71 6 2001 XXXII VZGOJA IN I Z O B R A Ž E V Mag. Mariza Skvarč, mag. Andreja Bačnik Zavod RS za šolstvo POUK KEMIJE V DEVETLETNI OSNOVNI ŠOLI Učni načrt za predmet kemija v devetletni osnovni šoli je ciljno procesno zasnovan in aktivnostno naravnan. Poudarek je na razvijanju procesov naravoslovne kulture, kot so: opazovanje in opisovanje pojavov; osmišljanje opažanj; zbiranje, analiza in vrednotenje podatkov, pridobljenih na podlagi eksperimenta ali s študijem virov informacij; sposobnost komuniciranja. Učenci naj bi pri pouku kemije razvijali kritični odnos do obnašanja v okolju, odnos do porabe energije ter odlaganja in reciklaže odpadkov, odgovornost pri delu s snovmi in aparaturami, pridobili znanje o varnosti in zdravju pri delu, razvijali sposobnost uporabe kemijskih podatkov in informacij, spoznali vpliv kemije na razvoj materialov in s tem na kakovost življenja. Naučili naj bi se eksperimentalnega dela - od načrtovanja eksperimenta do zbiranja, analize in predstavitve podatkov, oblikovanja in vrednotenja zaključkov. Za doseganje ciljev predmeta mora biti pouk zasnovan na eksperimentalni in problemsko-raziskovalni osnovi. Učni načrt poudarja interdisciplinarno povezanost kemije z drugimi naravoslovnimi strokami in povezanost kemije z vsakdanjim življenjem. Čimbolj naj bi izhajali iz primerov iz neposrednega okolja. NEKAJ NOVOSTI IZ UČNEGA NAČRTA Novi učni načrt za pouk kemije v devetletni osnovni šoli je prinesel kar nekaj novosti. Posebnost predmeta kemije je delitev vsebin na jedrne in izbirne vsebine, torej zasnova na dveh nivojih. Jedrne vsebine zajemajo pojme, ki se v nadaljevanju šolanja nadgrajujejo in so bistvenega pomena za razumevanje pojavov na tej stopnji. Jedrne vsebine predstavljajo od 60 do 80 % učnih ur kemije. Preostali delež od 20 do 40 % pa pripada izbirnim vsebinam (ker se pojem izbirne vsebine velikokrat zamenjuje s pojmom izbirnega predmeta, mimogrede omenimo, da za zdaj še nimamo izbirnih predmetov za kemijo). Učni načrt kemije za devetletno osnovno šolo ponuja osem izbirnih vsebin. Med njimi so tudi take (npr. Kemija in vonj, Barve in barvila), ki imajo »širši pomen za naše vsakdanje življenje in kulturo ter učencem predstavijo tudi tisti vidik kemije, ki ni v povezavi z nevarnostjo in onesnaževanjem okolja« (Vrtačnik, 2001). Izbor izbirnih vsebin, ki bodo obravnavane, je prepuščen učitelju (strokovna usposobljenost) oz. šoli (pogoji, okolje) in interesu učencev. Izbirne vsebine so zasnovane interdisciplinarno s poudarkom na razvijanju procesnih ciljev. Usvajanje izbirnih vsebin naj bi temeljilo na aktivnostih, kot so: skupinsko ali individualno delo, sodelovalno učenje, raziskovalno delo, ekskurzije itd. Delitev učnih vsebin na jedrne in izbirne vsebine je tudi element notranje diferenciacije pouka. Novost pri poučevanju osnovnošolske kemije je tudi v predlagani razporeditvi jedrnih vsebin. Kurikularna prenova je prinesla poskus integracije splošne in anorganske kemije z organsko kemijo. V osemletni osnovni šoli so bila posamezna področja kemije strogo ločena (7. razred: splošna in anorganska kemija; 8. razred: organska kemija). V novem učnem načrtu v tematskem sklopu Povezovanje delcev izpeljemo obravnavo atomske vezi na primerih preprostih anorganskih in organskih spojin (enojna, dvojna in trojna kovalentna vez med atomi je razložena na primerih vrste vezi med ogljikovimi atomi). Zato kot logično nadaljevanje sledi jedrni sklop Družina ogljikovodikov. Vsebini splošne in anorganske kemije Kisline in baze ter Količinski odnosi, ki sta se v programu osemletne osnovne šole obravnavali v sedmem razredu, sta preneseni v deveti razred. Tako se v devetletni osnovni šoli učenci seznanijo z osnovami kemijskega računanja pozneje (so leto starejši) in v zmanjšanem obsegu. Vsebina Količinski odnosi je predvidena za obravnavo med zadnjimi v devetem razredu, saj je najbolj abstraktna oz. v največji meri vključuje formalno logično mišljenje. Takšne spremembe pri načrtovanju temeljijo na spoznanjih pedagoške psihologije. Vsebinski postopek temelji na induktivnem sklepanju od posameznega do splošnega oz. analitičnem postopku od znanega k novemu, neznanemu. Tako zagotavljamo postopnost uvajanja pojmov. Primeri iz učenčevega neposrednega okolja se postopno nadgrajujejo z manj znanimi in vse zahtevnejšimi. »Lastnosti pojmov najprej opredelimo na makroskopski ravni (neposredna opažanja, eksperimenti, podatki iz literature). Makroskopska opažanja in podatke nato učitelj razloži na ravni delcev. Za premostitev prepada LU >