičnik je poročen, ima državne izpite in 20-letno prakso v \ seh gozdarskih, lovskih in ekonomijskih obratih. Ugodni pogoji glede obiskovanja šole pogoj. Dolgoletna, dobra spričc ala in priporočila na razpolago. Cenj. ponudbe pod „Upravitelj na Kranjskem IO“ na upravo lista.
Čevljarske cveke
la. brezove vseh številk v vrečah po 25—40 kg po Kč. 6'50 1 kg dobavlja tvrdka
ST. SPURNY
Konice, Čehosl. repbl.

Vseh vrst ribiških mrež iz konoplje in bom-baževine, kakor tudi platno, konopnjene in žične vrvi dobavlja v najboljši strokovni izdelavi
Mechanische Netzfabrik
G. m. b. H. — vorm. Schroeder & Moegelin
Landsberg a. W., Angerstr. 14-16, Deutschland.
Ustanovljeno leta 1874.	Ceniki se pošiljajo gratis in franko.
om-
Jedilno orodje
m
C\NAi
isrebrnobeie jako trpežne kovine v vseh oblikah in vrstah, dalje garniture za svetiljke in svinčene plombe izdeluje
iinar tvornica jedilnega orodja, Coljo.
Takojšnja in točna izvršitev. Lastna galvanizacija. Kupuje baker, medenino, aluminij, cin in svinec. Zahtevajte cenike in proračun.
z vrtilnim tokom za 6 j konjskih sil 220 voltov. Naslov pod ,,P. T.“ na upravo lista.
ALOMA COMPANY
Ljubljana, Kongresni trg 3. Telefon 174.
(Pri vprašanjih zadostuje poleg navedena številka.)
Na prodaj:
60.	Hiša na Dolenjskem, s prostori za mesarsko in gostilniško obrt, zamenjam za malo hišo v Ljubljani radi potrebe stanovanja za šoloobvezne otroke
61.	Dve manjše hiše z delavnico v Ljubljani.
62.	Enonadstropna hiša v mestu na Sp. Štajerskem, lepa lega, 3 stanovanja s pritiklinami, stanovanjem za hišnika, klet, podstrešje, lep vrt, voda v hiši.
67.	V Bosni premogokop, 20 vagonov dnevne produkcije, ne daleč od želez, proge, z žično vzpenjačo.
68.	V Bosni kamenolom in tovarna za pridobivanje gipsa (Gipswerk)
70. Premokop na Hrvaškem za K 1,000.000--.
72.	Hiša v Št. liju, najlepša lega, pod najugodnejšimi pogoji.
73.	Tovarniško poslopje, pripravno za vsako obrt v prometnem kraju Kranjske pod pogojem, da se lastnik udeleži kot kompanjon.
74.	Nova zlata damska ura z verižico za Din. 1300"—.
77. Marmornata garnitura za spalnico 2 oseb ugodno na prodaj.
79.	Nov pisalni stroj za ceno 10.000 ■kron.
i
80.	Stenski telefonski aparat za 2000 kron.
81.	Štiri oljnate slike iz srbske nali rodne zgodovine ugodno na prodaj.
Na ogled v pisarni anončne družbe Aloma Company, Ljubljana.
82.	Posestvo na Sp. Štajerskem, najidealnejša in najprikladnejša lega v bližini večjega mesta in modernega letovišča. - Cena 1,200.000 kron.
83.	Bukovi gozdovi za eksploatacijo.
84.	1 dalnogled Zeis-Trieder, daljše oblike s popolnoma čistim steklom, velikim obzorjem, z etuijem vred za K 3300-—.'
85.	Fotografični aparat 6X9 za filme.
86.	Vila v večjem kraju na Gorenjskem s takoj prostim stanovanjem. Hiša istotam z lokalom za trgovino.
Kupi se:
51.	Srednje veliko posestvo v okolicij Ljubljane.
52.	Hiša v Ljubljani, ki bi se dala] preurediti za kavarniško obrt.
53.	Vila, kjer bi se dobilo stanovanje."»
54.	Hiša kjerkoli v Ljubljani, samo da se dobi stanovanje.
71. Posestvo v bližini Ljubljane do K 400.000--.
76. Stavbena parcela v bližini kolodvora v Ljubljani.
78.	Hiša v Ljubljani, kjer bi se dobilo stanovanje.
79.	Hiša ali vila v Ljubljani v bližini juž. ali drž. kolodvora.
87. V najem se išče lokal za trgovino v Ljubljani ali v drugem prometnem mestu.
Za Hrvatsku, Slavoniju, Medjumurje, Banat i Bačku se preporučamo za nabavu svih potrebština za
pisaće strojeve, naročito bojadisane vrpce
za sve sustave i u svakoj boji, dalje karton-papir i voštani papir itd. kao što i pisaće stroje Underwood Samoprodaja
Zagreb, Mesnička ul. 1, Underwood.
Išče se
družabnik
za premogovnik v Štir-jancih pri Ormožu. 19 prostosledov, premog 4800 kalorij. Ponudbe pod „1. F. 357“ na upravo lista
Priporoča se tvrdka
JOSIP PETEIE.'
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Tovarniška zaloga šivalnih strojev, za rodbinsko in obrtno rabo, na veliko in malo, posamezni deli za vse sisteme, olje igle in deli koles
1 parni stroj, stabilni,'j 15 HP. — 1 bencinov motor, 10 do 12 HP. —3 1 Krempelsatz, 85 cm širok, scstoječ iz: 1 ReiSS-krempel, 1 Pelzkrem-pel, 1 Vorspinnkrem-pel, 1 rezervni Vor-spinnkrempel, 2 Kur-bel-WebestUhle, 1 Reisswolf, 1 Lumpenreisswolf (Schoddy-reisser), 1 Schermaschine, 1 Spülmaschine, 1 Zylinderwalke, proda firma
Bogdan König
mehanična tkalnica in tovarna za kocasto obuvalo
v Hustopeči nad Bačvo, Morava.
Cenik kocastega obu 'ala pošljem na zahtevo zastonj.
Automobile, kolesa, motocikle
ter vso opremo nudi iz skladišča
GARAŽA |e GOREČ DELAVNICA Ljubljana, Gosposvetska 14, Vegova 8.
Z
tovarna Blekttiinili predmetov
n. p. Jablonec n. II.
Češkoslovenska.
Specijalitete s
Okovi s petelinom, zatični kontakti, razvodnice, varovalke, vododržne armature, stenska ramena itd.
Zahtevajte najnovejše cenike.
ŽELEZNIŠKE PRAGE
hrastove, bukove in • borove raznih tipov z izvoznim dovoljenjem KUPI M.
Ponudbe samo resnih producentov z bančno g a-r a n c i j o — na adreso
V. Dostal, Praga II., Marianska ulica 16.
Telegram: „Epidaurus“.
——. ■■iii m. Lim.m»«!!«————Mr.
terpentinov«» čistilo za čevlje razpošilja glavna zaloga
M. Trebar
Ij^bčiana
Sv. Petra c. 6. Telet. 538.
Toaletna zrcala brušena
in nebrušena, v niklastih in lesenih okvirjih v vseh izdelavah (namizne, ročne, žepne, tridelne) nudi
Zrcadlama Lažne železnice ::: Čehoslov.
eno v koštanjeviškem okraju z gostilno, drugo v šmarskem okraju z ali brez vinograda, povsod zidana poslopja, proda
FR. FRLINC
v Šmarji pri Jelšah.
Johann Glotzmanna nasl.
Adolf Glotzmann
tkalnica lanenega in vol natega blaga
v LUDWIGSDORFU,
pošta in žel. postaja: Trg Trnovo p. Moravski Trebovi
priporoča se p. n. trgovcem za promptno dobavo vseh vrst: sirovega in belega platna, cvilha, brisač za posodo in ročnih brisač, polplatna, ka-nafasa, cefira, bisernega blaga, porhanta itd. po zmernih cenah. Ponudbe brezobvezne.
OBRTNA BANKA
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 4 ::: TELEFON 508
Preskrbuje nakup n prodajo vsakovrstnih vrednostnih papiriev, deviz in valut. — Vnovčuje kupone in izžrebane vrednostne papirje. — Preskrbuje nakazila in inkasso na vsa tu- :n ino/emska bančna tržišča. — Da^e predmme (posojila) na vrednostne papirje. — Eskompluje in vnovčuje menice. — Spre-jema denarne vloge na tekoči račun ali pa na čekovni promet. — Hrani in oskrbuje vrednostne papirje, reviduie številke. Dovoljuje vsakovrstne kredite. Finansiranje obrtnih podjetij.
SPREJEMA
anonce za vse jugoslovanske in inozemske liste.
j Aloma Company j
ll d. z o. z. — Preje Anončna ekspedicija Al. Matelič. J,
OSKRBUJE
reklamo vseh vrst,
plakatiranje i. t. d.
Telegram: ALOMA. Ljubljana, KOngrCSrti trg 3. Telef. Interurb. 174.
POSREDUJE
pri prodaji in nakupu realitet.

ARANŽIRA
vsakovrstne koncertne prireditve.
I
I
PREVZEMA
nakup in prodajo blaga ter zastopstva prvih inoz. firm.

IZDELUJE
načrte za umetniške plakate, ovojnino in drugo.

v- V'1". ..v*,!