186. Številka. Ljubljana, nedeljo 15. avgusta. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Ifthaja vaak dan, iavaemši ponedeljke in dneve po praanikih. ter volja po polti prejeman za avstro-ogerske dežele za celo leto lfi gL, za pol leta B gl. ca 4»trt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. liO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćana 10 kr. ta mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih ftoUb in g* dijake velja znižana r-.eua in aicer: Za Ljubljano sa četrt leta 2 gld. 50 kr., po poŠti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se pla'uje od četiristopne pet«t-vrste 6 kr., Če ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., će se dvakrat, in 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole frankirati. - Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolna". U p « a v n i š t v o , na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Nemškutarski napadi na našega deželnega predsednika g. VVinklerja. Če more" le kaj pospešiti občno spoštovanje in zaupanje, s katerim je ves slovenski parod na Kranjskem pozdravil g. \Vinklerja kot deželnega predsednika ali cesarjevega namestnika, Če more kaj njegovo popularnost vzvi-šati in utrditi in vse narodne naje razne za-Btope k energičnej podpori tega vladnega moža obodriti: bila bi in je to gotovo ona srditost naših političnih in narodnih protivnikov v deželi, nadih nemškutarjev, teh generalov brez vojske, kateri ga zdaj ljuto po nemških novi-nuh obrekujejo in napadajo. Prvoborstvo zoper VVinklerja so začeli naši nemškutarji od ljubljanskega ko usti tudj on silnega društva, možje tukajšaje kazine, v svojem ljubljanskem nemškem organu. Ker jim je pa ta bil enkrat konfisciran (osoda, kakeršna je nas prej vsak teden zadela) in je potlej precej brezćastno poginil, nosijo zdaj De Jima ni, Kal-teneggerji in drugovi svoj žolč v dunajske liste, kjer je glede vladnih osob tiskovna svoboda vsa druga in liberalneja nego pri nas v pro vinciji. Najnesramnejši tak napad prinaša nWiener Allg. Zeitung" v jutranjem listu od četrtka 12. avgusta v drugem članku (dopisu iz Ljubljane) pod naslovom „Aera VVinkler in Krain". V tem dopisnem članku dunajskega lista 86 pravi, da Kranjci nosimo zdaj težji nego druge provincije, ker je VViitkler koalicijsko misel spremenil na svojo pest v idejo Slovenstva. Potem se laže v dunajskem listu ono isto, kar je uže v „Tr. Z." bilo, in kar so govorili po LJubljani tudi neki uradniki, da namreč Wiukler vse delo drugim prepušča, a sam se le s slovenskim jezikom peča. (In vendar se v Ljubljani pripoveduje, da \V. dela od zore do mraka!) Dal,e se pravi, da VVinklerja Obiskujejo ljudje, katerih avstrijska zavest je še prav mlada. (S tem misli perfidni dopisnik slovenske državne poslance.) „Na Kranjskem je bd od nekdaj jezik vseh izobražencev nemški jezik, vse občenje uradov, občin, trgovcev, industrije, društev itd. bilo je nemško; v vseh šolah je bila nemščina obliga-ten predmet, vsi arhivi so torej tudi nemški; pa je prišel VVmkler in z njim boj za življenje za nemške Kranjce. Domorodni (einge-boren) na Kranjskem nemški jezik se ima uničiti in iztrebiti zavoljo tistega še ne razvitega slovenskega jezika, o katerem do leta 1848 še skoro nihče nič vedel nij, a do leta 18G5 še malokdo." "VVinkler da je zato uničenje nemškega jezika v deželi uže mnogo storil. Tako nemškutarski dopisnik v „VVien. Allg. Ztg." laže in obira pak se na dalje izpodtika, «da j? bil nekje na VVinklerjevem uradnem po- tovanji transparent z groznim napisom: „Slovenci Slovencu", kateri napis je zakrivil potlej napad na nemške liedertatierje v Medvodah! In Winkler da je celo kriv, da kmetje na Gorenjskem nijso zadovoljni s tem, kakor jih znana nindustriegesellschaftu v njih gozdnih pravicah tere. Slovenski jezik da g. VVinkler povsod pospešuje in naprej poriva. Vsled tega da „nemški Kranjec" nij več življenja v svesti si, kakor se le iz mesta gane. Ali kar proglaša švabski ali renegatski pisec iz Ljubljane kot največjo nesrečo za monarhijo v eri VVinkler-jevej, je to, da sta bila — čujte 1 — odkar VVinkler na Kranjskem vlada, uže dva jugoslovanska pobratimska shoda v Ljubljani, in da baje neki narodnjaki terjajo, naj se nemški jezik iz srednjih Sol izvrže in ruski vpelje! Oboje to denuncira dopisnik dunajskej in peštanskej vladi. Bilo bi preveč, da bi bralcem našega lista osvetljali in dementovali te in take abotne, a za v naših razmerah še vedno premalo podučene vnanje kroge s perfidnim računom namenjene laži. Dosti je, da se sklicujemo denes na samega Dežmana, vodjo kranjskih ustavover-cev in prouzročiteljev ali vsaj somišljenikov teh lažnjivih dopisov. Dežman je proti koncu letošnjega zasedanja kranjskega deželnega zbora vstal in konstatiral, da je pod VVinklerjem v našej deželi vse po starem, nemščina v Šolah, nemščina v uradih in povsod, ter ironično vprašal, kje so torej letos oni bolestni klici narodne stranke? Nemščina nas Slovence še tlači kakor zmirom, a Nemci vpijejo, da so oni tlačeni! Za božji čas, ali smo vnornišnici? Kredit judovskih dunajskih listovje uže vendar menda toliko padel v odločilnih krogih, kamor so take ravno tako neumne kakor zlobne denuncijacije namenjene, da bode njih namen tako malo dosežen, kakor je bilo enako napadanje v dunajskih listih na dalmatiuskega namestnika Rodiča in na nekdaj tirolskega namestnika grofa TaatVeja. * * Iz tega zlobe polnega članka pa Slovenci zopet lehko vidimo, da imamo 1 j u te-ga* s o v-ražnika, kateri je spriden-e^i srca in ki brez vesti in brez strahu upotrebljuje vsako orožje zoper našo narodnost in zoper one, ki imajo le nekoliko volje jej pravični biti. Zapomnimo si tO. Politični razgled. V Ljubljani 14. avgusta. Notranje minister.stvo je izdalo naredbo glede ljudotkcfra Mtciija po Avstriji leta 1881, ter je izdalo tudi. opirajoč se na § 14 zakona o ljudskem stenji od 29. marca 18G9, dotične obrazce. Prvotno vlada nij nameravala na teh obrazcih določiti tudi predala za narodnost. Večina državnega zbora pa je to odločno zahtevala, kajti doslej se še pri nobenem ljudskem stenju nijso pokazala prava števila o posameznih narodnostih. Tej želji je vlada vstregla in zato se zdaj na dotičnih obrazcih nahaja tudi predal Jezik pri občevanju", kar pomeni, katere narodnosti je kdo. Za člnnove rodbine odgovori gospodar, kateri jezik da govore doma. Ljudsko stenje pa bodo izvrševali taki možje, katere v to odbere občina. Na Offcrskem v Velike j Kaniži je pii pred včeraj šnjej dopolnilnej volitvi za ogerski sabor propal vladni kandidat in sloveči mađarski pisatelj Moric Jokav, a izvoljen je pe-štanski odvetnik Alojzij Unger, član takozvane neodvisne stranke. ViiuiiJ<» €lr£t»Te. Preko Londona se poroča, da se hoče Kunifa kakor leta 1870 sama potegniti za pravico balkanskih Slovanov. Rusija hoče, da Turčija izvrši določbe berlinske pogodbe in hoče nanjo pritisniti. Z Rumunijo se je baje uže dogovorila, da bodo šli ruski vojaki skozi rumunsko ozemlje. Nadalje da je pripravljena ruska okrožnica, ki bode vlastim naznanjala sklep Rusije, da hoče balkanskim Slovanom pomagati. O stanji v CriieJ gori se piše: Črnogorski ostrog pri Baru se je utvrdil in ga brani 2000 Črnogorcev. V Podgorici ima Pero Vukotie 5000 mož; vsa črnogorska vojna postavi se na noge in vsak Črnogorec od 16. leta počenši je dobil handjar, r puško ;n ogromno streliva. Kanonov imajo Črnogorci 34. — To ne kaže, da bi Črnogorci kaj upali preveč turškim najnovejšim obljubam. Ne vojni minister tur&kl, 11 usni pašar nego generala Rizo pašo odpošlje Turčija v Albanijo in tudi Osinja ne misli Turčija izročiti Črnej gori, nego Semsko ozemlje. Tak'o se denes poroča o turškej lažnjivosti, s katero zasramuje vso Evropo. /tlbaiiKka liga je javila porti, da bode odslej sama pobirala eolnino ter desetino. Iz .irgaiiifttaiia poroča se novica, da se je prepir vnel mej Ayub kanovo armado; stepli so se mej soboj heratski ter kabulski vojaki, -AyoT> jih je miril in bil pri tem ranjen. > ISI. Iz Žiižcniperka 12. avg. (Izv. dop.] V*torek 10. t. m. počastil nas je naš državni poslanec knez VVindisehgriitz se- svojim pohodom, da bi se predstavil tukajšnjim volilcem. Sprejem nij bil ravno slovesen, ker nijsmo vedeli, od katere strani se pripelje, a bil je tem srčnejši in ljubeznjivejši. — D osel je naš poslanec ob Va2. v farovž, kjer je bil pri g. župniku pri obedu. Okolo 4. ure prišel je, od več duhovnikov spreinljevnn, v trg, kjer so ga v krčmi pri g. P. volilci pričakovali. Se svojim jako prijaznim in ljubeznjivim vedenjem pridobil si je knez takoj srca volilcev. G. Klun, državni poslanec, ki se je tudi s knezom pripeljal, poprime besedo ter nam v kratkih potezah nariše stališče in vodila naših poslancev, oziroma avtonomističnestranke. Potem razlaga delovanje državnega zbora v zadnjoj sesiji, omenirši še vsako postavo, ki se je na našo korist spremenila, tako: o zem-Jjiščnem davku, vojaško, šolsko postavo itd. Končno govori o dolenjskej železnici, razmo-trava zapreke, katere ovirajo do sedaj še zidanje te železniške proge. Opravičuje državni zbor z obilim poslom in s preobloženjem peticij, da zadeva o dolenjskej železnici še nij prišla v pretres; a nas zagotavlja, da je, posebno po uplivu kneza Windisehgiiitza, minister obljubil, na to železnico posebno svoje oko obračati. Živahni živio- in dobro-klici pričali so, da so volilci se sedanjim postopanjem naših poslancev popolnoma složni, in brala se je za-dovoljnost na vsakem obrazu. Potem napiva g. župnik Babnik knezu W. blizu takole: Le tisti poslanec, kateri je naloženo si dolžnost vestno spolnil, upa se stopiti pred svoje volilce. Knez W. si je v svesti, da je to storil, ker prišel je mej nas, da bi slišal našo sodbo o njega postopanji. — Mi moramo priznati, da se je držal pravih načel, ka je delal v našem smislu, on uživa popolno zaupanje od nas, tedaj Bog ohrani še mnogaja leta našega poslanca. Gromoviti živio! zadoni. — Nato knez napivajoč svojim volilcem se jako ginjen zahvali za tako udano zaupanje ter obljubi, da bo vedno stal za naše interese, da hoče vse moči posvetiti blagru naše očevine. Kmalu potem nas je zapustil, ker sklenil je, ta dan tudi še Trebanjce obiskati. Pristaviti hočem le še, da sta jedina nemškutarčka našega trga g. župan in c. kr. okrajni sodnik v svojej radovednosti, našega n8lobenarskegau poslanca videti, pri oknu bližnje županove hiše kukala, & ljudje so se jima — posmehovali. Z Dolenjskega 11. avg. (Izv. dop.J (Slovensko u rad o vanj e v na s i h raznih uradih.) Kolikokrat se je uže vaš cenjeni list pritoževal, kakšne krivice delajo razni uradi s tem našim kmetom, da jim sploh vse uradne stvari pošiljajo v nemškem, njim neznanem jeziku! In našemu kmetu gotovo nij po volji, da mora včasih v največjem delu od Petra do Pavla letati, da poizve, kaj hoče kak urad od njega imeti. No, če boš pa vprašal c. kr. okrajna glavarstva, kako c. kr. uradi spoštujejo slovenski jezik, reklo se ti bode: „kmet uže dobi vse uradne odloke v slovenskem jeziku." Kljubu tej izjavi c. kr. uradov beremo skoraj vsak dan po slovenskih novinah pritožbe, kako dobi naš kmet, ki ne ume ni besedice nemški, od naših uradov, vse uradne stvari, celo vabila, v nemškem jeziku. Tudi sledeče naj da komentar, kako se spoštuje enakopravnost po Slovenskem. Potujoč po Dolenjskem pridem v gostilno, kjer je sedelo mnogo kmetov. Seznanili smo se kmalu ter začeli se o tej in onej reči razgo-varjati. Ko smo uže bolj domaČi postali, naprosi me neki kmet naj mu vendar raztolma-čim to, kar je dobil od c. kr. sodnije v Ztiti-čini, ker on ne razume ni besedice nemškega Drugi kmetje pa so se začeli britko pritoževati, zakaj se c. kr. uradi tako malo ozirajo na naš jezik. Kar mi je kmet pokazal, bilo je vabilo od c. kr. Bodnije v Zatičini. Zelo sem se začudil, da se celo čisto navadne stvari, kakor sodnijska vabila, pošiljajo našemu kmetu v ne razumljivem jezfku. Slučajno sem prišel po opravkih sam v Zatičino, p& kaj tu* zvem? Merbdajna osdba mi reče, da pri c. kr. sod n'j i v Zatičini celo ndmajo slovenskih blanketov za vabila; ne morejo si tedaj drugače pomagati kakor z nemškimi vabili. Čegava je krivda ? Upamo da bodo te vrstice toliko pripomogle, da si c. kr. sodnija v Zatičini kakor hitro je mogoče oskrbi slovenska vabila. Slavno vlado pa prosimo, naj tzame to na znanje, da bo vsaj vedela, koliko mora zaupati tistim svojim uradnikom, ki trde, da po mogočnosti uradu-jejo slovenski. Koliko bomo še morali prositi za svoje pravice, ki so utemeljene v postavi ? Iz Ptuja 13. avg. [Izv. dop.] Ptujčanje so tudi hoteli k nemškemu „prepiru zavoljo jezika" nekaj govoriti, in so se blamirali. Dr. Strafella, najbolj zagrizeni in najbolj arogantni nemškutar ptujski, sin slovenskih starši v od sv. Marka, je dal pisati v „Deutsche Zeitung", in graška „Tagespost" je to bedarijo ponatisnila : ka je nekemu kmetu v Trebetnicah, Tomažu Pravdiču, nemško pismo pisal, da je na to pismo slovenski odgovor dobil, da pa tega odgovora nij kmet pisal, ker on tega slovenskega jezika, v katerem je ta odgovor pisan, ne zna, in tudi drugi nikdo v Trebetnicah ne, razen g. farmeštra. Očividno torej je, kdo je ta odgovor pisal. — Kdor okolščin ne pozna, bi mislil, da so Trebetnice nemške, da je kmet Pravdič Nemec, in da nij pravilno bilo, njega odgovarjati pustiti v tistem jeziku, katerega on ne razume. To pa nij tako. Trebetnice so slovenska vas, in kmet Pravdič je tudi trd Slovenec, bilo je tedaj naravno in celo pravilno, da je on g. graščaku v svojem materinskem jeziku Odgovoril. Stvar ima vendar drugo stran. Naši nemškutarji namreč trdijo, da nag pismeni jezik nij slovenski, ker pri sv. Marku in v Trebetnicah malo drugače govore, kakor mi pišemo; bivši naš državni poslanec dr. Du-hatsch je v svojem znanem frivolnem in pam-fletskem govoru mej mnogimi drugimi budalo-ščinami hotel to celo dokazati, da se poslužujemo srbizmov in rusizmov, ker n. pr. pravimo včasi cesarju tudi „car" ! Ta trditev pa je ravno tako velika neumnost, kakor če bi kdo rekel, da Schiller nij nemškega jezika pisal, ker v Ilitzen-dorfu, in celo v Hessen Darmstadtu drugače govore*, kakor je on pisal. S tem je, mislim, pitanje za pametne hjudi rešeno. — Človek zna političnega mišljenja biti, katerega koli, če je to mišljenje tudi prepričanje, in vsako prepričanje se mora spoštovati. Ali svoj narod, in svojega naroda jezik po svetu grditi, to je sramota! Iz Velikih liane 7. avgusta. [Izv. dopis.] Denes se je obhajal po Želji kraj. šolskega sveta slovesen sklep letošnjega šolskega leta. Zjutraj se je šolska mladež iz vseh treh razredov zbrala v lepej, prostornej, a s podobama svit. cesarja in cesarice, ter z mnogimi učileimi pripomočki ozalšanej sobi I. razreda. Miza je bila napolnena z raznimi izdelki učen cev in učenk, pa tudi z lepimi darili, ki so bila pripravljena za najpridnejše otroke. Ob 9. bila je zahvalna maša in „te deum", katero služil je naš velecenjeni kaplan in vrli ka-tehet vis. č. g. Jože Sam ide. Po službi Božjej, katera se je končala s cesarsko himno, šla je šolska deca v učilnico. Ko se je vse vredilo in ko je došla gospoda iz Velikih Lsšč, se otroci v primernem govoru končno opominjajo kako koristna je mladim ljudem šola in kako srečen je sleherni, ki zlati Čas svojih mladih let obrača v lastni prid, ter si nabere nešte-vilno lepih naukov za prihodnje življenje. Ko se1 je govor končal, pokazali so otroci navzočnim gostom dejansko, kaj in koliko so se učili, ter so na vsa vprašanja prav lepo, spretno in gladko odgovarjali. Otroci so potem iz hvaležnosti do presvitl. cesarja našega najboljšega vladarja in najskrbnejšega očeta navdušeno, krepko in lepo vbrano zapeli cesarsko pesen in več drugih. A zdaj prišlo je na vrsto otrokom največje veselje. C. kr. gospod sodnik bere iz zlatih bukev najpridnejše otroke, ter obdari vsakega z nalašč pripravljenim darilcem. Delili so se: „Darek prid-nej mladosti" L, II., III.; „Povesti Kr. Šmida" ; „Zlati orehi"; „Dragoljubci"; „Mali sadjere-jec"; „Zgodhe sv. pisma", vseh skup 44. K nakupovanju teh lepih daril pripomogla sta razen učiteljstva in g. kateheta tudi tukajšna trgovca, g. Šober in g. Armbruster. Hvala jima! Tudi se tu javno izreka vsem, ki 80 količkaj pripomogli k tej slavnosti, najtoplejša zahvala. Z Dunaja 13. avg. [Izv. dop.] Gotovo tudi vi, ki vsak dan berete več velikih nemških novin tukaj izhajajočih, živo čutite, da je zdaj bolj npgo kedaj nujna potreba ve-licega ne mš kega organ a za interese avstrijskih Slovanov, kateri organ bi moral izhajati na Dunaji in bi moral tukajšnjim novlnam vsaj ravnovelik in ravnovažen biti. Časniki v provincijali ne zadostujejo za centi um in judovsko laganje bi ne smelo brez nemških odgovorov in pojasnil biti. „Vater-land" ne zadostuje. Njegov program tudi nij program avstrijskih Slovanov sploh, temuč le organ konservativcev, in uže pri zadnjem ljubljanskem banketu je kranjski deželni poslanec g. Graselli prav dobro povedal, da Slovenci smo le v nekaterem oziru konservativni, v večini pa imamo prav malo konservirati, a v narodnih rečeh, da kar zahtevamo radikalnih prememb. Sicer se mora „Vaterlandu" priznati, da prinaša zlasti res izvrstne socijalno-politične in narodno-gospodarske Članke, a poleg tega mu vendar zmanjkuje za našo dnevno politiko prostora in moči. Torej poleg tega lista bi se moral še jeden in sicer večji ustanoviti, kateri bi zastopal nazore večine državnega zbora. Prihodnji mesec menda se snide tu na Dunaji odbor petnajsterih državnega zbora večine. Čitati je bilo, da pride na vrsto posvetovanja tudi ustanovljenje tacega osrednjega organa. Da bi le res bilo! Čas je menda ugodnejši, nego je kedaj bil, ker po jednej strani je resnicoljubje dunajskih judovskih novin uže močno osvetljeno, drugič pa se je večina državnega zbora 8 Hohenwartom v glavi menda vendar naučila važnost in agitatorno moč novinarstva bolj ceniti nego dozdaj, ko je tu v rezidenci skoro vse, kar se dnevno piše in tiska zoper nas. Videant! Domače stvari. — (Program Kopitarjeve slavnosti) prihodnjo nedeljo 22. avgusta v Rep-njah : 1. „Sokol" in Čitalniški pevci se zberć ob G. uri zjutraj v restavraciji tukajšnje čitalnice in odrinejo potem z zastavami in mestno godbo na kolodvor južne železnice. 2. „Sokol" in pevski zbor odpeljeta se ob 7. po Rudolfovej železnici do Vižmarjev, od koder gresta peš v Tacen, kjer bodo vozovi čakali. 3. Ob 9. uri zajutrek v krčmi pri Ingliču na Skaručini. 4. Ob l/i lU ur> prihod v Repnje. 5. Ob 11. uri maša v cerkvi sv. Tilna v Repnjah, pri katerej bodo peli čitalniški pevci. G. Po maši odkritje vzidane plošče na Kopitarjevem domu, slavnostni govor, govori g. prof. Franc Šuklje. 7. Ob 1. uri skupni obed v Vodicah pri Lu- ftarjl. 8. Odhod iz Vodic ob Vi 5. uri popoludne skozi Gameljne in črez črnuški most. i). Pre-stanek na Jezici in potem vrnitev v Ljubljano. Slavnost se vrši tudi v deževnem vremenu. — (Dekoriranje.) Povedali smo uže, da je ljubljanski meščan in mestni odbornik g. Doberlet dobil za svoje zasluge o požarne j straži od cesarja zlati križ za zasluge. Denes v nedeljo ob 11. dopoludne mu bode v magiatratnej velikej dvorani to odlikovanje v pričo mestnih odbornikov slovesno izročeno. — (Za slavnost ljubljanske prostovoljne požarne straže) se je ljubljansko mesto uže včeraj soboto zaljšati prijelo; razobešenih je bilo uže tačas veliko zastav avstrijskih, cesarskih, slovenskih, mestnih ljubljanskih (belo-zeleno). Za narodne slovenske zastave je včeraj po vseh ljubljanskih pro-dajalnicah zmanjkalo blaga ter se je moralo telegrnhčno še naročiti. Popoludne ob 3. uri Bo prišli prostovoljni gasilci iz Novega mesta z godbo ter so bili pod slavolokom pri Zelenem hribu slovesno sprejeti. Ob istem času so dospeli tudi prostovoljni gasilci iz Kočevja in Dolenje vasi poleg Ribnice. Na Auvrovem vrtu je bil zvečer koncert. — (H kandidaturi za Maribor.) Dunajski „Fremdenblatt" pravi, da je pooblaščen izjaviti, da minister Conrad nehče kandidirati za Maribor, Ptuj itd. Ali je iz tega videti, da vladi nij dosti mar za to, kdo je voljen ? — (G. Josip N o 11 i) naš rojak je kot Operni pevec angažiran v Barceloni na Španj-skem, kamor je — kakor iz privatnega pisma posnemljemo, — te dni preko Francoske odpotoval. — (Imenovanje.) Cesar imenoval je vrlega istrskega rodoljuba okr. šolskega nadzornika, dež. poslanca župnika LoVranskega Andreja Stoka kanonikom tržaškim. — (Občinska volitev.) V Velikem Gabru v Litijskem okraju je izvoljen županom J. Groznišk, svetovalcema pa Franc Medved in Franc Vrbifi s Ceste. — (Konfiskacija.) „Laibacher Tag-blatt" od petka je bil konfisciran, ker je z odobravanjem ponatisnil psovalni članek iz „\Vien. Allg. Ztg." zoper g. dež. predsednika VVinklerja. Organ naših nemškutarjev je kakor crkajoči osel, še zadnjo uro pred smrtjo bije okolo sebe. — (Pred ljubljanske porotnike) pridejo na vrsto sodske obravnave: Dne" 16. avgusta Janez Logar, tožen zarad požiganja in France Šimenc zarad uboja; 17. avg. France Kralj in 6 sozatožencev zarad tatvine; 18. avg. France Podjed zarad požiganja in Jan. Šebenik zarad uboja; 19. avg. Tine Eržen zarad uboja; 20. in 21. avg. Anton Izda in Anton Pogačnik zarad udeležbe pri ponareja-vanji bankovcev; 23. avg. Janez Hudovernik JEarad uboja; 24. avg. Pavel Mejak zarad ropa; 25. avg. Janez Corn zarad spolskega posiljenja; 26. avg. Marija Žagar zarad detoniora; 27. avg. Jože Eržen zarad umora. — (Slovenci za nemško parado.) Nemški listi dunajski imajo telegram, da je okrajno zastopstvo Marenberško na Štajerskem sklenilo resolucijo, v katerej se „energično" izražajo bojazni (zdaj navadne judovske „befurchtungen") zavoljo začete Tuanejeve politike in svoje priznanje izreka nemško-liberalnej stranki. Pristavlja se: „Ta sklep je tem pomenitejši, ker v okrajnem zastopstvu sedi poleg 3 Nemcev 22 Slovencev." — Kaka grda politična laž! Ti Slovenci, ki so tu za nemško-liberalno idejo glasovali, nijso nigdar pravi Slovenci, nijso narodni, niti ne zavedni, temuč figure in kreature libendnih Nemcev, odvisni in politično nesamostalni ljudje. Sram naj jih pa bode, da delajo zoper cel svoj rod tlako tujcem Nemcem! — (Iz Starega trga) se nam piše: Narodna čitalnica v Starem trgu napravi v spomin petdesetega rojstnega dneva Njegovega Veličanstva: I. V vtorek 17. t. m. zvečer "a8. velik kres na Nadleškem hribu. Sprožilo se bode 50 strelov in godba bode spremljevala ljudsko veselico. II. V nedeljo 23. t. m. ob Va8. zvečer beseda na čitalniškem vrtu (o slabem vremenu v čital. prostorih) tombola in ples. K veselicam uljudno vabi odbor. — (Iz Vipave) se nam 13. avgusta piše: Umrl je po dolgcj bolezni denes zjutraj ob 2. uri popolunoći naš vrli gospod župan Evgen Majer. Ranjki je bil za uboge jako usmiljen in veliko jim je v stiski pripomogel, zategndelj ga bode marsikateri pogrešal, ker on je bil tudi v teh slabih letinah Vipavskim kmetom velik dobrotnik. Bodi mu zemljica lahka. — (Delavsko podporno društvo v Trstu) priredi na česatjev rojstveni dan v društvenih prostorih večerno zabavo s petjem in govorom. Piše se* nam o tem: „Naj bi se tega veselega večera obilo Slovencev udeležilo, ter pokazali, da se v Trstu tudi v prostem krogu da dobro zabavati. Na prijetnem vrtu bodo prepevali naši okoličanski slavci, da bo veselje. — (O požaru v Višelnici) poleg Bleda nam piše dopisnik z Gorij: Poročati mi je žalostno vest, da je 11. t. m. ogenj upepelil v nam bližnjej vasi Višelnici tri hiše z gospodarskimi poslopji vred. Jednemu posestniku sta zgorela tudi dva konja, krava in jednajst pra šičev. Ogenj, katerega so otroci igraje se na skednji zanetili, se je razširjal hitro na okrog in pretil ne samo Višelnice, ampak tudi Gorje vpepeliti. Le neutrudljivemu delovanji gasilcev se je zahvaliti, da ogenj nij zahteval večjih žrtev. — (V Ameriko) sta se 9. t. m. vrnila gospoda misijonar Starina in trgovec Šebat in z njima vred še precej Kranjcev, piše „Dan." ~ (Strela vdarila ter užgala) je dne 3. t. m. v Pristavi v Črnomeljskem okraji šupo Kramaričevo iz Črnomlja. V šupi je bilo veliko žita in krme spravljene, zato se rešiti nij moglo ničesa. Škode je 250 gld., ki pa nij bila zavarovana. — (Samoumor.) Sodniški sluga Karel Mlajnek okrajne sodnije Zatiške, oče sedem nedoraslih otrok, se je dne 2. t. m. na jednem stranišči sodniškega poslopja obesil. Zblaznel je, pravijo, in si vzel življenje. — (Nesreča v gori.) Neki kovač, ki v fužini g Klincerja v Belej peči na Gorenjskem dela, je šel v nedeljo zjutraj s svojim 19letnim sinom v Travnik (visok razrastek Mangarta) belunec (edelvveis) trgat. Belunec raste ob rebrih pečevja, kamer se teško in ne brez nevarnosti pride. Sin tega kovača, ki nij vedel, kako varno mora Človek stopati po ozkih in kljukastih slemenih, gre predaleč na kraj stene, drn se pod njim odtrga in nesrečni mladenič pade črez visoko steno. Mej pad cem je večkrat treščil ob stene, to kaže kri, in je naposled obtičal ves razbit na maj bene j planici mrtev. Pastirji, ki so ta dan ovce v Travniku pasli, so poskušali do njega priti, pa jim je bilo nemogoče, dasiravno znajo po skalovju plezati, kakor divje koze. Drugače ga ne bode moč dobiti, kakor če bi nil kdo tako pogumen, da bi Fe dal po vrvi doli k njemu spustiti, da bi ga na vrv privezati in na ta način nazaj gori potegnili, od koder je pal, pa naši pastirji se nečejo v tako nevarnost [»odati, in gotovo se tudi nobeden drug ne bode upal iti po mrtvo truplo. Naši pastirji pripovedujejo, da so uže ta dan popoludne videli vrane okolo njega letati. — (Za Kopitarjevo slavnost) 80 nadalje darovali gg.: Dr. Zarnik 5 gl., Pleteršnik 5 gld., dr. J. Bleivveis 3 gld., J. Jesenko 9 gl., dr. Vošnjak 3 gld., Lovro Žvab 1 gld., Orosl. Dolence 1 gld., dr. Drč 1 gl., Fr. Fortuna 3 gl., Janez Horak 1 gld., Anton .lenti l gld., dr. Munda 2 gld., Miha Pakić 2 gld., dr. Papež 1 gld., dr. Pestotnik 2 gl, Vaso Petričič 1 gl., Josip Pfeifer 2 gld., Fr. Potočnik 1 gl., brata Sovan 5 gld., Jan. Več 1 gl., dr. Dolenec 1 gl., Miklavž Zic 1 gld., Jan. Pribožič 1 gld., Igu. Valentinčič 1 gld., dr. Stempihar 1 gld., Karel Tekavčič 2 gld., dr. Jarnej Zupane 5 gl., prof. Leveč 1 gld. RarAiie vesti. * (Povodenj.) V zadnjih dneh je silno lil dež v Zgorenjej Avstriji, Češkej, Moravskoj ter Šleziji. Na Dunaji je izstopila iz struge Dunajšica ter narastla v veliko reko, v katere volovih sta se utopila tudi dva delavca. Krems, Ischl, Kromeriš so v nevarnosti vsled razlju-tega vodnega življa. Iz Moravske Bele cerkve se poroča, da je izstopila iz svoje struge Be-čava, v Opavi reka Opa; tako tudi v Jiigern-dorfu. Voda je povsod tako narastla, kakor se ne spominjajo ni najstarejši ljudje. Iz Kremsa pa se poroča, da raste tudi Dunav. V Ischlu teče voda uže v hiše in je podrla tudi nasip Rudolfove železnice. Povsod je povodenj naredila veliko škode. V Pressbaumu je voda odnesla most in skoraj vsa kopelišČa in podkopala veliko kamenito poslopje, da se je sesedlo. * (Neki gimnazijec) ustrelil se je te dni v Lnndshutu; pravi se, da zavolj tega, ker je dobil iz računoslovja slab red in bi moral podvreči se še preskušnji iz tega predmeta. * (Za osinem pikom umrl) je neki hlapec na pruskem Šlezijskem; delal je na polji in se pripravil, da použije kosilo. Ravno je zajel mleko, kar pribrenči osa, pade na Žlico in hlapec jo použije z mlekom vred. Pljunil jo je sicer takoj iz ust, ali osa ga je uže pičila v goltanec, ki mu je pričel otekati in nasledek je bila smrt. * (Nesreča na železnici.) Iz Londona se poroča, da je 8. t. m. vlak »leteči Škot" (Flving Scotsman), ki navadno vozi mej Londonom ter Edinburghom, skočil s tira in se je 10 voz s parostrojem vred popolnem porušilo. Vodja parostroja in kondukter sta bila ubita, kurilec pa je silno razmesarjen. Več potnikov je ranjenih. * (O postu dr. Tannerja) piše neka amerikanska doktorica, da je vse ameriški humbug, sleparija in da je dr. Tanner na skrivnem jedel. PoMlttiao. Računski sklep odbora za napravo parne brizgalnice. Prihodki: Nabranih doneskov 5705 gl. 10 kr. Obresti od naloženih novcev . . .'$4 »10 „ Vkup . 5739 gl. 20 kr. Troški: Farna brizgalnica s cevmi in pritikli- nanii vred . . 5232 gl. — kr. Voz za cevi ... 85 B — „ Razni troski . . . 11« .20 „ Vkup . 5433 j 20 . Prebitka . 30ti gl. — kr. kateri bo so izročili slav. prostovoljnemu gasilnemu druStvu, da ž njimi plača troSke za monterja, M je prificl semkaj, da izuri gasilce, ki bodo parno brizgal-nico imeli pod svojo roko. V Ljubljani 14. avgusta 1880. Po« I »II o. Mej temi, ki bo poMehno veliko pripomogli, Hckel iz Novega mesta. — Kanadi« g iz Ljubljane. Dunajska borza 14. avgusta. Enotni dri. dolg v bankovcih . . J2 gld. 60 kr Zuotni dr*. Uolg v srebru ... 73 B 45 „ Zlata renta.........88 » — ■ 1860 dri. posojilo......131 .75 , Akoije narodne banke .... 831 „ - , Kreditne akcije.......274 „ 60 L »nd«m..........117 „ 75 „ Napol..........9 n 35 C kr. cekini ........ fi „ 54 . DriAvn" marke 57 , 70 Triu«' c*«»ne v Ljubljani 14 avgusta t. 1. Pšenica hektoliter 8 gld. 61 kr. - rež 5 glu 85 kr.; — ječmen 4 gld. 22 kr.; — oves 3 *ld. vb kr.; - ajda 5 gld. 85 kr.; — prosč 5 gld. 85 kr.. — koruza 6 gld. 20 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 50 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. - kr.; masla kilogram — gld. 86 kr.; mast — gld. 76 kr.; — Špel frisen — gld. 68 kr.; šp*h povojen — gld. 74 kr.. — jajce po V kr.; — mleka liter 8 kr.; — govednint kilogram 66 kr.; — teletuino 44 kr.; ~ svinjsko meso 64 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 50 kr., — slame 1 gld. 78 k r.; — drva trda 4 kv. inotrm 6 gld. — kr.; — mobka 4 gld. 50 kr. Umrli ho v l\|ul>l lim l: 10. avgusta: Jak>>b> Z arzen on, prisilni i Mavec, 39 let, v prisilne) delavnici na poljanskem nasipu št. 50, za pljučnim vnetjem. - France Ha vel, stražnika uiitnine sin, 2 mes., za katarom v želodci. 12. avgusta: Franca Zemljak, mesarjeva hči, 6'/» let, na poljanskej cesti št 47. V deželiifj bolnici: 6. avgusta: Milan Kaven', voznikov sin, 10 dni. Podpisani si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da je od c. kr. pravosodnega minister-stva mu podeljeno notarsko mesto v Rutlol-ftrvon nastopil in da ju odslej njegova notarska pisarna v II. nadstropji na poitl vsak dan mej tednom od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popoludne odprta. (389-2) Dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Kudoltovem (Novem mestu). /c •■'v\ V*T S c. kr. av. '■: m privilegijem inkr«^ , pruskim minister- VJ$g^ skim potrdilom. Dr. KoiTlianltovo aromatično (dišeče) mile Ižajiu) ■ zelišč1, za olepšanje in popravo kožo in skušeno zoper vsakake nesnage na koži; v zapečatenih izvirnih zavitkih po 42 kr. Dr. Silili dft Koiifemard-ova dišeča pasta za zohi', Dajiplošoejši in najzanesljivejši pripomoček za ohranjenje in čistenje zob in zobnega mesa; v celih in pol zavitkih po 70 ali 35 kr. Dr. Hartlllig-ovo olje iz kitajske skorje za va- rovanje in olepšanje las; v zapečatenih in v steklu štempljanih sklenicah po 85 kr. Dr. lMriiigilier-jev dišeči kronini dub, krasna voda za diihanje in umivanjo, ki krcpča in budi živelj; v izvirnih sklenicah po 1 gld. 25 kr. in 75 kr. Prof, dr. Liudova rastlinska ponuda v stanj-bchIi, povlM evit in voljnost las in je pripravna poaebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih kosovih po 50 kr. Balzainiftno milo iz oljke se odlikuje po oliv- ""TpTjoTej m ohraiijujorej moči za voljnoBt in meh-kost kože; v zavitkih po 35 kr. Dr. Heiiiiguior-jev rasllinski pripomoček za barvanje las, barva prav črno, rujavo in rumenkasto; h krtačami in lončki vred po 5 gld. Dr. Hartnng-ova željiščna pomada za oživljenje in zbujeuje rasti las; v zapečatenih in v steklu štempljanih posodicah po 85 kr. Dr. BoriugiiitT-jevo olje iz zeniljištnih korenin za okrepeanju in ohranjenje las in brade; skle-nica 1 gld. Dr. Kocll-ovi bonboni iz zeljišč, znan in skušen domač pripomoček za prehlad, hripavost, zaha-Bnnost, hnpavo grlo itd.; v izvirnih škatljicah po 70 in y5 kr. Bratov LcdaJJeVO balzamično milo iz olja zemeljskih orehov, prijeten pripomoček pri umivanji nežno in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 126 kr., paket (4 kosovi) 80 kr. 1* Trt VI ti po pripoznanej solidnosti in priprav* nosti tudi v naših krajih uže priljubljeni pripomočki se dobivajo : v Ljubljani pri Terčeku «V Kekrepu, pri liralili KrU|ter in pri llduinl Muliru; v /.agrehu pri lekarjib: J. J. Cejbeku iu Žg. Miti-bmhu in Flor. Kiraloviču; v Olji pri Kr. Kri-sporju; v Reki pri droglijeru Nikolu Pavačiču; v Gorici pri lokarju G. H. Pontiuiju; v Celovcu Kri lekaijih: II. Kommetterju iu pri Josip Nuss-auiuorju; v Tr-.lt« pri lekarjib: J. Serravallo, K. Zanettiju, P. 1'rendiui, Fr. Vedovattu; v lle-IJaku pri Matevžu Filrstu; v \ nru/iljim pri lukaijih: A. Hoehaingerju in A. Halterju; v Zatiru pri lekurju N. Audroviču. wr Svarilo. ~w Svarimo pred i»oiui-i*4> jim i om, osobito pred dr. Suiua tle Imutemurii-ovu , diše« o zobmi pasto in pred dr. Hunhaiilt ovim aro matičnim zeliščnim milom. Mnogi imiiihi « ,al* i |D protlttjulci potU-rejenih naših pri v. st\arij bili ho uže na Duiinji in v l*ruKi aodnijsko obsojeni, da so uiuruli plačati precejšnje glob« v domu-Ji. Raymond & Co., C»k.priv.la8t. tovarn liif(jvuHstit'nih C08tt\, utvari/ V Berlinu. (367-1) co s 1 ti i (M a a/ P< =3gf»--- cd - o C5 Zzdate^ in urednik Makso Ar m i C. Bergerjevo medicinično milo iz smole (Theerseife), priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se na A*Mlro.Ogerskeiu, Francoskem, Nemškem, Ilolaudukeui, v Nvlel in na Ituuiuu- skcni itd. uže 10 let bo sijajnim vspeliom zoper izpuščaje na životu vsake vrste, kakor zoper vsako nečistost na polti, osobito zoper hraste, kroničen in luskinaati lišaj, nalezljive hrasto, tolstni tok, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rudeč nos, ozebljino, potenje nog, in zoper vae zunanjo otročje bolezni na glavi. Vrh tega se še vsakemu priporoča kot polt čistočo sredstvo za umivanje. Cena jednega kosa z navodom kako se rabi 35 kr. Bergerjevo milo ls smole ima 40% koncentr. smole iz lesa, je skrbno narejena ter se stvarno od vsega druzuga mila iz smole, ki se v trgovini nahaja, razlikuje. (488 — 15) ■V Da se prekanjen, j u izogne, zahteva naj se v lekarnah * ^ ter naj so pazi na zeleni določno savltvk in tukaj pona* Bergerjevo milo B|mH«BZ8« tisneno varstveno ls smole, ' 'V-m*^- marko. Jedini zastopnik za domače in tuje dežele: lekarnar Car. Ilell v Opavu, kamor naj pošiljajo naroČila in vprašanja. Glavnst sa>loga sa EJubl|auo v lekarnah J Svvoboda in G. Piccoli; potem v lekarnah v Idriji, v Kranj i, v Novem mestu, v Radovljici, vKaueniku m v Vipavi. rs niajgrotoveJHa pomoč kakorkoli bolnim ¥ vratu in prsih lekjirja O. Hlemeiiiov tirolski prsni sirup, jako aromatično okusen, popolnem shrauljiv i/.lci'uk najboljših, tirolskih planinskih zelišč. Oogpodu II k.i i li.. I JU o. It I Cilk 4-11 i ii V iiioiiio-.i ii .' Kor »v« ob ]>oui!tku zime hmlo kuiiljiila, ter trjiola limle muko v pmih in nopre-noliljivo zasližunjo, rubila hvu na mnogo bvMo jnz in moja RojtroKa vni .. i i i