/ Stran I »SLOVENEC«, dne 0. februarja 19&*. fitcv. 83. Liublianske vesti г Kam z Ljubljana. 8. fcbr Snoči ie priredilo društvo -Sola in dom« na ženskem učiteljišču sodobno aktualno predavanje »Kam z žensko šolsko mladino«, katerega je razvijal vseuč. prulesor dr Karel Oz val d. Predavatelj je pred vsem pokazal brezupuost onih deklet, ki »o z uspehom končale razne strokovne šole. a sedaj zaman čakajo dela. v katerem bi se izživljale, na drugi strani pa so učni zavodi polni še štndi raioče ženske mladine, ki se na ne pripravlja dovolj za kaotično življenje, kakršno živimo danes. Največ tragične krivde za to usodno stanje ženske mladine jc vprav v nezadostni pripravljenosti za sodobno, povsem novo življenje, z novimi potrebami, z novimi smotri. Ves vzgojni »istem ženske mladine temelji še na izsledkih predvojne vzgojne miselnosti in »e prav nič nc približuje novemu času. Predavatelj ie šel mimo vprašanja, kam de jansko z našimi doštudiranimi dekleti pač pa »e je poglobil v vprašanje, kako se mora sodobna ženska duševno oblikovati, da bo v družbi z mo škim preotnovala današnjo razklano družbo v urejeno, plemenito človeško celoto. Moški je namreč s svojo razumnostjo privedel človeštvo v socialni in kulturni kaos, iz katerega m rešitve brez sinteze razuma, čuv&tva in volje, kar pa poseduje v odlični meri vprav ženska. Kulturno sintetična sila ženske pa se je doslej premalo upoštevala; zato je potrebna danes ženski taka šolska vzgoja, da se |i v študijskem razvoju uc okrnjuje njena »vojska Svetogorsha Mati božja v Sišhi oplenjena Ljubljana. 8. fcbr Zupna cerkev »v. Frančiška v Šiški tona poleg drugih svetinj tudi krasno in med verniki zelo priljubljeno podobo svetogorske Matere božje z Je-zuščkom v naročju na levem stranskem oltarju. Mati božja in Jezušček imata krasni in dragoceni kroni. Krona Malere božje pa je bila do včeraj še okrašena z dragocenimi prstani in uhani, ki »o jih darovali v teku časa Materi božji pobožni verniki iz hvaležnosti za izkazane milo»ti in priprošnje. Teh dveh kron in prstanov pa se je polakomnil neznan zločinec, ki se mu je v noči na danes posrečilo delno izvesti svoj zločinski naklep. Davi je samostanski sluga Jakob Dei man prišel odpirat ccrkcv ter je takoj opazil, da so stranska vrata vlomljena. Lgolovil je, da j« nočni zločinski obiskovalec oplenil Mater božjo. O zločinu ie hitro obvestil župnika p. dr. Modcsla Novaka, ki je takoj nato ob pol t> zjutraj obvestil o vlomu šišensko stražnico. Stražniki so brž prišli ter preiskali okoliščine vloma, obenem рл so obvestili tudi kriminalni oddelek glavne policije, od koder su prišla podnadzornika Podobnik in Reja. Policija je ugotovila, da je neznani zločinec vlomil ponoči v cerkev skozi stranska vrata, in sicer s pomočjo dleta ali kakega drugega železnega orodja. Zkičinec jc odstranil ključavnico in npognil zapah ter se splazil v cerkev. Na levem stranskem oltarju je ubil 00 cm visoko, 80 cm široko in 8 mm debelo šipo. ki je varovala podobo svetogorske Matere božje. Zločinec se je pri tem urezal m mu je iz roke tekla kri, ker ie bila podoba Matere boije precej okrvavljena. Pri delu je zločinec z vžigalico prižgal svečo pred podobo da je mogel pri luči najti svoj plen. Poskušal je odlomiti najprej krorto Matere božje, toda to »e mu ni posrečilo. V naglici je pobral vseh 50 prstanov in uhanov s krone Matere božje. Večina teh prstanov in uhanov je bila okrašena z dragimi kamni. Pri dejanju je zločinca najbrž kaj zmotilo, zakaj zločinec ni niti poskušal sneti še bolj dragocene krone z Jezuščkove glave. Prstani in uhani, ki jih je zločinec odnesel, so vredni kakšnih 25.000 Din. Policija je našla nekaj prstnih odtisov, ki iih ie posnela. Do sedaj pa manjka za zločincem »le-lieriia druga »led. Ljudi opozarjamo, naj ne kupujejo prstanov in uhanov sumljivega izvora ter naj vsakega takega, ki bi tako sumljivo blago ponujal naprodaj, izroče najbližji oblasti. Zločin je vzbudil v Siškl med prebivalstvom veliko vznemirjenje. © čemu «o električne zavore pri Irsmvsiih? Ljudem, ki se voz.jo s trauivajem. je morda znano, ds imi tramvajski motorni voz dve zavori-, ročno in električno. Če ročna n« deluje dobro, kar sc vetkrat zgodi, mora voznik uporabiti elektično. Sploh so električne zavore zato, da voznik voz lahko naglo ustavi, če ie sila. Odkar imamo y Ljubljani tramvai, «o vozniki vedno uporabljali poleg ročne zavoro, ki i« navadno težka in nezanesljiva, tudi električno. Od Svetnico naprej pa je voznikom na;slrožje prepovedana uporabljati etektrično zavoro. Sedai se ti ubogi ljudje silno šolsko mladino? duševnost. brez katere se nc razlikuje od moškega, marveč, da se poleg poklicnih naukov neovirano razvija tudi njena ženskost, s katero bo v poklicu jnerajala človeštvo. Samo taka ženska ima pravico do študija in do odgovarjajočih ji služb. Samo taka ženska l*i izpolnila svoje poslanstvo, ki ji je dano no naravi, lo bi bil v kratkem zmisel dr. Ozvaluovega predavanja, ki je vzbudilo mnogo debate s strani ženskih in moških gostov. Najbolj praktičen predlog je bil pač oni profesorja dr. Sušnika. . Ker je krivda razklanosti sodobne družbe v tem da je družba odrinila od sebe zakon nravstvenosti, ki bi moral vladati nad nagoni pohlepa itd., bi nan; vprav ženska s svojo duševno polnostjo mogla vrniti nravstveni zakon in po njem usmeriti novo življenjsko pot Vprav zato, da bi študirajoče dekle ostalo zares žena kljub inoiko usmerjenim študijam, bi bil potreben poseben tip šole za žensko mladino, kjer »i mogla priti do izraza in razvoja vsa ženska zmožnost, ki jo potrebuje, da ostane kljub moškemu poklicu (profesorica, zdravnica, sodnica itd.) polna žena. Predavanja, ki ga je vodil g. dr Lončar, se je udeležilo mnogoštevilno občinstvo ki jc pazno sledilo izvajanjem predavatelja. Morcbiii bi bilo prav. da bi gospod prof dr Ozvald prihodnjič enkrat zajel še drugi del vprašanja: Kam z našimi doštudiranimi dekleti v sodobnih poklicih? Kje se naj uveljavijo kot žene in kje so jim še odprta vrata za službe. Mariborske vesti t Mariborsko občinsko zastopstvo Beli dnevi od 12. do 24. I. m. Manufaktur« SOV V AN ■ Mestni trg 24 mučijo samo z ročnimi zavorami in še nima;, jamstva, da bodo o pravem času mogli u»taviti. Tale način zaviranja ni le mučen za us užbenca, ampak ie tudi za varnost prometa relo nevaren. Vprašamo-. Čemu »s jo to odredilo, ko pa so električne zavore bolj varne in so 30 let dobro delovale? Mimogrede omenjamo, da io sedsi v vozovih mnogo bolj mrzlo, ker kur.ava pod sedeži skoro ne deluje. In ravno v na hujli zimi. 1'omai.jksni« toplote i« brez dvoma v zvezi z novim načinom zaviranja. Od tega pa trpi zopet le občinstvo. Ali j« to prime ran način varčevanja, če je bib vzrok t« odrelbe varčevanje? O Pr. Debevee do preklica ne ordinir*. O V ponedeljek dne IS. februarja olj pol» «večer predava v fotopredavalnlci Drogerije Oie-gorič, Ljubljana, Prešernova 5-1 (vhod skozi vežo) g. Krunoslav Muič iz Zagreba o lemi Porlre' Predavanje spremlja -10 lastnih diapozitivov. Brezplačne VBlofinlco v Drngeriji Oregorič, Ljubljana, Prešernova nI. 5. (1370) (J) Dvojni tir v Gradišču. Skoraj istočasno so pred leti pričeli v Gradišču podirati staro l.ukma-r>ovo hišo in gradili tramvajski lir. Zaradi I ukma-nove hiše je moral bili tedaj tramvaj »kozi Gradišče enotiren in pri lern bi bilo pač vseeno, fe bi bil tramvaj tudi v Sclcnburgovi ulici enotiren ker »o morali vozovi lako in tako čakati pred minskim samostanom drug drugega. Z zgraditvijo nove Lukmanove hiše pa je nastalo v Oradišču dovolj proriora tudi za drugi tir, ki jm so ga pričeli graditi šele ta teden. Drugi tir bo v kratkem dogotov-Ijen ter bo tramvajski premet na tem delu iwcgc zelo olajšan. Kakšnih 50.000 Din pa bo drugi tir veljal le več kakor pa bi tedaj, ko so gradili pr.ega, S'ovenska Krajina Smrt kosi. Se je »veža gomila pokojnega Ed-šidta in »mrl je prišla že po drugega moža. V Murski Soboti je umrl odvetnik dr. Ludovik 8Л-men. Na »lepiču je bil operiran, pa je radi komplikacij podlegel. Pokojni jc bil zelo ugleden mož v Soboti in poštenjak. Bil je že dolga leta predsednik rim. kal. cerkvenega odbora in več let župan v Soboti. 2e dolgo ni bilo v Soboti tako veličastnega pegreba, kakor ga je imel rajni äöm n. Pred nekaj tlnevi pa je umrl njegov brat na Ma-djurskem. Pokojnemu naj sveti večna luči Žalujočim naše sožalje! Cerkveni vestnih Stolaa kongregarija Marijinega varstva dunes (v petek 9. februarja) nima sestanka. Shod bn kakor po navadi tretji petek (t. j. 10. t. m. popoldne ob petih). Dvoje mandatov v mariborskem občinskem tu is, kot »mo že poročali, izpraznjenih. Obeta t* v kratkem »e tretja vrzel in kakor se čut«, tudi le četrta. Vse ta vrzeli ho treba izpopolniti in na tihem se je pričel za nove mandate že srdit boj. Več skupm, ki so t* zadnje čase oblikovale v mariborskem obilnwkem svetu, se j>otcguie za izpraznjena mesta ter sc že imenujejo imena kandidatov. Agilni so predvsem gospo:1 ar »k i krogi in skupina nacionalno usmcricnih predstavnikov, ki *o izšli iz Norodn« strokovne zveze. Oglasiti so sc p« sedai ie mariborski obrtniki, zavtopani po svoicm G Mestni načelnik dr. Lipoid je včeraj zopet prevzel vodstvo občinskih poslov ter »prejema ! stranke ob običajnih dneh. □ Gospodarski Icrojfi so na noji zadnji seji, h kateri ie bil povablicn tudi predsednik Tuisko-prorr.etne zveze dr. Ivan Jsnčič, razpravljali ponovno o volivnem redu v zbornico za TOI. Predmet Živahne debate ie tvoril predvsem jjrcdlagan način razdelitve mandatov, ki naj bi »c izvršila po davčni in gospodarski moii volivcev. Razprava se ie vršila tudi o nujni potrebi zopetne uvedbe vojaških licilacijskih nabavk v Mariboru in Ccšiu ш ne samo na sedciih divirijskih poveljstev. P Starši in šola. Na tukajšnji I dekliški meščanu ; šoli »c ie vršil predvčerajšnjim drugi rodit сГ * - estanek. Predavala ie strokovna učilel-ica go • Ljubica Permctova o lemi: Ali je pomoč star« še\ pri 'enju potrebna in kako naj se vrši. Se-auta » udeležilo veliko število roditelev, Id so vsi i. . idnim zanimanjem sledili temeljitim izvajanem predavateljice □ Mariborski avtomobllisti »o v preteklem letu mnogo potovali v inozemstvo Tukajšnja sekcija Avto-kluba je izdala nič mani kakor 256 trip-tikov, od tega samo 37 za motocikliste. Po državih se «azdeli'o tripliki: 180 na Avstrijo. 37 na llalro. 16 a Češkoslovaško, 12 za Madiarsko 8 za Netočno. 2 za Franci.o, 1 za Pol'»ko. Kakor razvidno, se držiio mariborski avtomobilisti pretežno bližnjih sosedov ter sc lani niso podaiali na dolga jm-tovan a LI Šahovski dvoboj. V sred« zvečer se ie nadaljeval posvetovalni šahovtki turnir » partiio. ki sta jo odigrala Pire in Lešnik kot črna proti belima Ostaneku in Stupanu. Oboji nasprota-ki pa so prišli v časovno zadrego tor s« ie partija prekinila z nekoliko bolnim položa'c-m belih. Zaključita se bo la druga partiia v nedeljo ob 10, medlem ko »e ho vršilo nadaljevanje turnirja s tretjo partijo v soboto zvečer v Jadranu. □ V bolnišnici je umrla zascbaica (4>spa Ana Fcrš v starosti 76 let. Na« počrva v minil □ Proti kostanjem. Mariborčane ie prevzelo neko posebno sovraštvo proti div*m kostinem. Prebivalci Vrazove ulice so napravili te dni na mestni gradbeni urad posebno vlogo, v kateri tudi oni zahtevajo, da se jim odstrani iz ulice lepi kostanjev drevored. f]] Nabavo čtpalke je razpisala mestna obfri-na za novoegra eno carinsko pošto Ponudbe ie no-slati na občino do 16. februarja, Istotam se dobiio tudi vsa potrebna posetiHa. P Telovc dravskih brodarjev. Kakor lani. jo tudi letos postala Drava nenavadno nizka in p!rt-va. Vidi se to posebno pri železniškem mestu, k er lahko prideš po suhem do prvega mostnega oboka v strugi, kmalu pa še do drugega. Nizek vodostai povzroča mnogo preglavic brodarjem ter radi tega ncfeai hlodov ♦? počiva, ker ne moroio čez plitvine. O Goril Na gospodarskem pos.!op:u trgovca г deželnimi pridelki Pa tlerja v Račah se je poevil po'ar, ki fe vpepelil poslopje do tal ter preskočil tudi na zraven »tore£o stanovanjsko hišo, na kateri je uničil streho, dočim sc ie posrečilo ostalo nenasitnim plomcnom oteli. V gospodarskem poslopju ie zgorelo 40P0kg «ena. veliko slame. za»kla-na svinja ter gospodarsko orodje. Požar ie nit«ta! v odso'nosti lMtnikn ter v«rok šo ni po;asnjen. Skoda jc jsokrits z zavarovalnino. Г] PleTTten:to srce. Gospod A P. je daroval v naii upravi za 80 letnega starčVs 20 Din in za ubogo ženico prav tako 20 Din Neimenovan dobrotnik pa ie daroval za starčki 20 Din. Bog plačah □ Streli na mc|i. Pri tihotapskem prenosu saharina jc zadela brezposelnega klepar,a Ivana Ob-ratnika žalostna usoda tihotapcev; v bližini Sv. Duha ga ie opazilo ostro oko obmejnega stražarja, ki ga is pozval, da obstane. Ker pa je Obraznik preveč zaupal »vo im urnim nogam, ie počil za njim strel ter ga zade! v levo no£o pod kolenom. Obitrcl enega Obraznika so prenesli ns oroiniško postajo v Selnico ob Dravi, odkoder so telefonično po.rva.li mariborske rcšcvalce, ki so ranjcnca prepeljali v mariborsko bolnišnico. П Udarec po glavi vzrok smrtonosne pljuCnho? Pred malim senatom okrožnega sod'šča se je vriila včeraj razprava o čisto običajnem dogodku: udar- Slovenskem 'obrtnem društvu, is katerega izvir« tudi zanimiva prunsza o zastopstvu posameznih stanov v mariborskem občinskem parlamentu, ki se da v številkah izraziti: 800:40=. 5:5, V Mariboru jc js-ibližno po njih sklicevanju 800 obe4nikov in 40 odvetnikov. Imajo pa obrtniki v občinskem zastopstvu 5 predstavnikov in 40 mariborskih odvetnikov prsv tako 5. Razmerje jt zs obrtniški stan v smislu zadevne ugotovitve Slovenskega obrtnega društva nepravično ter zahtevajo obrtnutl tozadevne spremembe. cu po ^avi s smrtonosnim izidom. 33 letni delavce Jakob Vogrinec iz Kameašiaka j« 2. oktobra ob jlriliki koiuhania udaril v preporu Friderika čer-ncla » kolom po glavi, mu natrl lobanjo ter j« Čer-ncl po daUem bokhamu umrl. Torej, kad rečeno, običajna zadeva, kaJcor jo žalibog tukajšnje okrožno sodišče obravnava gotovo vsak dan. Zanimivejšo sliko |>a dobi stvar ob ugotovitvi »odno-zdrav« nitke preiskava ob pril>ki Čcrnclove smrti. Zdravnik je ugotovil, da je umrl Čemel na posledicah pljučnice, ki pa je naitala posredno rad» udarca na glavo, ki ie vrgel pokojnika na bolniško posteljo ter [>ovzrovil tudi smrt. Sodišče jc sdravnikovo ugotovitev o« v ovo ter obsodilo obtoženca radi uboja na pet let robide ter pet lega kemika, in g. Branka, ki študira pravo, ler dve hčeri. Naj ji Bog podeli večni mir, katerega si ie s svojim Irplienjem zaslužila. 2alujočioi naše itkrsno so-žaijel rr Najdba in Izguba. Dne 7. t. m. je bil najden na Kr. Petra cesti zavitek, v katerem se je nshs-jala hranilna knjižica z maijšo vlogo Hranilnice dravske banovine, glaseča se na ime Neža Kamer, Spodnji Bodrež pri Grobelnem in pesmanca na ime Franja Vidsnšek, Oatroino. — Od Razlagove ulice do Glavnega trga je bil istega dne izgubljen črni boa, vreden 1200 Din. & Križ, ki ga ie bila zadnja povoden) odnesla s Kapucinskim mostom vred, to včerpj popofdnu zopet postavili na tredi novega zasiTnega riWs'u. Križ je nov in je delo mizarskega mojš.ra g. Goloba, Kristusa ie pa renovtral g. poddbar Miloš llohnjec. Ptuj Regulacija Pesnice. 0 velikanski škodi, ki jo Pesnica povzroča ob času poplav na poljih in trav« nikth, se j« že mnogo pisalo. Načrt za regulacijo struge je obitoial že za časa bivte Avstrije, vendar do dela ni prišlo, ker za »lovcntke kraje ni bilo denarja. Po prevratu »o sicer majhen del — od izliva v Dravo do Mezgovec — ie regulirali, nezavarovan pa je še glavni del od Mozgovcev navzgor proti Pacinju. Da »e tudi ta glavni del ic enkrat zavaruje, se is na vzpodbudo okrajnega kmetijskega odbora v Ptuju vršil v Ptuju sestanek zastopnikov vseh prizadetih občin in ostaJih interesentov radi ustanovitve vodne zadruge, ki naj bi prevzela nalogo čimprej izvršiti lako nujno regulacijo Pesnice. V to »vrho je bil na sestanku izvoljen pripravljalni odbor, ki ima nalogo pripraviti v»c potrebno za ustanovitev nameravane vodno zadruge. Pevikl koncert, ki ga je priredil Rdeči križ v mestnem gledališču v torek 6. t. m. v prid revnim Haložanom in trboveljskim brezposelnim, ie' bil zelo »laho obiskan. Lože in stoiiičs so bila prazna in le sedeži v parterju zasedeni. |zva,anja pevskega zbora meščanske šole pod lakiirko g. Hasla so bila v vsakem oziru na viSku. Pri prireditvah t plesi in maskami pa »o dvorane napolnjene. Res obžalovanja vredno! Pomembna knjiga SSU Dr. Josip Jerajt Nasa vas Jerajero kniigo moramo šteti med naše najpotrebnejše knjige. Saj načenja prevažno vpraša-nie, ki mu bomo morali prav kmalu poevečsti največjo skrb, če nočemo, da se nam izmaliči v brezizrazni kozmopolitizeo na-boli prislna m na boli naša oblika življenja. Zato sera vesel odložil kniigo: vendarle se ie našel človek, ki »c ie zavzel za kulturo naše vasi in vzgoje kmetskega človeka, kmetske družbe! Sai smo brali tuintam članke o tem vprašaniu, a sistematično na vsa vprašanja, ki jih vsebuje reševanje vaške kultur«, ni nihče mi-sUL Zato »mo res hvaležni dr. Jeraiu, da nam je prvi podal poskus sistematične vede o naši vasi in kmetskem sloju. Dr. Jcraj se v svoji knpgi postavlja boli na ugotavljajoče nego na u*mcri«ioč« »tališče. Brez dvoma je drugo nemogoč« brez prvega, zakaj vsako poseganje v nate vaško življenje brez temeljitega poznanja stoletne tradicij«, izviraoče iz bistva kmetskega živlien;a. bi bilo brezplodno ali celo škodljivo. Zato (e čisto pravilno vtallšče dr. Jeraia, da je poakueil šel« po treh analiMstih poglavjih, kjer ie pregledal vaško iivfcsnk t kulturnega, sociološkega in peihološkeg» razgleda, poda-joti in poiskati Arle pedagoške napotke, ki mu jih je pokazala analiza. Vsi ti razgledi pa »o tako močno uprti v iali predmet, ds vodijo do odkrivana zmeraj Istih osnov vaškega življenja: vera in delo; Bog, človek In narava. Zato srečujemo te osnove r»ri vse> analizi, zato na» bistveno novega ne pokaš« noben posamezen razgled, ker z vsaksgs vidimo v«e te vrednot«! morda bo to ponavljanje v knHgi koga nekoliko motilo i« utroialo, a zahtc-val ga k ri-t-rp КЛлгклИ potna našo vsa bolj ko U —Kn moral ariznaši. da so ts nrva&s prav gotovo osnovne za našo kmcUko va». Kakor i« morda temu ali onemu težko priznati, da bi »padala sem tudi vortka zasidrano»! našega kmeta, jc vendarle gotovo, da j« ne moremo izločiti iz celotnc vaške kulture, ker je lako tesno zrasla z vsem njegovim čuv»tvovanjem in mišlienjem. da bi se mu zrušilo v»aj začasno vse, kdor bi izgubil i»io. S tem pa jc načeto drugo veliko vprašanje, kakšen odnos ima do naš« vasi in njene kulture delavce ali meščan. ki izgub'ia to najvažnejšo in etično n.vpo-membnejlo vez z našim kmetom. Dr. Jerai »e postavlja na »tališč«, da i« kulturo nate vasi treba v »meri tradicije razvijali dalje, io bogatiti z vsemi sodobnimi dobrinami in napredkom, ki jih jc treba seveda asimilirati vašltim potrebam in koristim, vaški duši; prepričan je, da i« vaško živle-ni« v teku stoletij pognalo tako močne korenine, da vzdrži lahko vse pre;zkušnie. ker ima dovolj moči, da sc nspreitano oplaja iz v»«h sodobnih tokov, a ostaja pri v»em tem vendarle v jedru pri »vofih zdravih osnovah. Dr. Jerajeva knjiga pa ni važna 1« kot prvi «ostsvni poskus vaške vede, marveč še mnogo bolj kot knjiga, ki nam daje celo vrsto pobud, ki nam ksž« nov« naloge, ki nas čakajo pri tem delu. Iz knnite vidiš, kako malo gradiva in predde! imairo le rtri rokah za proučevanje narboli pristno naše kulture. Imsmo pač StrekIj«vo zbirko narodnih pesmi, imamo zbklte pripovedk, obeta »e nam zbirka pregovorov, a navade so še vse razmetane in š« v«« i« poman-kMve. Zadnji čas (e, da začnemo «o-»tavan zbirati lo važno narodorisno fradivo v zbornike, kakor so »I |lh ustvarili vst knllurei narodi (Poklicana bi bila v to Matica in seveda še h oil akadrmiia, ki Ц ob takih!« pn'iVah na boli pogrešamo.) Tudi literarna kritika in zgodovina nam še nista v tem pogledu dali važnih lepih razprav: kultura nale vad v »lovstvu. Vmetski tipi v naši lepi knjigi- temi ie vid v l«pi kop« I podanih po-kraun ia [sodobno, lud* po jsrsjsvi kn*igi ostane naši besedni umetnosti velika naloga, da nam ustvari slovenske »Kmete«, ds nam zajair.e vse naše pokrsčins in tipe v žive umetniške podobe, zakaj znanstvena analiza ima pač besedo, pojem ne pa živlien;a; tavin'skega is gorenjskega kmeta boš označil skoraj z istimi besedami, a vendar čutil med njima veliko razliko, ki io življenje in umetnost jasno dasta občutiti, a ie v be?cdo nc moreš ujeti. Zato bo tudi poslei zares ljudska povest lc najmočnejše vzgoino sredstvo, a prava Ijudaks povest bo spel te tista«, ki gradi na vzdušju prave, iz »tolctne tradicij« rastoče kulture. Pri v»cm tem razumemo, da t« dr. Jcra-j ni mogel do tiste mere opirati na lupo bogatlvo, ki ga nam nudi naša umetna povest, a vendarle bi bilo prav, če bi bil nekoliko izčrpnejc upošteval »lovslvena dela. (Pisec povesti »Cvet naše vasi« ni Dftrflcr, ampak Paul Keller; n« |>ov»cm natančne »o nekatere opredelitve o narodni in ljudski umetnosti; Jurčičeve kmetske postave to izrazito romantične, zlasti v Desetem Jtratu nc moremo govoriti o kmet-skih postavah, ker jih ni: imamo graisko gospodo in dva čudaka, a pravih kmetov iz povesti ne »poznamo, zato pa bi bil dr. Jeraj dobi! zakladnico tipiziranih kmetskih napak in vrlin v Dctelovih povestih, bi nc mogel preko Pregl svih Tolmincev in kraškega tipa. ki ga kniga pozablja, bi nate! v Tavčarju kmetskega kralja po Poljanskih hribih in tako dal;«.) Pravijo, da ie nemški vojni štab zahteval od »vojih častnikov, ki so odhaiali na bojišč« v poljskem ozemltu. da mora vsakdo prebrati Rcvmon-tove «Kmete, kot nekak uvod v »poznavanje raz. mer in ljudi. Nckai podobnega lahko rečemo o Jerstevi knjigi; vaak izobraženec, ki ima ali ho'c imeti opraviti t liudstvom po naših vaseh, sli ie morda celo kot duhovnik ali učitelj poklican, da mu o!ne šo izdajo. Jasno pa je tudi razvidno Iz knžig«, da nc more pognati korenin »krb za va«ko vzgojo, če hodimo v kmetsko vas le na kratek izlet za eno leto ali le z nejevoljo kakor za kazen, da se nikoli z dušo nc zrastemo z ljudmi in navadami vasi, marveč smo zmeraj lc nad »kmeta« vzvišena »gospoda«, ki ob vsaki priliki smatra za potrebno, da i e nekoliko dnigačna kakor kmet. Besed«, ki |ih i« o tem napisal dr. Jeraj v zsdniem poglavje svoje knjige, »o tako osnovno resnične, da bi iih moral dodobra premisliti vsakdo, ki prihaia med ljudstvo v službenem poslu, Slovemka Šolska Malica ie s to kniigo načela važno vzgoino delo Njen predsednik dr. Ozvald i« pisatelju Jeraiu napisal nekaj toplih betcd v zahvalo za lepo kniigo. Zdi »e mi pravrno, č« j« Šolska Hatica pomerila pot v taKO lirok« vzgotie smeri, zakaj šola je nazadnic vendarle samo del življenja in njega odraz; zato ie treba pač graditi od spodaj navzgor, a fe treba tudi v okoMci ustvariti vzdušje, ki tako gradnjo podnka. Fna izmed takih krt ig :u pričuio'a, ki naj bi ji sledilo š • mnogo podobnih. J. So1»r.