PROBLEM 1-2 poezija: miha avanzo, bogdana Herman, Vladimir Jerman, božidar jézernik, jur jurinčan, filippo tommaso marinetti, Iztok meglic, ljubomir ste- fanović, ivo Svetina, tomaž Šalamun proza: brane hlastec, blaž lukan, blaž ogorevc drama: milan jesih, ¡vanjnrakr-franček rudolf, vitomil župan razprave, članki: Imre bori, taras kermauner, do- lores kocjančič, filippo tommaso marinetti, dé- nis poniž, adriano spatola, ivo urbančič vizualije: klaus burkhardt, ian Hamilton finlay, matjaž hanžek, Helmut Heissenbüttel, aksinja kermauner, Hansjörg mayer, jolka milic, i. g. pla- men, sarenco, bálint szombatHy, timm Ulrich, ivan volarič feo, franci & ¡figenija & orest zar go ri čn i k 2 Tomaž Šalamun: Praznik 6 Blaž Lukan: Boginja izginja, razpadam 14 Brane Hlastec 17 Jolka Milic: Kriptogrami in druge konkretne pesmi 22 Franci Zagoričnik: Politicai poem 23 Aksinja Kermauner: Neeksistenca 24 Ifigenija Zagoričnik: Tizogoneza 25 Ivo Urbančič: Pro-gram do kraja 26 Matjaž Hanžek: Krivica, Dolžina 30 Orest Zagoričnik: WAR, Vodovod ' 33 Ivo Svetina: 2 pesmi 36 Bogdana Herman: 3 pesmi 37 Vladimir Jerman: Nizanje 40 Božidar Jézernik: Škatlica vžigalci ali trije soneti 43 Franček Rudolf: Edip Toponosi 47 Ivan Mrak: Življenje — karneval 56 Miha Avanzo: Čebele 58 Ljubomir Stefanovič: 5 pesmi 59 Iztok Meglic: 2 pesmi 60 Jur Jurinčan: 2 pesmi 61 Imre Bori: Vizualna prizadevanja v vojvodinski madžarski poeziji 62 Orest Zagoričnik: Tezej in Minotaver 66 Ivan Volarič Feo: Most na reki K\vay 67 Hansjörg Mayer: Iz »Alphabet« 68 Klaus Burkhard: Y 69 Timm Ulrich: Widerlegung des Identitäs-prinzips 70 Helmut Heissenbüttel : Ismus ta ti istisch 71 Franci Zagoričnik — Bálint Szombathy: Bohinjski rokopis 75 Denis Poniž: O tekstualni znanosti 79 Taras Kermauner: O sedmerici pesnikov 88 Taras Kermauner: Refleksija besede, njene moči, njene nemoči 89 I. C. Plamen: Kinologija prostora 94 Filipo Tommaso Marinetti: Futuristični manifest 96 Dolores Kocjančič: F. T. Marinetti in futurizem 97 Filipo Tommaso Marinetti: pesmi 102 lan Hamilton Finlay: Homage to Jonathan Williams 103 Sarenco: Poetical licence 104 Franci Zagoričnik: Daj nam danes 105 Milan Jesih: Tovariš Peter 119 Vitomil Zupan: Zapiski o sistemu 145 Adriano Spatola: Proti totalni poeziji 153 Blaž Ogorevc: Prisilno zreli paradižnik ,\ KDOR NIMA KAI DELATI, ΝΑΙ NE DELA TEGA TÜKAI! TOMA2 ŠALAMUN PRAZNIK EDVARDU KOCBEKU ZA SEDEMDESET LET »Zvezda s preveliko maso, ki bo postala bodisi beli palček ali neutronska zvezda, se za večno ruši vase. Ko se to dogaja, gravitacijska privlačnost na njeni površini narašča, prav tako njena ubežna hitrost. Nazadnje bi bilo treba potovati hitreje od svetlobe, da bi lahko ubežali površini rušeče se zvezde. Ker je to nemogoče v okviru, kot ga lahko razumemo, so od tedaj naprej vsi objekti, vključno s svetlobo samo, ujeti za sferično površino, ki jo imenujemo horizont dogajanja. Zrušena zvezda se točneje imenuje črna luknja, ker ujame vsako svetlobo, ki je z njo obsijana in je nikoli ne odseva nazaj. Crne luknje imajo očitno bizaren in precej nevaren značaj. Jasno je, da so izredno zanimive, ker lahko v njih gravitacijo merimo do skrajne točke. Materija v središču črne luknje je stisnjena do te mere, da končno izgine. Drugače povedano, v središču zrušene zvezde so zakoni fizike, tako kot zakoni časa in prostora izničeni.« John Taylor: Revolucija v nebesih PRAZNIK Na poti vseh krogel, na strmih skalah poraščenih s segmenti barv, porisanih s kredo, ki so jo lomili otroci, gledamo drobce, ki se dvigajo, stisnjeni kot pod pritiskom vode, njihov počasen vzlet: markacijo, dvignjene bele zavese. Ni težav z dihanjem, prav tu, v tem krogu, ni težav z dihanjem in tudi naprej, spredaj se zdi, kot da je ravnotežje vgrajeno, nezlomljivo, sproti razširja votline, razširja in zožuje, kot pod mikroskopom povečano delovanje neznanega (predstavljivega) respiratornega sistema. Neveljavni so nostalgija, noč, melanholija, smeh, ki pada kot sneg, vse vzporedno, vse tam, ki ga lahko dosežemo od tukaj, vsa »pot« vmes. 2 Gledamo reakcije na lo stanje, počasi, postopoma, zunanji listi artičoke počasi odplavajo. Odtiskujemo lahko poljubne spomine predstav. Bil je ris. Bil je ravno zato, ker ga nismo mogli uporabljati. Katerakoli predstava, vse so koncentrično razporejene, blizu, daleč. Pega, ki je bil lift, žarek, je a priori zavarovana z nedotakljivostjo. Iniciacija je neverjetno počasno delo, najbolj podobno vrtenju poletja, zime in zvezd. Je to kako smo jedli? Smo si sproti pripravljali hrano? Dovolj, da ostane v procesu majhna razpoka in vse se neverjetno hitro regenerira, zdaj je. Kdor vodiš dnevnik rasti in žrtev, poglej! morda ga lahko mnogi berejo, ker luč pada okrog, le sem seveda nič ne pada, navzven gre. Center, vir energije, ki jo opazujemo v tem procesu je prazen. Vesolje locus »zgine«, poje ga. Energije, ne zavest, preskoči (je) v negativu. Torej je vse v nečem, kar grobo, zaradi predstave, lahko imenujemo zrno peska in je ves prostor samo ostanek, kot žaganje pri žaganju drv. Na enem kubičnem mikromilimetru je neskončno galaksij in vsaka s tem ogromnim prostorom, z nočmi, lunami, sonci, z ozvedji, ki so nas begala in nam stiskala opno- Intergalaktične, in seveda tudi te »vbrizgane« komunikacije, so samo pritisk. Ob tem oknu, v tem oknu, je še nešteto drugih civilizacij, nešteto drugih kozmoloških sistemov. Torej ne gre za trpljenje, ampak za plasti. To tu kažem. EDVARDU KOCBEKU ZA SEDEMDESET LET | Izogibal sem se te, veliki poet j in mislec, ker si mi bil pretežko ' breme. Z besom sem potegnil rez za sabo,! ker sem hotel biti spočit, lahak, okreten. Drobno zrno prahu svetlobe, ki med plesom hrusta hostije muz za šalo in pljuva peške vseh oranžnih sadežev visoko v zrak. Ti si bil videti mogočen in ne oranžen. Da se bleščijo, da se vidijo, da otroci s prsti kažejo za leti pisanih zmajev. Bil sem kot jablana, ki se sama ne zaveda, kdo ji je napojil zemljo. Danes vem, kdo je, bolj kot kdorkoli med nami, stvarnik naše svobode. Zdaj me pretresa ganjenost in bom hitro dvignil čašo na Tvoje zdravje. Veš, ravno ker je praznik, moram nadaljevati s svojim hrustanjem. Čutim, da se radost z vsakim trenutkom krepi. NI TEKST Ni tekst, tekst je klicna številka za vojaka, ni genij, genij so šumi gorečega zraka, kapljice in mehurčki vrele vode, slane vode, mrzle vode, sladke vode, oranžne vode, v slapu in mavrici, na macesnu, v bukvi, v sončnici, na strehi, solze njegovih otrok, vseh otrok, solze njegove žene, vseh žena, v podkvi v blatu, v metulju v dežju, na šipi, v vinu, na pesku, v avli, pod kožo, nad kožo, zbrišite zgodnje pesmi! izjave naj bodo obešene na žico in zdrobljene, dajte jih na trnek, trnek v strugo, da se bo umil in spočil, ne lovi rib, ni genij, ničesar po sebi ali iz sebe nima. 4 RODIL SEM SE Rodil sem se leta 1932 v Ossabbaw/u, Georgia. Leta 1931 so se moji starši odločili za kratek fuk, namenoma, depresiji v obraz. Bil sem velik, rdečelas mule, ki sem bliskovito napredoval do Leibnitzovega tajnika. Leibnitz je rekel: sem sem se skril, ker me nihče ne vidi. Ob nedeljah popoldne sva iz njegovega imigrantskega kovčka jemala različno obrezane bele svilene krpe in jih sestavljala: proti luni, proti soncu, jaz sem pa v notes hitro zapisoval vse, kar se je dogajalo. Bilo je nekaj smešnih štorij; 1. Po neasfaltirani cesti za hišo je prihajala črna debela ženska Baba, ki se je preživljala s petjem. Hodila je naravnost proti stopnicam. Ko je bila kakih dvanajst yardov oddaljena od stopnic, je pozdravila, se obrnila in odšla. 2. Zastrmel sem se v grm. Bila je prav tako nedelja popoldne, obupno vroče in Leibnitz, ki je bil vajen drugačne klime, je bil neefekten, počasen in zoprno poten. Strmel sem v grm, da bi se razvedril. Potem sem dobil povabilo s Stanforda, ker sem izkopal vodoraven rov v zraku. Pazi! Rov je vodoraven, vedno dva čevlja od tal. MORAL BI SE RODITI Moral bi se roditi leta 1881 v Trstu, na Acquedottu, pa se nisem mogel- Spomnim se trinadstropne rožnate hiše, v pritličju je bil salon s pohištvom, in svojega pranonota, svojega očeta, kako je vsako jutro napeto in pozorno prebiral borzne novice, puhal dim cigarete v zrak in bliskovito računal- Ko sem bil že štiri mesece v trebuhu svoje pranone, je bila seja, ki je moj prihod odložila za dve generaciji, odločitev zapisala, dala svetleči list papirja v kuverto, kuverto zapečatila in jo poslala v dunajski arhiv- 5 Spomnim se, da sem po odločitvi potoval nazaj proti svetlemu, bil tam obrnjen na trebuh in videl, kako je visoki, starejši moški godrnjal, premerjal police, vzel nekoga iz sosednje police in ga za glavo precej močno porinil po zračni drči. Občutek sem imel, da imam sedem let, zamenjava, moj nono, pa da je malo starejši, devet ali deset. Bil sem pomirjen, obenem so me pa ti dogodki pretresli. Spomnim se, da sem nekaj časa hiral, verjetno zaradi premočne svetlobe, potem pa so se pljuča, kot nekakšne torbe, lepo prijele, prišel je dan, ko sem dosegel potrebni tonus in zaspal. Vedel sem, da je spodaj moje telo in sem ga v spanju večkrat videl. Bilo je mož počasnih kretenj, z brki, vse življenje fantast, čeprav bančnik. BLAŽ LUKAN BOGINJA IZGINJA. RAZPADAM! Bel krog sekajo proge zaobljenih oblik. Se svetli valovi, ki stiskajo beli krog. Amebna oblika. Ječanje, puščice obrambe, mokrota jeder. Je padanje. Misli sive gmote. V žrelu bele amebe. Novi krogi, svetle proge meje se ne pretrgajo, le razpotegnejo se in spremenijo obliko. Prazne prostore zapolnjuje siva plazma. Brezšumno pretakanje. Življenje bele lise začne svojo pot vrtenja po oblah, nestalnih tir- nicah. Odbojne sile povzročijo nove spremembe oblike, nova razpa- danja, nove potope. Amebno jedro propade. Sive proge prekrijejo bele. Bojo šumi. Crna premoč. Bel skupek praznega gorečega fluida s črno progo, zaobljeno in vseobsegajočo. Votla tema, bela tema. Bojo šumi. Zbiralnike za vodo in obokana stebrišča je puščal za seboj. Seme s hrbta je padalo čase, da se je usedlo na travo. Počasni ptiči so bili pod njim in srebro je bilo. Letel je v razpoke, vedno hitreje v naraščajočo svetlobo. In je biJ plesalec. Ko pa je roka, močna in gola, počasi prepotovala pot od prislonje- nega na stegno do belega kvadrata, v katerem je bil še manjši kvadrat, premičen in obrobljen s črnim ali temnim; ko je roka, kratka in bela, potisnila proti kvadratku, rahlo sunila v obrobljeno ploskev, je padel v temo svetlega. Mirno je utripal po asfaltu, koraki so bobneli kot prejšnje čase. Ce je čistil bodalo in ga gledal v soncu in bliskal z njim v šipo, je z jezikom dražil prostor ob obrazu. Ce je gledal črne proge, če je gledal 6 erke, tračnice in sneg, se je spotikal po kamenju in se včasih vlekel do visokih stavb. Rad jo je obšel. Pljunil je in veter mu je udarjal v obraz. Roke je imel ob telesu, le kdaj je sprožil dlan m popravil smer. Oči so se privajale na rumeno in sive pike daleč. Prestavljal je zenice in zajemal sapo skoz zobe. Na zvoniku se je z glavo ustavil, na konici se je razpolovil in zrdečil ob- zorje. Ko je stal ob ograji, mu je senca padala prek oči in ga skrivala, ker je bila tanka in je hitro potovala s soncem, se je tudi on premikal. Pohajal je travo in je bil blisk. Krušil je omet z zidov do rdečega in je stekel. Hotel je z njimi, ki so vsak večer zgoreli- Belo plastiko v rokah je težko predeval, zareze je globil že prejšnje čase. In je bila luknjica- Pred vrati je zastal in vzel iz bisage kruh popotni, poglede daljnih sonc; stresel je obleko in sandale, bodalo in trak izpod piramid. Klical je, pa je stekla z vrat, črna kovina, mrzla sa- jasta, in mu je pustila stopiti na stran, da so ostale le sledi bosih nog, kot vosek. Oblačil se je redko, kot utrudil. Spal je ob zrcalih, pritiskal je na gumbe in govoril o prestrašenju. In je zakašljal ob votlini. Seganjal je govedo, ko je spuščal zmaje. Ni mogel zadržati niti, hitrost je bila prevelika in je bila nemoč v rokah. Le kdaj in kdaj se mu je nit zapletla okrog vratu, da se je dvigal in puščal sled kot reakti- vec. Ob zavojih je zamenjal roki o pravem času, strjevanje je preprečil. Crizel je plodove, nabral jih je ob cesti, je sopel. Otroke je metal, stare je odkopaval in jim vdeval niti. Praske je rad celil, je klice tišal. Ob mrkih je spal v modrem, skrival je odprte rane, stresel z glavo in obstal ob bliskih. V oazah je tekel in se strašil živali in deročih vod. Je gazil pesek, padal v sneg. V lutnji je imel pi- jačo, veter je loputal s polknicami in železne križe je rabil za zaščito. Kopal je v globino in zadel v skalo, stopil je na rob in se poscal v živo. Je presekal vrv. Dež je motil le oči, kot leča je bil in je videl stavbe in stopnice tik pred sabo. Je bil baJon. Ob vodi mu je zmanjkovalo sape in je bil zadihan; ni opazil celuloida v grlu in potem čas prek roba. Na pladnju je dobival hrano in je prte, pregrinjala zakopaval. Za- strupljal je grmovje v koreninah in razmetaval s pogled;, ogledali. Prvič ga je zbrusil do noči, drugič do odseva, zadnjič je opazil gibanje in tiho stokanje za mrenico. Mu je prežagal kost. Oblačno je bilo, bil je blizu njih, se je vlekel, a so jih pogoltnili ob dežju. Gledal je v veliki prašni sobi, starih stolih in tapetah, na skrivaj se je pritihotapil in rožljal z obroči, po cevi je teklo, v sunkih po utr- jeni sledi, utripalo je kot pri vrenju, ob semenih. Stopal je na vrhove in zažigal ognje. Grmelo je okrog njega in je pazil. Spal je na požgani travi, glavo je spuščal z izbuljenimi očmi in rokama za vratom. Malo, za zelo oster kot, je premaknil nogo in zaneslo ga je s smeri, ga začelo obračati, obleka se mu je odpela, se parala po šivih, z ro- kama ni mogel od telesa, le stežka je premaknil glavo, hotel je z očmi, 7 naporom, a je prišel sunek in mu glavo pritisnil k prsim, vrh sta bili zdaj dve konici, stolp. Ce je dvignil roki ob temi in žarometiii, je slišal prasketanje, rožljanje z verigo. Naboji so mu padli po tleh in pas se je odpel, ko je zaslišal bobnanje. Odložil je srebro in podržal kovino v odtrganem zapestju. In je slutil, vključil. Oble so se cepile in piš je bil močnejši. Postajala je teža in stekla je brisal pajčevine. Listal je po knjigah nastanka, praznil je črnilnik in je bil menih. Po vodnjakih je metal kovino, trgal je liste in jih sežigal v ognjišču, če je v mišicah otrpel. Premaknil je ročico in je zajel belino s celim zrklom, dokler je bil hlad in je prišla toplota kmalu. Stiskal bi ga čez dihala, če se ne bi sramoval praznine in votlin z utri- panjem. Pobiral je perje in ga metal v lepljivo zmes. Ostrine so tópele, napetost je popuščala, zapustil je izvir. Prihajalo mu je naproti in je rekel, lesk, počasi, kot on počasi gi- bajoč se, fluid. Ce je trenil z očmi, je trajalo stoletja, nikoli se ni pre- maknil. Prihajalo mu je naproti in je prišlo še drugo iz notranjosti, iz prsi med noge, kot bodenje. Prestal je megle in zadimljene zastore in mu je prihajalo naproti, videl je zobe in je bilo vedno hitreje, slišal se je zvok, ki bi šel skoz ušesa, videl je v lase, plapolajoče v milimetrih, čutil je gostoto in bližino, sline mu je zmanjkalo, zgubil je višino, pri- hajalo je niže. Bilo je v dosegu roke, bilo je glava ob njegovi glavi, bili so deli čutenja, kot izvir, visoko v zraku dvoje tipanj, in kaplje, ki so skoz odprtino, nastalo od energije bolečine, začele padati na pOvr šino. In je rekel: čas. Podnevi je hodil po svetlobi zraka, ponoči je razsipaval mrk sonca. Cez dan je lahko plaval in hodil po dnu, čez noč je lesketal v šipah in zgubljal sapo. V dnevu je praskal ograjo in lomil opeko, ponoči je drsal in gladil asfalt in ga božal, če ga je imel po nesreči s seboj. Da je lahko mirno hodil po cesti, ga je stalo truda. Ce je butnil v koga, so zamrmrali: lažnivec. Ce je padel po tleh, je začutil najprej bolečino v kolenu, potem opraskane roke, dokler ni asfalt potemnel in se je potem zavedel nosu bolečine in oči toplote. Belo je bilo-, pod obleko, če je spregovoril. Zastal je pred zgradbo, ni se umaknila. Udaril je po tleh, da se je polilo, vrata se niso odprla. Stopil je zato skoz raz- poko. Zaslutil je sonce. In pločevino v lesketanju. Stopil je po stopnicah, izogibal se je ograjam, beton je udarjal in odmeval ter uhajal skoz odprta vrata prostorov. Tema je dušila, z eno nogo je lovih ravnotežje na robu. Ce ga je po nesreči imel s sabo, so vrata loputala. Prestopil je stopnico na vrhu. Bila je še lestev. Ko so ga veje zakrivale, je lahko vrgel prvi kos obleke. Ko se je listje razmaknilo, je umaknil glavo in vrgel drugi kos. Ko se je vrh zagnal najprej na levo, je padel tretji kos. Ko se je vrh ustavil, je bil gol. Zagledal jo je, ko se je pridrsala, z rokama v naročju in lasmi v mokrem. Pokleknila sta, prvi hip je bila tišina, sedmič je počilo in imela sta bele lase v mokrem. Na vrhu je bil pesek in most je bil daleč. Razpel se je od prvega konca obzorja do drugega. Pesek je bil bel in smoinat, bliže obla- kom. Razpihnil je dim; če ga je v nesreči imel zraven, je bil potlačen. Spod obleke je vzel vrečko in so začeli. Ce se ne bi veter prerival z njimi, bi bilo laže. Tako so delali od vzhoda in zahoda, od mrka in odmrka. Pri tem je gledal. Prej jih je že božal in gladil in slinil, zdaj jih odriva proč in pohoja. Prej jih je obrisal, ko so bili slani, zdaj jih posuje s črnim. Prej jim je oproščal, zdaj jih stiska v pesti in reže z nohti. Prej so bili ponoči, zdaj so utrujene oči. S polno vrečko stopi 8 v votlino, še zmeraj ob vrhu. Strese najprej malo v prvi l<.ot, kože so dolgo-dlakave, ogenj na sredi s sunki oddaja svetlobo. Okrog ognja strese potem vse. Dim postane močnejši, iz votline se vidi do mostu in v zvonik, vhod v votlino počasi izginja v meglenem. Prestavi se v kot. Tu je tema in so mokre stene, pekoča tekočina z dimom. Usede se, slama ali platno ali rjavo ogrinjalo se udre. Noge pritegne k sebi. Če jih ima po naključju pri sebi, da eno med zobe. Dim se razširja v vse razpoke, med eno in drugo svetlobo, ko pade po tleh, se razpne od enega betonskega bloka mostu do drugega. Ce zamahne z roko, gre skozi mrzlo v široko in odmerjeno. Posluša in gleda, ko slike po stenah izginjajo in se most razkolje, da se reka izprazni. Cuti kamenje, ne verjame. Rdeče ali rumeno je lebdenje, plava v gosti tekočini. Hočejo ga uspavati in nekaj ga vleče. Ne more obstati na mestu. Ce zakličejo: čas je, je še bolj utrujen, lebdi, tekočina je gosta, gostejša. Diha z zračnimi kroglami. In nekaj se vleče. Rumena tekočina. Drobci in delci in črte. Utrujen je bolj, bolj. Moral bi se usta- viti, a že čuti belino. Brezrazsežnost vserazsežnosti. Iz pik postane. Razdelil se je v polja, okrogline črnega. Ob temnem rumenem se ogla- si, ob svetlem potihne. In gre naprej. Most se strese in v daljavi se od- trga s tal rdeč polkrog. Rdeč asfalt ga zakrije. Trenutek, niz trenutkov, glas pesmi zračnih tokov, bela svetloba prahu, nočne stopinje tja v obzorje. Prebuja se, svoj čas doživlja, jutro je najprej v kontrastu s temo zaprtih oči zelo svetlo in toplo. Ko pa se začne glava in vse na njej umirjati in privajati na nov svet, zaznajo oči temno nebo, oblake s črtami in lisami svetlobe, ki so vrata v nove svetove. Oblaki prinašajo popolno zatemnitev in dež, ali pa popolno odprtje neba. A kapljice so. Se obrne, še hoče spati. A preveč je že prebujena in nekaj čudnega je. Odeja je mokra, tekočina z izvirom v beli svetlobi, sluzasta, pone- kod, že strjena in hrapava, drugod pa še sveža, da se vleče. Vendar pogled na to še nepoznano sramoto traja le hip, da ostane medla slika tam notri. Se nikoli ni občutila slasti valovanja alg nad srebrnim objektom. Njena koža je mehka, voljno vlažna, čudno zadrhti ob vsakem dotiku. Telo je napeto. Sunki, ki včasih zarežejo v mrak prebujene sobe, čr- nega pajka na stropu, zarez vesolja okoli. Obleko pusti, ne začuti po- trebe po obredu oblačenja. Ko stopi na svetlo, v zastrte objeme popačenih žarkov, zadiha zrak, ki še nosi nočni hlad. Moral bi že izpuhteti, a mu nemoč priha- jajočega preprečuje odhod. V zraku so še ostanki nočnega življenja, razpeta krila nočnih metuljev, odsevi v očeh zaspanih ptičev, govor dre- ves, grmov in trave, ki že zamira. Plast bobnenja vstaja z navideznim letom. Stopi v vlago in bodenje kapljic. Zaradi novega hladu je telo še bolj občutljivo. Včasih ji noga klecne in se skrči, ko tista sila znotraj postane neznosna. Kapljice so v zraku in na tleh in na njej in v očeh, prebodeni puščavski ornamenti, temne zenice. Dež nosi odmeve rešitve rosi in travi, ko rosi na travo. Nebo je za- čelo skoraj neznosno pritiskati na njene lase, ki so zdaj srebrni in temni in nočejo več zadrževati kapljic. A že se razpnejo, vzletijo, težek je let. Zrak, oblaki pritiskajo, noge so ravne in skrčene, pravilne v teku. Roke v naročju stiskajo prsi, ki so se čudno oblikovale in drhtijo ter povzročajo nov občutek. Prsti so nemirni, hočejo podaljšati slast smrti v noči. 9 Njena sapa odriva potol pioli tao plitka pilaf pilot pila lipa pita pika kila kita itak kit lika olika Ilka tilka talil tli til ilo lik lok lak kal kol pik tik tak tok pok akt pakt ako kopa kapo kap kalo loka kola tlak kota kotli lakti kip 18 BESEDA — STVAR Si (como el griego afirma en el (Cratilo) El nombre es arquetipo de la cosa, En las letras de rosa está la rosa Y todo el Nilo en la palabra NM I o. lorge Luis Borges Ce je ime (kot Grk trdi v Kratilu) arhetip stvari, v črkah vrtnica vrt- nica tiči in ves Nil v besedi' N i;| . (Prosto prevedla J. M.) 19 ODSEVI TEMPUSirreparabile 21 FRANCI ZAGORIČNIK POLITICAL POEM JUGOSLAVIJA® antipiretik, analgetik, antirevmatik JUGOSLAVIJA® antipiretik, analgetik,antireumatik JUGOSLLAVI® antipiretik, analgetik,antireumatik ЈУГОСЛАВИЈА® АНТИПИРЕТИК.АНАЛГЕТИК.АНТИРЕУМАТИК ЈУГОСЛАВИЈА® АНТИПИРЕТИК, АНАЛГЕТИК, АНТИРЕУМАТИК JUGOSZLAVIA® lázcsillapitó, fájdalorлcsillapitó, reurnaellenes szer ' ®= zaščiteno ime ® = zaštićeno ime ® = emëri i mbrojtur ® = ЗА1иТићЕНО ИМЕ ® = 3ALUTHTEHO ИМЕ ®= védjegy 2.2 AKSINJA KERMAUNER 23 IFIGENIJA ZAGORIČNIK: TIPOGENEZA 24 IVAN URBANCiC PRO-GRAM DO KRAJA Ne gre za pisanje kakega prograrлa, temveč za poskus (apologetičnega) premisleka doslednega in čistega gra- ma (tiziranja). Spodbuda za ta pre- mislek prihaja od dveh strani: najprej od moderne, današnje avantgardne literarne produkcije, potem pa tudi od odličnega članka Tarasa Kermau- nerja: »Fragmentarni zapis k zgodo- vini in analizi konkretne poezije v Sloveniji«, v Problemih št. 133, ki je bil prav neposredni povod pričujoče- ga premisleka. Kaj je naredil Kermauner v omenje- nem svojem članku? Pa ne samo Ker- mauner, temveč kaj naredi vsaka li- terarno-znanstvena obravnava s poe- zijo? Na kratko in poenostavljeno re- čeno: jo takorekoč brez ostanka »po- kasira« (o tem piše tudi Poniž v istr številki Problemov). Tako lahko reče- mo, da je Kermauner v svojem članku na neki način »pokasiral« vso danes živo literarno produkcijo na Sloven- skem. Kako je to mogoče? Odgovor: zaradi neke bistvene nedoslednosti' tega avantgardizma samega. Avtorjii avantgardnih poetskih produktov (če- prav najbrž radi vidijo, če se o NJIH piše) se izrecno upirajo vsakemu ta- kemu zajetju in »pokasiranju« lastnih produktov. Vendar jim to nič ne po- maga. fslam tu ne gre za to, da bi obrav- navali (ne-)upravičenost ali {ne-)pri- mernost literarno-znanstvenih metod za obravnavo avantgardne literarne produkcije (s tem je v že omenjeni številki Problemov začel tudi Denis Poniž). Zanima nas ta avantgardna li- terarna produkcija sama. Ce beremo ali gledamo produkte avantgardne li- terarne produkcije, tedaj nam na prvi mah postane očitno, da tu ne gre več za branje ali gledanje pomenov, smi- sla (idej), čustev ali sploh česa take- ga), temveč se kažejo sami znakovni sistemi kot taki, zgolj jezik, pisava, črka, ZNAK kot neka materialno-for- malna »stvar«, brez vsakega tesnejšega (ali sploh brez kakršnega koli) odnosa do česa s temi znaki označenega. Tudi če v znakovnih sistemih teh literarnih produktov (ki jih niti ne se- stavljajo več zgolj besede ali črke, temveč lahko samo interpunkcije ali kaki drugačni znaki) še vedno morda najdemo bolj ali manj določne sledi označenega (smisla, ideje ipd.), to za avantgardni literarni produkt sploh ni več odločilno, ni »tisto«, ne spada nujno zraven. Ta literarna produkcija je zatorej — kot Poniž in Kermauner v svojih člankih ustrezno ugotavljata — zunaj-pomenska, zunaj-ideološka, zunaj-smiselna itd. Ce rečemo zunaj- -smiselna, tedaj to implicira tudi ne- smisel: ta literarna produkcija je te- daj tudi (vsaj načelno) zunaj-ne-smi- selna. Dalo bi se torej reči, da je ta avantgardna literarna produkcija prava in čista gramatografija*, tj. zapisova- nje ali vpisovanje ali določneje pro- dukcija znakovnih sistemov ne glede na označeno ali docela brez označe- nega (torej načelno zunaj-smiselna li- terarna produkcija). Take literarne pro- dukcije, označene kot čista gramato- grafija, torej že ne bi bilo več mogo- če uvrstiti pod Heglovo (kompletno tradicijo noseče) metafizično določi- lo, ki pravi, da je umetnost das sinn- liche Scheinen der Idee (čutno sija- nje ideje). S tem je orisana stran literarne pro- dukcije te, recimo »primarne«, vrste. Nji se prilega nujno tudi' nova lite- rarna znanost. Med več poskusi je tre- ba tu omeniti doslej paradigmatičen tekst »Majna, zalog razložni« Rastka Močnika (Problemi 116—117) in tekst »Poezija Matjaža Hanžka« Iztoka Ce istra (Problemi 118—119—120). Tudi za to, recimo »sekundarno«, znanstve- no literarno produkcijo velja, da je zunaj-ideološka, zunaj smiselna, tj. ne odkriva pomena literarnega produkta, se zadržuje izključno le pri znaku brez ozira na označeno, pri znakov- nem sistemu kot takem in je zato prav tako neka gramatografija. Vse- kakor tudi nove literarne znanosti ni več mogoče uvrstiti v metafizične ka- tegorije interpretativnega prevajanja ideje iz njene čutne podobe v njeno nji edino primemo duhovnost (tj. v racionalno razlaganje smisla literarne- ga produkta). S tem pa odpade tudi možnost tradicionalistične fikcije ne- kakšnega vsak-po-svoje-razumevanja, vsak-po-svoje-doživi Janja literarnega produkta ter na tem gradeča se, prav tako tradicionalistična fikcija nekakš- ne aktivnosti porabnika literature (čel prepuščeno je tu vsakomur, da maksi- malno aktivno sam osmišlja, doživlja, opomenja znakovne tekstualne sisteme literarnih produktov. Odveč postane * Beseda je sestavljenka iz grških to gram- ma, gramato-, he grammć in he graphe, grapho. Videti je, da z besedo gramatogra- fija najbolje opišemo prizadevanja in in- tencije moderne literarne produkcije. 25 tudi stari, na talli-i terarni« |AZ docela in brezpogojno! razpolaga z znaki, ki — očitno — te-: meljijo le na hotenju (potrebi, nuji); biti JAZ, na potrebi vzdrževati si in potrjevati si s ponavljajočimi (seveda- vedno novimi) produktivnimi akti i SVOJO prezenco; znakovni sistemi kotj literarni produkti JAZA so le deriva-* cije tega svojega, nekoliko zastrtega i temelja: JAZA, NEKOGA. Vendar ima-1 jo tako postavljeni znaki neko lastno i in neogibno »materialnost«, ki se brez-1 mejnemu in brezpogojnemu hotenju : biti JAZ upira postavljajoč mu mejo i in pogoj; in prav v premagovanju te-1 ga upora se izkazuje dejavni )AZ in j je tako dejanski, tj. dejavno-prezen- < len kot ustvarjalna moč, kot produk- i tivna sila. To premagovanje lastnega t upora »materialnosti« znaka je trebaj sedaj imeti za ustvarjalni napor mo-! dernega avantgardnega literarnega produce Ita, po katerem le-ta sploh šele je dejanski in zato tudi lahko nastopa kot družbeno-kulturni dela- vec. Brez takega realnega upiranja in premagovanja te ovire , materialnosti« znaka določna prezenca določnega »li- terarnega« JAZA ni možna. Brez ta- kega upora, ovire in meje bi ta pro- dukcija šla hipoma v neskončnost in JAZ bi bil brez svoje meje, torej brez svoje določljive identitete in razlike ter navsezadnje brez določne prezen- ce (biti). Zalo snovna stran literarne produkcije pri moderni avantgardi, v njeni intendirani gramatografiji nika- kor ni več zgolj snovna »stran« (ka- kor da ji ustreza še duhovna stran, kar tak izraz sugerira), temveč že »ti- sto samo«, za kar tej produkciji gre; gledano s strani samega literarnega produkta je sam znak v svoji neod- visni »materialnosti« in »neprebojno- sti« izhodišče in cilj, ki mu ne pri- pada nujno kako razmerje do česa zunaj njega, nad njim kot označene- ga ali pomena, tj. česa metafizičnega (Kermauner je razločno opozoril: v številki PU Problemov odloča o raz- poredu produkta po pro-gramu teža tega produkta izražena v gramih, ne pa kaka pomenska tehtnost). Ne da bi mogli tu podrobneje izvajati, re- čemo: s samoumevnostjo prikrito me- tafizičnost literarne produkcije moder- ne avantgarde določa in nosi prevrat- na metafizika (historično locirana od Hegla naprej z označujočimi imeni: Marx, Nietzsche, Dilthey). In zakaj moramo imeti moderno avantgardno literarno produkcijo na nakazan način za (po samoumevnosti OREST ZAGORICNIK 30 prikrito) metafizično? Odgovor: zato, ker ni dosledna in čista gramatogra- fija, kakor je bilo to že doslej opi- sno nakazano; ker je pod pregrinja- lom samoumevnosti vnašala v čisto gramatografijo pomenski fundament: JAZ kot označeno znaka-imena, kot smisel, ki se izkazuje kot odločilni »ZARADI« vse te literarne produkci- je: vsi ti produkti imajo svoj »zaradi«, svoj (zagrnjeni) telos, svoj smisel to- rej v onem biti JAZ. Tako torej tu vsepovsod zadenemo ob teloologijo prezence JAZA. Ta JAZ kot temelj, kot telos, kot smisel teh literarnih produktov je tedaj njihov odločilni brezpogojni subjekt. Namesto inten- dirane čiste gramatografije avantgard- ne literarne produkcije zadenemo pod kopreno njene samoumevnosti na njen radikalni, vendar nji sami prikriti sub- jektivizem in aktivizem. Videli smo, da je ta produkcija zaporedje aktov lAZA kot derivacij hotenja biti JAZ. Zadenemo torej prav na tiste temelj- ne prvine tradicionalne literarne pro- dukcije, ki jo avantgardizem po last- ni ovedeni intenciji odločno zapušča. Na to ugotovitev bi lahko avantgardni literarni producenti rekli; »in kaj po- tem?, mi se na vse to požvižgamo!« Na to lahko odgovorim; »potem?, nič!, požvižgam se tudi sam!« Prej pa bi kljub temu želel »ka- zati ta jezik« (po Zagoričniku) vsaj še do nekega sklepa. Omenil sem že na začetku, da je pričujoči pro-gram ne- ka apologija čiste gramatografije. Za- to PRO-GRAM do kraja. Gre torej za premislek možnosti realizacije progra- ma čiste gramatografije. Prva ugoto- vitev glede dosedanje avantgardne li-' terarne produkcije je, da se je ta v; svoji intenciji ustavila na pol poti, pred svojim odločilnim korakom, da je torej polovičarska in nezadostna, (tu, jasno, ne gre za kakršnokoli vred- notenje njenih literarnih produktov). To velja tako za »primarno« literarno- -»umetniško« kakor tudi za nji ustrez- no »sekundarno« literarno-»znanstve- no« produkcijo in njeno »teorijo« (te ni tako malo, temveč po svetu že cele grmade). Druga ugotovitev; zara- di tega svojega polovičarstva zapada ta produkcija radikalno nazaj v tisto, česar se je hotela znebiti, v neko svojsko metafiziko, ne izstopi iz hori- zonta tradicionalne literarne produk- cije, je pa povrh zaradi svoje nedo- slednosti pod njo. Tradicionalni lite- raturi smisla namreč ni mogoče oči- tati te njene smisel-nosti na tu ori- san način. Tretja ugotovitev je; dose- danja avantgardna literarna produkcija noče narediti zadnjega koraka na poti k čisti gramatografiji, ker bi ji ta ko- rak odvzel tisti smisel (da, prav smi- sel, označeno), zaradi katerega se sploh godi in ki smo mu rekli' hotenje biti JAZ, NEKDO, subjekt, ustvarjalna moč. Ta zadnji korak v čisto grama- tografija je namreč — gledano iz o- pisane dosedanje utemeljenosti te pro- dukcije — korak absolutno v prazno, zakai ta literarna produkcija ima kot akt (delovanje) svoj doslej opisani te- los, brez katerega je ta akt nemogoč, tako kot voda ne teče, če ni nobenega nagiba. Vsak produktivni akt v litera- turi kaj proizvede, torej nekaj prezen- tira; ker pa to v dosedanja praksii a- avantgardizma niso bili pomeni ( = stvari v metafizičnem smislu), temveč zgolj znaki kot taki, ki niso česa on- stran sebe označevali, je produkcijski akt prezentacije prezentira! samo za- devni JAZ v njegovo želeno biti JAZ; ta JAZ je bil edina izjema, edino oz- načeno znaka-imena v literarnem pro- duktu, odtod nedoslednost te grama- topografije.* Se brez tega zadnjega bi OREST ZAGORIČNIK 31 produkcijski akt ne mogel biti, pro- dukcijski akt, ker niti ne bi bilo več koga, ki naj bi mu prezentirano bilo prezentno, zato tudi same prezence (biti) »ne bi več bilo«. Z vidika do- sedaj veljavne produkcije je videti to samo še kot smrt. Toda ali je vidik produkcije edini in absolutni vidik? Dognana gramatografija tedaj ne bi bila več niti produkcija prezence JA- ZA jazu samemu in jazom v obratu subjektivizma modernega sveta. Tu moramo pustiti odprt paradoks do- sledne gramatografske literarne pro- dukcije, kil naj obenem ne bi bila produkcija, paradoks produkta, ki ne bil bil več produkt; paradoks ).ΛΖΑ brez JAZA, brez AVTORSTVA, brez subjekta, brez IMENA, brez identitete in razlike, paradoks »bitii« zunaj me- tafizike. Prav zato, ker je z vsem tem ta- ko, se moderna avantgardna literarna produkcija, ki pa ravno hoče biti pro- dukcija literature, plašljivo ustavi na pol svoje poti, prikrivajoč si s kopre- no samoumevnosti to svojo luknjo praznega, v katerem sluti svojo lastno opustitev. In kot vemo, vsako hote- nje hoče hoteti' še naprej, hoče nekaj — naj bo to tudi hotenje samoizni- čenja (npr. takoimenovani šopenhau- erjanski nihiJizem), le sebe ne more, noče opustiti, ne se opustiti, rajši se hote uničiti. In za realizacijo čiste gramatografije bi bilo treba razrešiti paradoks produkcije brez produkcije, bi bilo jazu treba opustiti sebe, JAZ IME, opustiti hotenje BITI )AZ, biti NEKDO, opustiti produkcijo svoje sa- mo-prezence, opustiti identiteto in raz- liko JAZA ter druge lastne koordinate biti: Probleme, kulturo, revialni obrat, uredniški, kulturni, družbeni itd. obrat itd. itd. — šele temu bi se lahko reklo opustitev pomenskega sveta, sve- ta metafizike. Vendar: kako se reče vsemu temu z vidika produkcije Ι.ΛΖΑ, tudi in prav tistega, ki se vzpostavlja v avantgardni literarni produkciji? Ka- pitulantska anonimnost, kaos, defeti- zem, samomor, nič, nihiiizem — to- rej natančno tiste označbe, ki jih ta- koimenovani tradicionalisti lepijo a- vantgardistom. Ce ne bi »bilo« Šala- munov, Zagoričnikov, Pogačnikov, Tau- * Tu ie treba opozoriti na temelino po- stavko metafizike subjektivitete, kaknr jo najdemo formulirano že pri Desca.-tesu, o- četu modernega »subjektivizma«, in tudi poz- neje. Gre preprosto rečeno za to. da vsak predstavni, tj. miselni ali produktivni akt pred-stavi nekaj kot pred-met, tj. postavi ne- j kaj kot predmet, objekt v gotovost prezence. i vendar hkrati tudi sebe nujno so-oredstavl kot tistega, pred katerim stoji predstavljeni predmet. Tako je v vsakem aklu pred-stavitve (produkcije) kakega predmeta ali objekta nujno so-predstaviien sebi in zase subjekt (jaz). Akt (produkcijska dejavnost) ie kore- lativna vez subjekta in objekta v njuni so- pripadni in soodvisni prezenci. Pri tem je ferjev itd. vseh drugih IMEN moder- nega avantgardizma, ali bi »bila« NJI- HOVA dela? Očitno ne! Ne bi se VE- DELO ničesar, čeprav bi (abstraktna postavka) vsi »njihovi« teksti tudi »ob- stajali«. In če ne bi »bilo« vseh dru- gih koordinat razlikovanja in identifi- ciranja metafizičnega sveta, ki kot znaki-imena nekaj pomenijo, ne bi »bilo« ne avantgardizma, ne literature, ne kulture, čeprav bi vse to tudi »bi- lo«. Kaj bi »bilo« in kaj ne bi »bilo«; kaj in kam sedaj sploh z vsem tem »biti«? Njegov fundament in smisel je danes prav v hotenju biti JAZ. Vem, da je videti vse rečeno že popolnoma blazno, vendar kaj s tem videzom. Pro-gram gramatografije vsekakor ima v sebi skrito nekaj čudnega, pa- radoksalnega, čudovito fantastičnega, pravi gozd paradoksov. Očitno pa je, da se je dosedanja literarna avantgar- da pred tem čudovito fantastičnim strašljivo zaustavila in se zavila v ko- preno neke samoumevnosti, včasih in pogosto celo v koprene golega šoki- ranja, izzivanja, rušenja ustaljenega ali igranja in drugačne angažiranosti, kar jo še bolj meče iz njene intencije. Ce tudi sprejmemo tako do kraja dognano intencijo gramatografije vsaj kot neko »možnost«, se pa mahoma lahko izkaže vprašljivost same dogna- ne gramatografije. Gramatografija oz- načuje tu samo tole: »čisti zapis, čisti govor« — brez pomenov, čisti znak. Govor, čeprav »prazno« lalanje, je prav tako že pisava, vpis znakov v dih, strukturirana artikulacija diha. S tega vidika so fonemi že tudi grafemi, še predno jih v običajnem načinu s ka- kim vnanjim instrumentom vpišemo v kako snov. Gramatografija bi bila tako čisto vpisovanje, torej vendar ne- ka dejavnost, delovanje. Tako delova- nje pa po dovršeni intenciji gramato- grafije ne bi nosilo absolutno nobe- nega smisla — niti tega biti JAZ. KDO in NEKDO pri takem delovanju ne bi »bila« prezentna (pa tudi ne odsotna, skratka zunaj prisotnosti in odsotnosti, ker to oboje »je« samo v zvezi s smi- slom). Ce ne bi »bilo« KOGA, ki pi- šoč deluje, niti NEKOGA, za katerega bi se tako delovalo — kaj ne bi te- daj to pišoče, gramatografsko delova- objekt v celoti pomen prav tako kot sub- jekt. Ce se sedaj subjekt znebi vseh pome- nov-stvari in se prepusti samo produkciji znakov kot takih brez ozira na pomen, te- daj ti znaki kot produkti izgubijo svoj do- tedanji predmetni, objektivni značaj, posta- nejo glede na pomen poljubni in ne vežejo, ne omejujejo več subjekta tako kot pred- meti-pomeni. Kljub temu pa subjekt v aktu produkcije teh zgolj znakov prav tako še zagotavlja sebi svojo prezenco, se vzdržuje naprej kot to brezpogojno označeno, zakaj jaz je pomen, ne glede na to. da produ- cira sedaj zunaj-pomenske zgolj znake. Na tej možnosti temelji tedaj dosedanja avant- gardna literarna produkcija. 32 nje potekalo kot kak prirođen proces? j Vendar od kod sedaj na tej ravnini ' kar naenkrat priroda in prirodno, če , to oboje »je« le, kolikor znak ozna- ' čuje označeno, torej na ravnini smi- ' sla (v metafiziki), ki ga čista gramato- l grafija pušča za seboj. O taki dejav- ; nosti zato sploh tudi ne bi bilo mo-', goče govoriti kot o prirodni. Vendar, j kako naj bo mogoče delovanje, če | »ni« delujočega (NEKOGA, JAZA)? i Zadnji opisani korak, tj. opustitev tega : biti JAZ, je torej ipso facto samo- . opustitev gramatografije, opustitev te ' literarne produkcije. V tem se pa za- ■ držuje ta njen čudovito fantastični pa- radoks, katerega razrešitev naj bo pre- | puščena avantgardni' literarni produk- ; ciji, saj tu ne želimo dajati končno- | veljavnih receptov. Gotovo je za se- , daj le eno: avantgardna liíerarna pro- . dukcija ne bo mogla vztrajati v svo- j jem dosedanjem polovičarstvu, ki ga i naš zapis le bežno nakazuje. Izmika- nja najbrž za trajno ni in brezkonč- ■ no vlačenje skupaj ter premlevanje in ^ kombiniranje vseh mogočih »teorij« , (Ponižev članek npr.) na tu načeta ] vprašanja zagotovo ne bo dalo od- ' govora. j Ena pot k nekemu izhodu iz naka- I zane paradoksalnosti čiste gramatogra i fije se morda odpira v smeri kiber- j netičnih računalnikov. Cista gramato- j grafska produkcija bi bila možna le , takemu računalniku za druge računal- ^ nike — tako se zdi. Vendar ali ni '■ produkcija vedno izvajanje v prezen- \ co? Brez prezence ni absolutno no- | bene produkcije. Prezenca sama pa i nikoli ni. zgolj znak, temveč »neko« : »v čemer« vseh znakov IN pomenov " (torej ne zgolj znakov, temveč zna- kov, ki označujejo smisel, prav smi- selnih znakov). Računalniki pa spre- jemajo, registrirajo, obdelujejo in od- dajajo lahko le znake, nikoli pa same prezence, saj je ta zanje absolutno neregistrirna, ker po svoji absolutni »ne-materialnosti« ne more sprožati računalnika. Za računalnik torej pre- zence »ni«, zato pa tudi' ni mogoče govoriti o računalniški produkciji. Kar vhaja v računalnik in izhaja iz računal- nika, to »ima« prezenco le za NE- KOGA, kar pa noben računalnik ni in nikoli načelno ne more biti, ker zanj kot rečeno prezence same »ni«. Prezenca »je« le za NEKOGA, ki sam ni drugega kot kraj prezence. Iz tega je tudi jasneje, od kod prihaja tista zadnja prej omenjena nuja hotenja biti JAZ v dosedanji, prav zato nedo- sledni gramatografiji'. Cista gramato- grafija kot kibernetično-računalniška literarna produkcija, ta danes razšir- jajoča se fiksna ideja se širi lahko le na svoji omogočujoči implicitni pred- -postavki enačenja človeka in kiber- netičnega računalnika, čeprav se po- tem še naknadno, a v isti sapi zatr- juje, da računalnik pač le ni človek in da brez človeka le ne bo šlo. Vendar, ko si človeka že »odpravil«, kaj po- tem s tem prazno deklarativni'm »pač le«. »Izhod« iz »nemogoče« paradoksal- nosti čiste gramatografije bi mogel biti torej v neki popolnoma drugi smeri, ker je smer k računalniku o- čitno »slepa pot«. Mai 1974. IVO SVETINA DE OURO, ROSAS, RUBIS, Ν E LUZ PURA * s krokodilom nakrmim špansko glorijo, v sobah sinjine prerafaelitske freske, z rdečo začrtane meje snovi, le plin uhaja skoz črno kožo svetnikov, kastriranih in oslepljenih v posteljah Salamanke, divji sužnji, pol levi pol ogledala pol ženam pol živalim. * Od zlata, rož, rubinov, snega in čiste luči. (Camoês) 33 Ti si medaljon moči, ko opustiš vame reke i iz razsvetljenega naročja, za teboj so reliefi jutra, s krvjo pošpricani zemljevidi, 1 od arabske zarje razpokani, boginje z loki ( in puščicami iz kač, dojenčki iz gipsa, ( iz plave svile sešite starke, potne od meča, I ki jim brije divinska spolovila, cerkve, j ki so presvetlile knjige in hiše in z zastavami . ter ljudmi okrasile griče v oblakih, sezidanih ; iz dojk, zračnih stebrov belih nun, z dišavami so obtežene žile ladij, zibajočih se po ) iluzionističnih telesih španske glorije. д H golemu srcu privijaš rdeče deklice zmaje, ■ iz nežnih oči jim kaplja ogenj, nasajena si j na jambor, krog katerega plešejo aligatorji, risi, leopardi in mrtva Kleopatra ko plavi ^ ananas, rastoč iz kraljevskega sna, belega, bolj belega ko šah, ki ga igrava na goreči mizi, i rned vinom in sončno krvjo. ·· Jaz pa sem brez teže in iz razgaljenih dojk : mi teče od cvetja in zmletih papig dišeč sok, manjši ko sanje, kjer zamorci šivajo zastave in se konjem nenavadno svetijo kopita, da ponesó j mojih petdeset odalisk iz maternice harema, i lezbijske poljube hranim na sedlu, bisernem Í od vročih vulv. j Kdo si, z zelenimi očmi', nabranimi v ogrlico, z golo ritko ko mandolina v rožah las, ; kje si, ko so tvoje rjuhe mehki listi kurana, za večerjo zdrobiš svoje dojke iz slonovine ' ni mi s prahom pogrneš zarjo, ustnice so vzfrfotale ! k mesečini. ^ .j Kdo si, ki rodiš otroke in pse, in ne veš, ' da sem te ulovil v kozarec vina, belo sulico ί norosti; daj, pomagaj mi, čeprav ne vem od kod si, čeprav vsako jutro žreš moje pesmi,, da jih moram ■ znova in znova pisati z begajočo lučjo, z vulkanom mitov in belega kulta. i Kje si, ko so tvoji lasje orli in led, ko padam vznak skoz stoletja razkošna od barv, ' od dišečega platna, stkanega iz palmovih kit. i Blaženost, nedolžna in divja, elipsasto nebo ■ je moj zaščitnik. Bolezen, neukrotljiva in nežna, i poslednja večerja starcev, mehkih ko južna drevesa, ■ krhkih ko otroške misli, preproge čez okna, 1 ki sem jih sešil, ko sem še roža bil, ko sem s visel na križu, v črnih stegnih Etiopije in spal na robeh beline, v črti, ki deli sliko od niča, kot da bi bil na materi prehodil okroglo morje, j tih plamen Apelovega čopiča se je zaljubil v portret in skupaj s pekinezom žre zamorčeve lase na tvojem trebuhu. 34 LAS FIGURAS RETORICAS IMPORTAN...* Nenadoma sem se prebudil, dvajset dni star, okopano oko v čudežnih silah sna. Glava je tlela ko ura, zaljubljena v čas, iskrice las, črno testo je vzhajalo ob zlikanih stenah. V mreži barv je zorela zibka tvoje roke; tišina je bila v zenitu in rdeče kolo našminkane snovi je svečano mielo zrna plavih ananasov. Bilo je lepo. Vse v dimu, v curkih prazničenega črnila, zlivajočega se čez steklene robove nekje zgoraj, kjer je tlela bosa ustnica milosti. Iz bakiene trdnjave, sezidane v sečišču zrcala, same bele perjanice, noži, ovitki krog rastočih otroških kril. Letite sončne molekule! Iz vaše ljubezni rastejo zrna kovin, sanje živali, hiše rastlin. So to res bile črepinje simfonije, stekica harmonije, Babilon zvokov, valujočih iz strašnega centra svetlobe? Nag, med copati roparskih živali ležim, marmornati Narcis; alkohol se pretaka po žilah pajkove mreže. Kopnim v poljubu ledene luči, hlapim v žrelu Prada, bolj sam ko padajoči dojenček, komaj rojeno kraljevsko seme, navzdol, senca belega mučenca. Iz moje postelje s privihanimi trepalnicami klijejo močne vrvi, s katerimi je privezana ladja razpokanega neba. Prekrižane, počivajoče roke kockajo z mojim prozornim srcem, iz levjega vodnjaka kipi mogočna postava zaljubljenega vina. Daj, pridi, poskusi me. Zravnaj moje griče, s kopiti zrahljaj sestradano zemljo, razkoplji oblike bogatih tkanin, obrusi zobe na črnih glavah, ki so stebri svetlega sveta. V belem jabolku poišči senco življenja, posuj pest zvezdic in se skrij v plitki stopinji plahe lilije. Daj, poskusi me! * Pomembne so tudi retorične figure ... (Lope de Vega) 35 BOGDANA HERMAN TRI PESMI preganjam mistiko alienacije čemurkoli lahko odpovem varščino enkrat še kesanje glog ali rezede ali zvončnice umrejo a janež enako diši še dolgo po svoji smrti pa si premislim vseeno in se zahtevno postavim sebi v bran, zakaj rože ljubim in varčneje jih je puščati v vrtovih preganjam mistiko alienacije čemurkoli lahko odpovem varščino dolgo po svoji smrti pa si premislim vseeno in se zahtevno postavim sebi v bran, zakaj ljubim rože in varčneje jih je puščati v vrtovih kjer glog ali rezede ali zvončnice umrejo a janež enako diši še dolgo po svoji smrti politika je zamenjava ljudi po načelu recipročnosti. ali take reči se godijo tudi drugje: modra barva nasledi zeleno in prejšnji nihče ne očita nasilja in zmede. bes nasledi jezo in le to je mogoče reči. 36 da je slednje večje zlo. dajem si roko pod teme. zrak je mrzel in vlažen. dajem si pameti v misel. veter še kar ne neha. dajem si glavo na kamen. morje raztaplja školjke. zgrabim žalost, se je rešim in pride nazaj, zgrabim misel, si jo vzamem in noče več stran. dajem si roko na trebuh. svet v njem trepeta. VLADIMIR JERMAN NIZANUE kocka skače čez stopnice komu nosi smrtne vice beži kocka kocka stoj vrat napni nož ti kri spusti tok življenja stran leti ... razprostrta perut obup črna pokrajina siv skelet slab obet trije kriki štirje triki mrtva srajca gor leti kam strmi hrbet pade slap obliva v vodi biva \ 37 razprostranjenost široka nikjer ni oboka prosta stran prostost trdota strašna pohota strah bohoti o jaz o ti pust razpustitev pust razpuščen opuščen povešen na vislice obešen v vetru bingljanje rezgetanje šepetanje šklepetanje odnašanje prenašanje odnosa raznašanje raznosa odraz kam se kamen kotali po skali zubelj plapola pod skalo kdo dom ima kdo mi ga proda ognjena je to korenina od vseh korenov najbolj siva smrt v vagini skriva belo peno čisti prt kapljo rose mraz tresoč penis pekoč hej hoj z menoj! kojot mračen klopot 315 žabe I nage j procesija prihaja '] kakor žlica v krogu se obrača zdomec domov se vrača kopriva sredi kamna sonce poljublja kača se na pragu levi voda se je sesedla v zemljo zemljo je zagrnil plevel zdomec počepne kačo poboža kamen pogladi zemljo zajame dlan izgubi nem izpuhti kot drobir padajo grešniki z drevesa kot groza se trese drevo drevo pobira grešnike spravlja jih v svojo krošnjo vratca se zapirajo na vzmet čustva so mrtva poezija je krsta nikjer ni oltarja svećenica je odšla sveča ugasnila zemljo smrt ovila noč stopa neslišno megla ji prekriva telo telo je mulatka ali bo prišel penis da bo noč vzdrhtela da bo zemlja smrt vpila da bo sveča zagorela da bo svećenica razprostrla roke da bo v oltar onemela da bo krsta strohnela da se bo svečenik podal na pot ,54 na veselici vislice vise na njih visijo ljudje stiskajo jih zanke ničesar ne vidijo ne slišijo mrtvo bingljajo rabljem v zabavo bogu v posmeh BOŽIDAR JÉZERNIK POJO NAJ LJUDJE največja kača na svetu od glave do repa devet metrov od repa do glave sedem metrov skupaj šestnajst metrov Rad je žongliral s pomarančami, pozimi, ko ni bilo drugega dela in so bile pomaranče. Poleti je bilo drugače: malo pomaranč, same uvele pomaranče; žongliral je kar tako. Da je ostal vešč. Ampak niti približno tako pogosto ko pozimi! Oj, pozimi največja kača na svetu od glave do repa devet metrov od repa do glave sedem metrov skupaj šestnajst metrov Pa kaj to koga briga? Zongliranje in največja kača? Na tv so videli že prave žonglerje. Na tv so videli že daljše kače. Od glave do repa drugače dolga kot od repa do glave, ha! Fičfirič! Kdo bi le verjel največja kača na svetu od glave do repa devet metrov od repa do glave sedem metrov skupaj šestnajst metrov 40 GOSPODU JANKU Vstopil je v govorilnico. Dobro situiran inteligent; ločen, ne po svoji krivdi. Dvigni slušalko. Vrzi kovanec za 20 par. Zavrti številko. Morebitne napake javi Tralala la lala. Ob glasbi zaračunavamo 20% pribitka tra la lala. Zaškrta kovanec: škljoc in tú tu je malo tišji. Haló! Haalo? Skoraj nikoli se ni slišal govoriti; njegove sosede je zaradi njegove glasnosti lahko v miru bolela glava. Kaj pomeni nikoli? Kako bi rekel . . . nikdar. To je tako, kakor da se nikoli ni zgodilo. Razumeš? Halóoo! POJTE PTICE, AMPAK POJTE! Kaj se zgodi, če zobljejo mrak nasekan v trikotnik, ki mu manjka pitagorov krak? Tiste ptice, z glasom prelestnim! Kaj se zgodi, če zobljejo v zboru kakor tablete proti bolečinam, najbolj proti glavobolu? Tiste ptice, z letom prelestnim! Kaj se zgodi, če zobljejo z dlani vsakič enako reakcijo svetlobe, ko naveličan stisneš pesti? Tiste ptice, ki jih imaš rad! ŠKATLICA VŽIGALIC ALI TRIJE i SONETI NA PROMETEIA ! prvi. nabiral je pragozdove nabiral je gozdove/ nabral za butaro dreves in čakal na iskro na iskrico vsaj iskrico/ iznašel je pravilno 41 težišče/ izračun je pravilen/ delo teče nobeden pod soncem ne prešteje koliko gradov plava plava plava izredno fino delo / neverjetno natančnost zahteva/ rahlo pršenje moči žveplo da ne gori množica/ ta množica vžigalic da ne gore gradovi vlažni gotskih namenov/ sestavljeni iz vžigalic s freskami poslikani z bršljanom poraščeni drugi. polaga vžigalico na vžigalico gospod taylor mu je priskočil na pomoč/ z avtomatom/ velika ujeda z vžigalicami v kljunu/ bliskovito podaja kljun/ vse je izračunano do pičice natanko/ mimoidoči so v silno napoto ponavadi vprašajo za malo ognja samo za eno cigareto/ ponavadi si mislijo delo za bolnike ki se težko koncentrirajo/ ogromno a nič posebnega grad se pridruži gradovom mrgolenje je prava beseda gradovi ostajajo celi v največji burji tretji. včasih utrujen leže v gradove sanja/ da ima zvezane roke da ne more delati gradov da ne more polagati vžigalice na vžigalico/ zbudi se ves prerojen rahlo prši/ dela gradove pač ne more delati gozdov zelenih lišaja na severni strani/ prižgana vžigalica razsvetli še mišje luknje med skrbno zloženimi vžigalicami v gozdu je prižgana vžigalica samo kresnica brez sence/ kresnica poletna muha/ ki se pusti ujeti spraviti v majhno škatlico vžigalic 42 FRANCEK RUDOLF EDIP TOPONOSI (Po Sofckleju in Cocteauju) OSEBE: GLAS EDIP SFINGA KREON STRAŽAR JOKASTA ANTIGONA TEIREZIAS (GLUHA SOBA) F. RUDOLF: Karkoli igramo, se do- gaja pred nami. Ker pa igramo napisani tekst, je vsaka igra samo bedna zgodovina, enako zgodovi- na, če smo vzeli snov izpred ene- ga tedna ali izpred nekaj tisoč let. Zato sem segel po starem, veliko- krat oblikovanem mitu. Kdai se dogaja? V tej igri. Zdaj. GLASBA, vanjo GLAS: Tebe. Vočina, da vse poka Zrak piska od zasoplosli. Starogrška lahka glasba. Na robu velikega kamnitega trga, čisto praznega, se srečata Edip in Sfinga. GLASBA POD TEKSTOM IZGINE EDIP: Danes pa pripeka. SFINGA: Da, zelo vroče je, EDIP: No, sva se pa spoznala. SFINGA: No ja! EDIP: Zdaj bi pa lahko šla kaj popit. SFINGA: To pa ne. EDIP ()0 PREPRlCUIE): Prima muzka, grozno nabijajo. SFINGA: Igrajo, da bi prevpili žalost. EDIP: Ljudstvo veselo pije In poska- kuje! SFINGA: Sfinga dan na dan mori te- banske mladeniče. Vse kar vidiš in slišiš pri nas — vse je sama žalost. EDIP: Ti si Tebanka? SFINGA: Aha. EDIP: TI tudi žaluješ? SFINGA: Tudi. EDIP (ZELO HITRO): No, pa se pridi potolažit. SFINGA: To pa ne. EDIP; Ce ne greš z mano, se morda nikoli več ne bova vidla. SFINGA (SE RAZJEZI); Iz tebe, mlade- nič, ne bo nikoli nič. Preveč mi- sliš na ženske in premalo na sla- vo. Žalostno boš končal. EDIP; Žalostno? (SE POHVALI) Prero- kovano je, da bom končal strašno. Grozovitcje kot katerikoli zemljan. SFINGA; Larifari. Končal boš kot že stotine tebanskih mladeničev pred tabo. GLAS; Sfinga vzame zalet in skoči na strmo, skoraj navpično skalo, iz- pod oblekce potegne krila — ime- la jih je lepo zložena kot kakšna muha — pomaha z njimi in se skuša napraviti prav grozovito, tu- di zarenči malce, a še kar spo- dobno. SFINGA; Jaz sem Sfinga! Slffffiiiiiinnn- gggggaaaaa! EDIP (ZASE); Skoda, spel ne bo nič s seksom. SFINGA (SE NAPENJA, DA JE KAJ); Skrivnostna sfffiiiiinnnggggggaaaaa! EDIP (SE ZDRAMI): Sfinga? ^KAKSEN HIP TUHTA NEKA) ZASE, POTEM SE OBRNE K SFINGI PRIJAZNO IN ODKRITO): Odlično. Prav tebe sem hotel srečati. SFINGA (PREVZAME NJEGOV NAR.W- N1 TON); Pa menda ne, da hi se spopadel z mano? EDIP: No. Da hi te ubil. 4.3 SFINGA (POHITI Z RAZLAGO): To. hočejo vsi. Ogromna nagrada je ' razpisana za tistega, ki me prema- ; ga. Ampak jaz bom ubila tebe. ' GLASBA, vanjo: | GLAS: No, slišali ste: oglasila se je: starogrška striptiz glasba v zelo' slabil izvedbi, vendar polna kič po-' udarkov. Nič ne more biti tako ' neokusnega, kot je lahko neokus-j na glasba — in taka je tale, ki spremlja Sfingo ob njenem krv-j niškem plesu. Sfinga se bliža tdi- pu z razprtimi kremplji. SFINGA: Nisem deklica, jaz sem sfin-j ga! GLAS: Edip pa sedi na klopci ob ro- bu velikega trga in maha z noga- mi. EDIP: Jaz sem pa Edip. SFINGA (ZA TRENUTEK OKLEVA, LO- VI SAPO, PA SPET NADALJUJE Z i GROZEČIM MRMRANJEM): To pra-1 vijo vsi- j EDIP: Ampak jaz sem! % SFINGA: Zdaj, ko te bom tako ali 1 tako ubiJa, ti lahko nekaj povem. Edip bo lep, pogumen, sijajen Pri-i šel bo od sonca obžarjen. In jaz, ' ki sem zlo, nered, groza tega le- ' pega mesta, se bom zaljubila v' skladnost njegove postave, v po-1 gum njegovega obraza. Zaželela si bom, naj postane tiran v tem me-' stu. Naj vlada vase zaverovano, ša- j Ijivo, krvavo. Naj prešuštvuje, naj ' se opija vina in krvi, naj zapravi I bogastvo mesta . . . Ampak on se bo zaljubil v slavo. V besedo! , Vzel bo krepostno, v črne tan- člce zavito Jokasto, mehko od sta- ' rosti, a trdo od gospodovalnosti. , Postal bo oče naroda, vladal bo... Dovolj- Ko se bo izneveril moji ' ljubezni, se bom vrgla v prepad. Tako je napisal Cocteau. EDIP (RAZMIŠLJA): Ja, drugače ne do-' bim tebanskega prestola. Niti Jo- kaste ne. (VLJUDNO) 2al mislim, j da te bom moral kar ubiti i SFINGA (SOVRAŽNO) : To bo neko- liko težje. EDIP: Lepe priložnosti ne bom pustil ; neizkoriščene! SFINGA: Da ne bo kje priložnost iz-! koristila tebe? EDIP: V znanju je moč. Moje znanje ' pa je veliko. ^ SFINGA: Ampak jaz te sploh ne lju-| bim! J EDIP: Kaj me to briga? j SFINGA: Uničila te bom. Ti nisi Edip. I Edip bi moral biti lep. Ti pa. po- ( glej, kakšen si. Ti pa, nos imaš čisto sploščen! , EDIP (POPENI): Pusti moj nos! Pu-' sti! (SE POMIRI) Oprosti, kadar se spomnim nosu, se razjezim. i SFINGA (GA ZAFRKAVA): Kaj ne po- veš? EDIP (VIDETI JE, DA NI TAKO HUDO, KER EDIP SE NIKOLI NE RAZBU- RI): Nekoč sem na eni izmed ozkih poti proti Delfom srečal voz s starcem. Starec se mi ni hotel umakniti s poti. Kričal sem nanj, on pa se ni hotel umakniti. V ro- kah sem držal težko gorjačo. Za- vihtel sem jo, zamahnil . . . Po- tem sem se pa spomnil . . . SFINGA (Z U2ITKOM, PERVERZNO): Ubil si ga, kajne? EDIP: Ne. Nikoli nisem nikogar ubil. Hotel sem oditi. ' SFINGA: Kar oditi? EDIP: Steči. Da, steči. Starčev sluga pa je stekel za mano, pa me je po nosu. Kost je zdrobljena. SFINGA: Kost je zdrobljena? (ZAKRI- Cl) Torej nisi Edip! (V ZANOSU ZAKRiCl) Edipu je prerokovano — to ti lahko povem, da bo ubil lastnega očeta in se poročil z last- no materjo .. . EDIP (POČASI): Sem Edip! Ne bom ubil očeta, ne bom se poročil z mamo. Sfinga, si ti ženska? SFINGA: Veliko več sem. EDIP (SE PRESTRAŠI): Menda ja nisi moški? SFINGA: Smešno. Boginja sem. EDIP (SI ODDAHNE): Dobro. Te vsaj lahko v miru in brez skrbi pokon- čam. SFINGA: A zato, ker nisem moški? EDIP: Ja. SFINGA: Pa poroka z materjo? EDIP: Zakon je zakon. Samo sred- stvo. Samo črka. Mene zanimajo žive stvari. Nekoč se bom poročil z Jokasto. Ker pa je starejša od mene — in bi le utegnila biti mo- ja mati — bom že našel kakšno rešitev za problem spolnih odno- sov. Previdnost je mati m.odrosti. GLAS: Sfinga pobesni in se ne meni več za Edipa. S krili dela hud ve- ter, bolj in bolj vrešči in psuje na levo in desno. SFINGA: In ti živiš v večnem strahu, da ne bi ubil nikogar? In spiš sa- mo z veliko mlajšimi dekletci. Bo- jiš se ubiti kogarkoli, ki je sta- rejši od tebe? Bojiš se spati s ka- terokoli žensko, ker pri ženskah za leta ne moreš biti prepričan ... Bojiš se spopasti z usodo? Si sploh človek? GLAS: Edip zeha in binglja z nogami. SFINGA: Preprečil si si¡, da bi bil ve- lik. Preprečil si mogočno tragedi- jo. Tebe bi naj ljubila? Ne! Ta gnoj naj zadavim? Ne! Končano je z antiko, končano z velikimi značaji. Adijo, Sofokles! 44 GLAS: To rekši se Sfinga vrže v pre- pad. EDIP; Skoda. Tako lepo dekle. GLASBA, SE VEDNO POD TEK- STOM! EDIP: Pred četrt ure sem še mislil na ljubezen, zdaj pa moram v Tebe in postati kralj. Pravičen kralj! Ta- ko to nenadoma pade človeku na glavo. Slaven kralj! Oja! Pa poro- čiti se bom moral z Jokasto. (KRiCl) Tebanci! Tebanci! GLASBA ZA PREHOD GLAS: Vladna palača v Tebah je mo- gočna in mračna in vsa popolno- ma v starogrškem stilu. Koraki od- mevajo po njenih silnih starogrških hodnikih. Nič glasbe ni tu. Pač pa zarotniško škrebljanje. Nastopita stražar in Kreon. STRAZAR: Tu je Jokastina spalnica. Vsa je prevlečena s temnimi zave- sami. Oken pa nima. Ko se zno- či, je v njej popolna tema — v pomoč ljubezni. Sem prihaja že osemnajst let vsako drugo noč naš dobri kralj Edip. GLAS: Kreon mu nastavi nož na prsi. KREON: Lažeš! On nikdar ne pride sem. Ti prihajaš! STRA2AR: Mene... mislite mene... jaz .. . kako jaz ... Jokasfa ima z njim že štiri otroke ... Saj ... Da, Polineika, Eteokla, Antigono, Ismeno ... KREON: Za vse si kriv ti. STRAŽAR (SE UPRAVIČENO UPRE): Za vse pa že ne! GLAS: Kreon ga zahode, stražar se z lahnim medmetom mrtev zgrudi na tla. Votlo zabobni. KREON: Ne bi te ubil. Mogoče si bil všeč moji sestri. Morda si oče mo- je nečakinje. Ampak pred mano so zvedele za sramoto že vse ve- soljne Tebe. GLAS: Kreon mu blago zatisne oči. KREON: Čvekač. GLAS: Edip in Jokasta nastopita ener- gično, a nekam vznemirjeno. EDIP: Dajte me o stvari — prosim vas — malo natančneje poučiti. Res imam manjše slabosti: ženske, pa konjske dirke, ampak dober kralj pa sem. GLAS: Jokasta zagleda na tleh stra- žarjevo ubogo truplo. JOKASTA (ZAKRICI): On? EDIP (jO SKUŠA TOLAŽITI): Res ne zato, ker si bila že v letih. Dobro veš, da samo zaradi prerokbe. Sem proti tveganju za prazen nič. GLAS: Jokasta poklekne k mrliču. Se- le zdaj ga ima rada, prej ga vse življenje ni opazila. JOKASTA: Nikoli nisem razumela, za- kaj hočeš temo. Ampak ponoči je bilo vse krasno. Vsaj osemnajst let prav krasno. On je bil torej. Na- mesto njega si se postavil pred vrata, on pa je namesto tebe sto- pil v spalnico. On! — (NENADO- MA SE ZAVE) Pa saj je še čisto mlad! EDIP (Z ZELO POMIRLJIVIM GLASOM, DA NE BI JOKASTE PO NEPOTREB- NEM RAZBURJAL): Tri ali štin stra- žarje sem menjal v teh letih. Ne, ne joči zdaj. GLAS: Jokasta namreč joče. EDIP: Je bilo vsaj vedno vse krasno. JOKASTA: Saj sem tvoja mati ravno toliko kot katerakoli ženska. Saj ti nisem mati! EDIP: Kaj se ve! JOKASTA: Mati takemu malopridne- žu pa res nisem. Zakaj nisi hotel sprejeli usode? EDIP: Nisem. JOKASTA: Zakaj nisi hotel zaigrati vloge, ki si zagazil vanjo? EDIP: Vzel sem samo masko. JOKOSTA: Maske požrejo naše obra- ze. EDIP: Moj nos je potlačen. Moj ob- raz razbit. Maska ni imela apetita. JOKASTA: Včasih se obrazi pregrize- jo skozi zlate in mrtve maske. EDIP: Lepi obrazi. Toponosi obrazi ni- koli. JOKASTA: Premagal si sfingo . .. EDIP: Nisem ubil očeta, starega kra- lja Laia, tako kot je bilo prero- kovano. JOKASTA: Zato si bil sedem let nje- gov prestolonaslednik, dokler se ni stari Lai prehladil in umrl. EDIP: Končno sem postal kralj. — Za tvojo zadevo pa je bilo treba najti nekakšen izhod. Povedal sem ti prerokbo. Povedal sem ti pa tudi, že na poročno noč, se spomniš, da niti za kraljestvo, niti za tvoje lepo zrelo telo, lepša si bila kot sem si predstavljal, ne bom tve- gal nobene igre z usodo. Ne bom tvegal! KREON: Ti si slepar! Ti mojstriš bo- gove! JOKASTA (OGORČENO): Se bolj se jih boji kot kdo drugi. Mešetarje- nje je strah. EDIP: Spoštuj tiste, ki jih hočeš pre- magati. Izzivanje ni spoštovanje. Jokasta, predlagal sem ti, da živi- va lepo vsak zase. JOKASTA: Predlagal si. EDIP: Nisi hotela! JOKASTA: Jaz sem te ljubila, Edip. EDIP: Tudi Sfinga me je ljubila, dok- ler me ni spoznala, dokler je misli- la; da imam raven nos. JOKASTA: Preden je pastir odnesel mo ega sinčka na Kitairon, sem mu prebila gležnje. TI gležnji so ti dali ime.. Spoznala sem te že po imenu. Komaj si prišel, sem vede- 45 la, kdo si, Edip. Ampak ti se me nikoli nisi dotaknil, sin moj. Jaz sem te, ljubila, Edip. Tako neznan- sko ljubila. Ti pa me nisi ljubil. Nikoli ljubil. GLAS: Jokasta zbeži. Njeni koraki in kriki še dolgo odmevajo med steb- ri. Zunaj kričanje ljudstva. KREON: Ljudstvo se punta. EDIP: Sit sem ga. Osemnajst let sem srečno varoval videz, osemnajst let sem se trudil zabavati se in jim vladati, zdaj bi pa spet nekaj radi. Kreon — mešetaril sem z usodo. Tudi zaradi njih. Trgovina se jim je razcvetela v mojem času. Pozi- dali so nove palače, razširil sem vodovod, ustanovil gledališča. Oni pa bi' radi še nekaj več! KREON: Oni bi radi človeka. EDIP: Saj to je tisto. Boga bi radi. — To je napuh. KREON: Kaj ni človek človek samo, kadar je podoben bogu? — Ce ni, je jetnik. Odloži meč. (ROPOTA- NJE IN RAZBIJANJE) Jetnik si, Edip. GLAS: Antigona je dekletce kakih pe- tih let. Plane v sobo iznenada, nje- ni korakci so drobni in menda tu- di poskakuje, potem plaho izdavi, nekam naravno in zelo skromno; ANTIGONA: Mamica se je obesila. GLAS: Edip za trenutek obotavlja, po- tem plane z groznim krikom v o- zadje. Krik pojema med značilni- mi starogrškimi odmevi. Hrup, ki ga zganjajo pobesneli me- ščanii, zlagoma preplavlja palačo. Od stebra do stebra. KREON (KRICI): Edip! — So že pred vrati! Edip — jaz se umikam! Zdaj nil več laži, ki bi te rešila tvoje lažnivosti! GLAS: Na prizorišču leži samo pobi- ti stražar. Antigona spet pridrobi od nekod, nekam preplašena je. Hrup narašča. Edip se privleče na oder s krvavi- mi očmi, patetično se zvija po tleh, meče se ob stebre, pobira se, trga si obleko in tuli in tulk ANTIGONA: Kaj ti je, očka? EDIP: O bogovi! O bogovi! ANTIGONA: Kaj ti je? EDIP: O bogovi! Udarili ste me s sle- poto! Naj jo imam! Naj imam več- no slepoto za kazen! GLAS: Hrup množice, hrup, ki je ob- krožil Edipa, se spreminja v obču- dujoče mrmranje. Nastopi Terezias, videč. TEREZI AS: Jaz sem Terezias. Pristavil bi svoj piskerček. (RECITIRA) Glejte v kakšno strašno brezno strmoglavil je z vrha! Ne blagrujte torej nikdar umrljivega moža, ki se mu v temačni daljÌ skriva še poslednji dan, preden ga privede h kraju brez nadJog usode dlan. GLAS: Edip se še vedno na tleh zvi- ja od bolečin in dela Jako krvave grimase. KREON: Tudi jaz, Kreon, novi vladar Teb, bi pristavil svoj piskrček. Ne znam vam govoriti, kot je to znal Edip, jaz sem preprost človek. Po- glejte, kaj se zgodi, če se človek izmika svojim človeškim, t. j. kra- ljevskim, dolžnostim. Poglejte, kaj se zgodi sleparju. In še to: Se ti, ki so ga ljubili, so ga izdali. GLAS: Mrmranje se poleže. Množica začenja intenzivno sočustvovati. MN02ICA: Ubogi mož. — Velik člo- vek. — Prerok. Oči si je iztaknil. — Doletelo ga je. — Usoda pač. — Tako je to, vidiš. — Da, saj sem rekel. — Preveč dobrega ni dobro. — Kaj pa žena in otroci? — Pa spet puč. — Zdaj je last zgodovine. — Velik velik mož. GLAS: Hrup počasi pojenjuje. Na koncu stopnic smo. Antigona vodi očeta — ali res o- četa? — Edipa za roko. Počasi in previdno stopicata izpred ogromne palače. Dolgo dolgo hodita. Edip si začne brisati kri z obraza, kri, ki mu zaliva oči. EDIP: Pregnan sem. Sedemintrideset let imam. Pravzaprav sem še mlad. Zdaj sva že daleč izven obzidja. Antigona, dekletce moje, zdaj se pa vrni. ANTIGONA: A kar zdaj? EDIP: Jaz grem v Hollywood, pisat spomine. ANTIGONA: Očka ... EDIP (POUČNO): Nobenih pretiravanj. Jaz kar dobro vidim. GLAS: Edip si pri teh besedah obriše še zadnje ostanke rdeče barve z obraza, cmok, cmok poljubi An- tigono, potoči še solzo ali dve. EDIP: No, vidiš, kako je to. Pozdrav- ljeno, dekletce moje. Nasvidenje! GLAS: Edip s palico v roki v ponižni, vendar slavni pozi odhaja narav- nost proti Atenam. Antigona odhaja proti Tebam, pa se naenkrat obrne. ANTIGONA: Ampak ko prideš v Hol- lywood, očka, pojdi takoj k očes- nemu specialistu. V tem mami- nem rdečem laku za nohte je stiov, ki je mami včasih razžrla vso sklenino. EDIP: Hčerkica! Ne boj se! Dobro sem si obrisal obraz in oči! Dob- ro obrisali ANTIGONA: Dovoli očka, da grem za vsak primer z tabo. EDIP (SE PO KRATKEM PREMISLEKU ODLOCi): Dovolim. Kar pojdi še z mano par korakov. 46 GLAS: Edip in Antigona po kratkem postanku naredita še nekaj kora- kov, pa še nekaj korakov, pa še nekaj korakov. EDIP NENADOMA GROZOTNO, O- BUPNO PRESENEČENO ZAKRiCl — KRIK SE IZGUBI V PONAVLJA- JOČIH SE ODMEVIH. IVAN MRAK 2IVLÜENJE — KARNEVAL HIMNICNA TRAGEDIJA V ENEM STOPNJEVANJU Z EPILOGOM NASTAJALO V LETIH 1954—55 Posvečeno Karli za njeno šestdeset- ' letnico OSEBE LUlZA CERMAK, upokojenka ESTER, njena hči UERKO, profesor IVO, mornar RENKO, pesniik, boem SKOCIR, komercialist EMA, delavka harmonikar maSkare Godi se po drugi svetovni vojni v Skofji Loki v stanovanju Cermakovih. EDINEGA STOPNJEVANJA PRVI DEL j (Lulza Cermak, Ljerko.) LUIZA: Slišiš tuljenje zveri? Se smrt jih ne užene. LJERKO: Komu njih se sanja o He- lenini smrti? LUIZA: Neznosni ples maškar. So že za oglom. 2e jih je zagrniJa noč, se je strnil molk. Veš pa, da so še, da nore v nedogled. Se so, šel Tudi ona je še. Skrita nekje za oglom. Kdo si drzne trditi, da je nI več? Verjeti ne morem. — Ko- j likokrat sem že preklela teh ne- kaj stopnic. Nalašč se je šla ublL LJERKO: Samomor, torej? LUIZA: Ona, pa samomor? Meni nav- kljub se je zaletela ob zid. Kdo ' od mene je v življenju bolj tepen? : Meni se je zaklela maščevati. Vsa ulica stika glave, da sem jo jaz pahnila čez prag. LJERKO: Niti črhne nihče o podob- ' nem. LUIZA: Vam ne, do semle me prega- ; nja njihov sikot. LJERKO: Prosim, vendar ... ' LUIZA: Ti je zamalo, te je sram? Se 47 sploh upaš naš konec prestopiti? Seve, stara sem, brigam te. — Kar odpiraj oči; si se prihulil? Kaj pa je teh ubogih šestdeset let? Si se me naveličal? Me sploh še opa- ziš? 2ena te čaka, dvoje otrok, teci domov, teci . . . LJERKO: Dve uri nista minili, kar je nekaj korakov odtod izdihnila He- lena. LUIZA: Sem jaz priklicala njeno smrt? UERKO: Lujiza! LUIZA: So te poslali nadrobnosti raz- iskal? UERKO: Kaj, le kaj napletaš? LUIZA: Ne izmikaj se in ne pritajuj! Mene je čedalje bolj strah. Iz baj- te se ne ganem. Bom kdaj poza- bila na lužo krvi sredi stopnic? Ka- ko, le kako jo prestopiti? Mar naj se vsakikrat znova okrvavim? Iz- miita da je? Spred mojih oči je ne bo nihče izpral. — Vidiš, vidiš, zaklela se je, da me zavrtinči za seboj. Pst, ne govori, ne premakni se, prisluhni: ali se ne plazi po stopnicah policaj? LJERKO: Umiri se. Nikogar ni; nihče se ne plazi. LUIZA: Veš navsezgodaj je šla pit. Sredi ceste se je razkričala: pust- ni torek, vseh norcev god. Ampak, da je kanglico za mleko prodala? Kar zadelo me je: v čem ho no- sila mleko za mačke poslej? Se je že zarana odločila? Mačke so ji bile svet. Ko dojenčke je prena- šala mladičke okrog. Na prsi jih je privijala dojit. Vsa je biJa raz- praskana od njih. — Kdaj jo je že zavrgel mož! Ne, ne, saj ni pila popred. Laž! Laž! K pijači jo je nagnal brezup. Se hčer ji je lump odtujil. Danes navsezgodaj je šla hči mimo nje, kakor da je mati konfin. Si slišal? — Si razu- mel? Vidiš тогИко! Mater je pog- nala v smrt! Zadošča že, da nekdo žel). Ne jaz, ne jaz! Kar povej policijskim psom, da so se napo- tili v napak smer. So mar moje roke krvave? Je v teh očeh zločin? Olga, Olga, njo naj povlečejo iz njene bogatije! Si jo videl, kako se ovija v perzijanar? Vsak arest je za hči-morilko premil. Prič je na pretek. Slečena se je razvpila sredi ulice na ves glas. Ce bodo potuhnjene! molčali, se bo oglasil kamen s cest! Kar premišljujte in ugibajte in stikajte za krivcem! UERKO: Umiri se, umiri . .. LUIZA: Molčim naj in potrpim? Pre- stajam dan na dan nešteto krivic? Jaz ne morem, nočem več molča- ti! Da bi pričala, se vlačila po sod- nijah? Mene spustite iz pravdar- skih računov! LJERKO: Da se na takšne načine po- nižuješ! LUIZA: Kajpa, če resnico govorim, se ponižujem. Ce bi lagala, bi ti bi- la všeč. Ti je Olge žal, se zanjo treses? Mesto nje hočeš mene pah- niti v arest? In jaz ■— jaz te še zmerom videvam, kako si mlečno- zob prvič prestopil tale prag. LJERKO: Sem se te kdajkoli s krivo besedo dotaknil? LUIZA: Svojo mladost, svoj prvi sok si ostareli ženi podarili. Ponašal si se ko princ. LJERKO: Kako sem se nosiJ? LUIZA: Ničesar ne očitam. Se zdaj mi je spomin na tiste noči ljub. S svojimi poljubi si odpahnil tale težki strop, v tvojih objemih se je razmaknil oklep teh sten. Uli- ca, okna opravljivih sosed; dim, sam dim. LJERKO; Ti spomini, na tak večer? LUIZA; Večer, ki mu podobnega nc poznam. Vprav zato: skozi okno strmi smrt. LJERKO; Smrt? LUIZA; Ce si tistihmal z objemi pre- podil strah . . . UERKO; Strah? LUIZA; Mladost ga ne pozna, starosti se obeša na pete. Strah, da, strah! Plazi se in migota od vsepovsod. Ti, kot vsak izmed nas si od pra- početkov v njegove mreže ujet. Odmeva ga slednji korak, drhte ga spod snega očrnele veje dreves, ptič ga trepeče, ki se premražen In la- čen lovi od strehe do strehe. Kam naj se reva skrijem pred njim? Se zakuriti si ne upam, koj se z od- sevi plamenov zvrtinči po stropu v nor ples. Rajši ure in ure molče in z grozo v srcu v mrazu prež- dim. Za menoj se izteza od vse- povsod. Kam naj pobegnem? Je kje pod širnim nebom kak kot, da se ne bi za mano prihulil? Od- govori, povej, nasvetuj . .. UERKO: Jaz, jaz! LUIZA: Naise me prizmi kot nekdaj. LJERKO: Kje za nama je že tisti čas. LUIZA: Ca kolneš? LIERKO: Kar je bilo, se ne da pono- viti. Tistikrat med nama ni bilo treba besed. LUIZA: In vendar si me izdal. UERKO: Ti si me zapodila. LUIZA: Da bi se poročila? Si nor? Bi me hotel zvezali in udušiti? Za slednjim moškim je na preži ubijalec. LIERKO; Ponavljanje bi v obeh za- pustilo zoprn okus. LUIZA: Ce me stisne ta zid, pokoplje ta strop? Kam se boš pred ženo zatekal? Le kam bi begal pred me- noj? UERKO: Pred teboj? 48 LUIZA: Svet je jetnišnica, če moreš, pobegni pred seboj. Kam, kam? Helena se je umaknila. Mar mrtev sam sebi ubežiš? Pa kaj klepe- čem? V mrtvašnico so jo odpeljali. Poslušaj, kako tišina brni. Sosedje so se potuhnili. Svet je kot izumrl. Po ulici je potihnil slednji ropot. Čuden pust. Ga je uklela smrt? Kaj čakajo, česa si žele? Ne pu- ščaj me same. Od tišine in molka mi je ponoreti! Šepetajo, glave stikajo, niti glasne besede si nih- če ne privošči. Vidim? Seveda jih vidim! Z vsemi čuti jih vidim! Pust? Se harmoniko v oštariji je zaklenil strah. Kakor da ne bi noč in dan trepetala, kdaj se bo pijan- ka znesla nad menoj. Kdaj bi jo morali že na Studenec odpeljati! Ko so jo nesli v avtofurgon, se je zgručila ulica okrog naših vrat. Za- badali so se v mé raz okna in raz podstrešne luknje. Zrak kar trepeta od zlobe, ki jo sikajo va- me brez besed. Občutila sem se kot najpodlejši zločinec. Se mrtva je izžarevala kopo neizbljuvanih psovk. Ko so jo odpeljali, mar meniš, da mi je kdorkoli sožalje izrekel? Nekdo je izmrmral, da je reva našla svoj mir; spet drugi pri- stavil, da si bom zdaj oddahnila. Pred čem naj se oddahnem? Pred vsemi me je obtožil. Od sramu ga niti videla nisem. Pred sodišče z njim! Lastna hči me je pustila sre- di drhali in se potepla vlačit! Vi- diš, kako se luči pritajujejo bolj in bolj. Se mačke, zaklenjene v kabi- net, vohajo neznanskost. Ko po- norele so divjale zadnje dni po sobah. Kakor hitro se je zgodilo, so se potuhnile v otrplost. Žarnice so se zakržile v zahrbtno misel. Mar naj jih porazbijem? Hudiči pod stropom: nehajte se spakovati! Zastori pa se pregibljejo v ritmu mrtvaških korakov. Noč pošilja skozi okno pritajene tone, akord na akord. Tam nekje daleč pa le- ži Helena z razbito glavo. Bogve, če jo je smrt očistila psovk? Pod secirnimi noži leži kot otrok. Dok- torske svinje mislijo, da imajo de- vico pred seboj. Moj Bog, oprosti Helena, saj vem, da si ubog, ob- iokan in nedolžen deklic! — Star- ke? Medve pa starke? V ustih naj bi preostal slab in zoprn okus? Kaj ti o naju veš? (Molk.1 Slišiš, slišiš? LJERKO: Sneg mede in mede v nedo- gled. LUIZA: Si gluh? V dvoje se opotekata po stopnicah. LIERKO: Po stopnicah? LUIZA: Se nocoj jo pričakujem. LIERKO: Njo? LUIZA: Heleno. Preveč nedogovorje- | nih besed je med nama. Obe naju i teže. Mene tu, njo onkraj. Kaj se obotavlja? Jaz ne morem k nji. ; Saj lahko spregovori vsak hip. Naj že pride,--naj me ne muči! Ne, ne, to ni ona. Takšen tudi ni policajski korak. V dvoje sta, ona pride brez spremstva. Niti slišati je ne bo. Stopnico za stopnico postajata. Ne le meni, tudi njima je zlezel v kosti strah! Naj se le plašita! Slišiš prasket šibic? Da mi ne odpreš vrat! Si slišal, si slišal? | LJERKO: Esterin glas? LUIZA: Zdaj sta postala na smrtnem j ovinku. Proč, proč od vrat! LJERKO: Naj jima posvetim? LUIZA: Komu? Seve, Ester! Nov že- nin se je spet na gospodično pri,- ; lepil. Psica! Pogrebce je šla lovit. Do danes se ni predrznila še ni- kogar pripeljati. Zdaj si šepetata; kar pomenkujta se. LJERKO: Ne tako, ne tako ... LUIZA: Za takšno rabo je tisti koti- ček kot nalašč. Ubijem jo! Vso ulico sklicem na kup. (Ester in mornar Ivo vstopita.) LUIZA: Tak tako? ESTER: Brez misli planeš in vzrojiš! Ce bi doživela kar jaz. LUIZA! Kdo, kdo je bil? ESTER? Helena. LUIZA! Čutim, o, dobro čutim, da se huli po hiši okrog. Koga išče? Hoče mene za seboj? ESTER: Vsa se tresem, nič več ne mo- rem. LUIZA: Tebi da se je prikazala? Kaj pa jaz? ESTER: Morda so le živci. Ivo ni vi- ί del nič. LUIZA: Ivo, kakšen Ivo? ESTER: Moj ženin, pri marini služi svoj rok. IVO: No ja, pust je, pa sneg, pa mraz. LUIZA: Tvoj ženin, pa Ivo mu je ime? ESTER: Mar naj to prekleto noč v stra- , hovih preždim? Zakaj ne bi bil i moj ženin z menoj? Ivo, kaj sto- ' jiš kot štor? Sedite že. LUIZA: Lastna hči me iz stanovanja ; podi. i ESTER: Nihče te ni podil. LUIZA: Da me ni-? Kaj le skrivaš za bregom? Pa ženina pripelje s se- boj, pa Ivo mu je ime. Koliko ča- sa pa ga poznaš? ESTER: Pol ure ali pa sto let. Toliko da se nisem pognala čez most, pa me je on ogovoril. Ivo, življenje si mi rešil. LUIZA: Tebi je že marsikdo življenje reševal. ESTER: Kar psuj! Ivo, nič je ne po-^lu- ^ šaj. ; LUIZA: Pa kaj hočeš z njim? ; 49 ESTER: Si ti sama? LUIZA: Spet trka nekdo! Notri! Brž brž! (Ema vstopi in se sunkoma obrne proti Skočirju, ki prihaja tik za njo.) EMA (Skočirju): Kaj oprezujete za me- noj? LUIZA: Vrata zapret! SKOCiR (Vstopi.): Oprostite, oprosti- te. LUIZA; Zapret, zapret ... ! SKOCiR; Najpoprej želim vsem dober večer. LUIZA; Oh, gospod Skočir, ste slišali, že veste? In vi, Ema? Samo ne od- prtih vrat! Bogve, kje se potika nemirna duša vsenaokrog? SOCIR: Mamka božja iz svetih Viša- rij naj vam bo v tolažbo in v po- moč. EMA: Zgarana sem, da je kaj. Ves dan se po skladišču peham. Vsak se obme spotakne. Sem sploh še človek? Helena je storila čisto prav, ob zid se zaletiš in amen. SKOCiR: No, no, kakršno življenje, takšna smrt. ESTER: Mrtve ne dovolim sramovati. EMA: Nji je dobro. Ampak po teh stopnicah me ne bo več. Iz hiše se izselim. S strahovi se ne kanim preganjati! LUIZA: Je že pričelo strašiti! Iz kota, kjer se je ubila, je slišati prasket, ven na ven se buta ob zid. ESTER: Nehaj, nehaj ... LUIZA; Se to noč pričakujem obisk. ESTER: Se besedo ... LUIZA: Ne zdržiš? EMA: Vse je po meni zagomazelo, ko sem stopila v tisti kot. LUIZA: Nekdo se je malo pred tem ravno tam malo igrajčkal. ESTER: Kdo, kaj je počenjal? LUIZA: Mački so se ženili. ESTER: Zali, zbadaj! LUIZA: Mački ne vprašajo, kje se spo- dobi ženiti. ESTER: Ivo, govori. IVO: Kaj naj rečem? Zaspan sem. LUIZA: Tvoje sobe ne bo prestopil. ESTER: Ivo, nič je ne poslušaj. EMA: Mene naj pokopljejo pri fran- čiškanih pod oltar na moški strani. Toliko lepih fantov hodi tja mo- lit. V stekleno krsto naj me po- lože. Do sodnega dne se jih ne naveličam gledat. Morda se bo kdaj ob moji krsti ustavil kak mlad marinar . .. (Slišati je razgrajanje.) LUIZA: Ga slišiš, pijanca? UERKO: Naj ga odpravim? LUIZA: Ves večer ust ne odprete. Naj oride, bo z razsajanjem stra- hove razgnal. (Renko vstopi.) RENKO; O vsem sem poučen. Maio da ne poleg sem bil. LUIZA: Poleg, poleg? RENKO; Ne se plašiti. Tik preden je strmoglavila, sem z njo popival. LUIZA: Si z njo popival? RENKO: Kaj me gledaš, kot da sem živ strah? R-r-r-enko moje ime. In jaz ji dam prav! Ob zid se zale- tiš in amen in hudič! LUIZA; Kdo govori, da je napravila samomor? (K Ester.) Ti si raztrobila okrog. ESTER; Je bil zanjo kje kak izhod? LUIZA; Izhod? Vem jaz za izhod? II ne privoščiš krščanskega pogreba? RENKO; Vatikanske spletke in svetov- na reakcija! Tudi jaz sem za samo- mor! Živijo svet in štnk za vrat! SKOCiR; Kaj ne ponavljam dan na dan: če se je svet Bogu odtujil ... RENKO; Kuš, ti, vatikanski megafon! LUIZA; Spet se nekdo po stopnicah spotika. Poslušam, poslušam, no- ben ropot tistega ne uduši. Tisto je kot rana, ki peče, skeli. — Saj ni nič. Votel strah. Živčne motnje. Renko, pripoveduj! RENKO: Kaj prokleto zlodjevko po- slušaš? LUIZA; Slišiš, ti jo slišiš? RENKO: Ne zadošča ji, da si je glavo raztreščila, še mene vabi v past! Neznosna pijanka! Jaz ne trpim za- voženih in skvečenih eksistenc! Po- nosen boem, mlad pesnik, pred mano se odpira svet! Kot brni ura na zvoniku: tako se nenehoma zaganja z glavo ob zid. Ob zid — ob zid — ob zid — LUIZA: Zares jo slišiš? Ves večer jo posJušam. Najsi je okrog mene ti- šina, najsi hrup — brez odmora, nenehoma, krik na krik . . . RENKO; Jaz jo slišim drugače. LUIZA: Kako drugače? RENKO; Jaz nisem Imel prstov vmes. LUIZA; Kdo je imel prste vmes? RENKO; Komur se oglaša kot tebi z onstranstva. LUIZA; Si pijan? Ga vidite, slišite? Prisiliti me hoče, da se izpovem, o čemer ne vem. Saj nisem bila poleg! Laž, laž! Vsa soseščina na- kup! Z menoj ne bo nihče norcev bril! Poslednjič sem jo srečala, ko se je pijana opotekala čez hišni prag . . RENKO; Ni me plačala, da bi jo čez stopnice pospremil. LUIZA: Za pesterno naj bi ji bila? Od jutra je popivala s teboj. Kdo ie kriv? Njen pivski pajdaš! Ti si jo drastil in podpihoval! Kdo, če ne ti, si jo podkuril, kako lepo bi bilo umreti! RENKO, Te že imam, le že imam . .. LUIZA: Za slovo me je opsovala. Ko- likor so me le nesle bolne noge,, 50 sem pohitela proč. V mislih sem imela lačne mačke. Ura bo šest. Mesar bo zaprl vsak hip. RENKO: Kakor da bi ne vedel, ka- ko se suče ta svet. LUIZA: Po poti sem jo vseskozi ču- ' tila, kako se opoteka po stopnicah. ' Lastno hčer je pred njo sram. Ko- ' likokrat se je že namenila kon- i čati ... I RENKO: Le kakšen hudič jo je no- coj okorajžil? LUIZA: Na cesti sem bila. RENKO: Kdo bi dotuhtal ta svet? LUIZA: Sredi pota je šinilo v mé, da je z njo konec, konec, konec ... RENKO: Pa poprej? LUIZA: Poprej? Kdaj poprej? Sem jaz zdela na zavinku stopnic, ko je oklevaje segala po kljuki stanovanj- skih vrat, ko je pijana tehtala: bi, ne bi? Sem jo jaz pregovorila, jo zvabila, da se požene ob zid? RENKO: Prišepnila si ji, pa amen, pa \ hudič! i LUIZA: Neznosni pijanecl Me meniš I zvabiti v mišjo past? Profesor, pre- makni se. Hči! Je prišel tvoj ženin ' spat? RENKO: Homo homini lupus. LUIZA: Profesor, ne dovoli mu nadalj- njih besed! LJERKO: Skromen in tih človek sem. , LUIZA: Te skromnost zavetuje laž in obrekovanje podpirati? LJERKO: Gospa Lujiza je izreden in nenavaden človek . .. LUIZA: Me zagovarjaš? Se zdiš sam sebi advokat? Je to sodni zbor? Sem zločinka? Kaj se je zbralo ' krog mene čudo skremženih mask! ' Pozabljam, da je pust! Snemite krinke! Se je našemil ves svet? Jenjajte se spakovati! Bodite tak- ! šni, kot vas je zgnetel Bog! (Zruši se na stol.) i SKOCIR (Se približa mornarju Ivu.) IVO: Uf, uf. . . SKOCiR: Pod stopnicami stanujem, ; nasproti linice, v kateri stoluje ¡ mamka božja, jaz ji plačujem več- ' no luč. Tištale tam ti namiguje , ves večer. Nič vaju ne bom motil, le gledal bom in užival mladost. , IVO: Prasec! I SKOCIR: No, no, no —. (Z ulice se zasliši razposajena mu- zika.) LUIZA (Plane k oknu.): Kdo se drzne pod hišo žalosti razgrajati? Profe- sor, sleci advokatski talar! Renko ' je po pravici povedal. Jaz, jaz sem jo nagnala preko stopnic! V moiih ' mislih in željah je že leta in leta ■ čemela smrt! Noben alibi ne ve- \ Ija! Za nikakršnim izgovorom se' ne menim skrivati! Na vislice z menoj! Sodniki vkup! Kdo je zdel leto na leto tam v kotu in sikal vame svoj bes? Kdo je s svojim > žolčem ostrupljal ta dom? Reva? ' Seveda je bila reva, jaz nič manj! Morala sem končati! (Molk.) Konec? Kje, kdaj bo konec? Je iz teh vrtoglavih vrtincev besa, ki se ženejo čez planet, sploh kje , izhod? — Si živ, si mrtev: jim ni- si podložen na vekovek? Kdo bo zaustavil to misel? Milica! Na po- moč! Uklenite misel! RENKO: Tem vicam ne uideš in sod- nika ne prikličeš! Za pustno še- mo jim boš. Vidiš je pravica, tak- šen svet, pa angel, pa vrag! LUIZA (Skozi okno.): Trauermarš za- igraj, pri srcu mi je, kot še ne i pomni svet! — Zakaj ne morem biti kot ena izmed maškar? — ! Maškara ne ve za svoj jaz. V vinu j ga utopiš. Bil si, ni te več. ' HARMONIKAR (Vstopi, za njim maš- i kare.): Vseh norcev god! Za ma- no, na ples, na hec! LUIZA: Kdo te je naročil? HARMONIKAR: Kaj se ponarejaš? Me- ne ne pretentaš! Oči te izdajajo, glas! Dekle, ti jih še osemnajst ni- maš! LUIZA: Ste slišali? Slišiš, profesor? O- ' semnajstleten deklic! Hudič me je s težkimi sni prebutal, noge mi je ohromi). Ona pa leži v leseni krsti kot lutka iz cunj! Tile tu se še- mijo ves večer, da me davi strah. Potrgaj jim njihove spakljive krin- ke raz obraz! HARMONIKAR: Čuden svet, saj nisi maškara, zares si, zares! LUIZA: Zares? Kdo te je pregovoril in proti meni podkuril? Ven, drhal! Tu je hiša žalosti, besnih vrtogla- ; vic, prihuljenih strahov, ne pa nor- čij! HARMONIKAR: Pusti pogrebne, stara. Ni nam na jok, mi smo ubrani na smeh, na poskok! RENKO: Pojdi, prijatelj! HARMONIKAR: Lej ga, vse leto je za pust razigran, nocoj se pa šo- biš, ko da pričakuješ duše iz vidi RENKO: Pa se mi smej! Sam bi naj-i raje od smeha počil! Kaj je tako ι na psu ta svet, da je Renko po- j treben kot sodnik? ! LUIZA: Le glej, le poslušaj. Ester, mre- ; žam, ki jih tke noč in dan strah, \ ne ubežiš! Kolikor bolj se jim iz- motavaš, vse bolj se vanje zaple- taš. Tvoj marinar ti bo k dolnji pobegnil. Kar požiraj ga z očmi, vdihavaj ga z nozdrvmi: saj ni za- res! Maškara je! Perika so mu las- je, lica si je pordečil, zobe mu je vdelal zobar ... IVO: Ha, ha, perika, zobar, tak špas!, EMA: Kar je preveč, je preveč! Ob- [ me si nihče ne bo čevljev brisal! j LUIZA: Le dobro si ga oglej' Groz-j 51 Ijiv skelet, ki se je v mladeniča našemil! Helena je vedela za izhod, meni je zaprta še ta pot. Okrog mene se vijuga strah na strah. Ce potrkam na vrata podzemlja, kdo me bo sprejel? Kako naj skozi nje- no senco uidem? Zvezde krožijo v nedogled, strahovi me gonijo in se pode za menoj od vsepovsod. Zemlja se zdi Hades. Mi boš ti, lepotec, mar ti, širokoustež, mor- da ti, Ester, kdo, le kdo mi bo pomagal odtod? HARMONIKAR: Prokleto! Kaj strašiš? LUIZA: Tega, kar vidim, kar slišim, kar vem, ne prenese vsak. Kar plaši se in zdrzuj, zdaj, zdaj boš z ma- no vred uklet! HARMONIKAR (K Ester.): Greš z na- mi, dekle, na ples? ESTER: Pozabljaš, v hiši je smrt. HARMONIKAR: Pa ti, prijatelj boem? RENKO: Ce hočeš v družbo nekoga, ki je vic željan? EMA: Pa jaz? Kaj pa jaz? Sem stena, sem zrak? Sem nič? Se maskaram sem odveč! HARMONIKAR: Ne stokaj, saj si fejst deklic! Greš z nami: hec pa tak! EMA: Ni ga moškega nad marinar- jem! Skozi gvant ga čutiš! Mar mi je šem! Aja-tutaja, spat! O mari- narju sanjat! (Odide.) LUIZA: Ven, drhal! Obisk pričakujem! Ne potrebujem prič! Kar imava go- voriti, se tiče le naju dveh. Ura se že pripravlja, da bo odbila pol- noč. Jaz pa čutim ubogo dušo, ki se potika po kotih. Razodeti se mi ne more, brani ji hrup in vri.sk In greh. Trpi in trpi, nedo- govorjene besede ji ne dado od- tod. HARMONIKAR: Saj so kot začaran grad! Jaz se ne razumem in ne razpoznam! Bežimo! Med norce smo zašli! Živijo pust! MASKARE: Uuu, uuu, uuu ... EDINEGA STOPNJEVANJA DRUGI DEL (Luiza, Ester, Ivo.) LUIZA: Tako, zdaj se je drhal razpr- šila. Se profesor je pete odnesel. Zame ni nikomur mar. Samo vidva? Ti In tvoj ženin? Kaj hočeta? ESTER: Kaj hočeva? LUIZA: Nisem povedala, da pričaku- jem obisk? ESTER: In kam naj greva z Ivotom? Sploh pa, pogreb je naročen, par- te plačan, ob poslednjo paro sem. LUIZA: Zadnje dni sem brez kosil in brez večerij. ESTER: Zlatnico po materi prodaj. LUIZA: Si pripeljala ubijalca s se- boj? Umoriti me hočeta! ESTER: Ubijalca? Midva? LUIZA: Kdaj že ml je Helena izpulila in zaplla poslednji sold. ESTER: Kdo se je maločas pred vsemi obtožil? Jaz ali ti? Pa preklici, če se upaš. LUIZA: Tale tu je sposobna zadaviti lastno mater. Vi imate mil in do- ber pogled. Bežite iz te hiše! Po- zabite, da ste kdajkoli postajali tod. Sanjalo se vam je. In zlat- nina? Ste videli kdaj kak bolj za- nemarjen brlog? Na njene besede ni, da bi kdo dal. Vidov ples. Na Studencu je končala ena njenih tet! Ves rod je v jedru načet! Dru- ga mojih sester je v trenutku zme- denosti samolastno napravila ko- nec. Jaz, pa zlatnina! Od lakote se opotekam in hromim. 2e teden dni nisem imela toplega v ustih. Kako bi? S penzionom? Predčasno upokojena profesorica, zaradi živ- cev. In zdaj mi brusi v obraz, da sem jaz pognala Heleno čez prag? ESTER: Živci, kajpa, živci! Veš, zakaj je obesila profesuro na kol? Za nekim nemškim pevcem je pono- rela. S svojo ihto ga je preganja- la križemsvet. Kakor hitro je Ro- berto pognal njen denar, jo je za- podil. On po svetu, ona domov. Novorojenčka sta me naprtila tu- jiim ljudem. Rasla sem, ne vedoč za starše. V Kolnu sem bila ob bombnem napadu zasuta z ruše- vinami. Do tistih dob nisem ve- dela za razliko spolov. Smrt ok- rog mene me je zdrastila v bes in Vidov ples. LUIZA: Kakor da bi ne bdela vsa ta leta nad teboj. ESTER: Jaz te nisem s tvojim tenor- jem spečala. LUIZA: Dokler so bili še mati živi — starokopitni kot so stari ljudje — srce bi. jim počilo — kakor hitro so v miru zaspali --. ESTER: Da bi nikoli ne zašla v ta ne- ke!! LUIZA: Pekel? In zdaj pekel? In to, hči? In to, ženska, ki ti pripelje prvega, ki ji pride na pot: glej, že- nin, to je moj ženin! ESTER: Ivo, Ivo, vse od kraja ji po- vej: kako si me srečal, kaj pri tem doživel. Ničesar ne smeš Izpustiti. Ne le radi mene, radi naju obeh. IVO: Kaj naj bi rekel? ESTER: Svoje občutke razmisli. Te je sram? Iz noči si vendar stopil pred- me kot prikazen iz sanj. Ni.sem vedela za čas, temo, smrt! Okrog mene čara vizije padajoči sneg. IVO: Komaj sem čakal, da se ogre- ¡em. ESTER: Briga me služba, figo mi mar svet! Ce bi ti le črhnil, z vese- 52 Ijem, brez pomisleka bi se pogna- la pod avtobus. IVO: No ja, če človek misli na top- lo peč in na postelj v dvoje. Kaj treba besed? Dovolj sem se na- čakal. ESTER: Tak takšen si? Zakaj si se po- prej pred mano šemil? In jaz sem verjela, da je tista maska resnič- nost. IVO: Nobena maškara nisem. ESTER: Krinka je padla. Pred mano si gol. Joj, kako ogaben račun: za- bavica, spanje, vlak. IVO: Ne vem, kdo se tu semi? Do- volj razgovarjanj! Človek je zmu- čen, mesto da bi se malo pove- selil —. ESTER: Ko sem te pripeljala kot že- nina domov, sem mislila zares. Zdaj ga ima? Helena, edini človek, ki me je imel od srca rad — te- tina nenadna smrt je vrgla nanj, ki je stopil predme iz snežne brez- obličnosti, tajnovito luč. Se vem ne, kaj je govoril. Njegov pritaje- ni glas, vonj, zaris oblik- sredi noč- ne tišine kot Spieluhrmusik, kot skrivnostna Spieluhrmusik. Prijela sem ga za roko, kot otrok je šel z menoj. Sele v hiši, na zavinku stop- nic sem mu prišepnila nekaj be- sed. V srcu pa sem prosila teto za blagoslov. Ker se tebi ni posre- čilo ves dolgi večer — to prečud- no srečo razbiti — je on v hipu opravil. Zdaj vem, kdo je in kaj hoče ta človek. Ti, tam, kaj po- stajaš in poslušaš? Pa ne meniš, da tebi, da komurkoli govorim? Pri sebi, da, pri sebi moram napraviti' red. Ne čakaj in ne mencaj, teci za njo! In ti, ki se za mojo ma- ter našemljaš, se tegale tu bojiš? To tu naj bo mož? Ta, ta! Ta naj bi zdivjal, da bi obležala v krvi, razkrečenih nog! LUIZA: Se slišiš? Svoje besede si o- glej! ESTER: Z razbito glavo bi obležala pred nama, niti vrat bi se nama ne dalo priprefi. Jaz in Ivo pa bi praznovala kot še ne pomni svet! LUIZA: Svojo mater, lastno mater se je namenila ubiti! ESTER: Vidiš, slišiš, dojameš: tako iz srži mi je bilo pri srcu zares. Sa- mo on ni resničen: je pač ženin kot vsak drug. Presilna je ta noč, da bi jo zatantala za nič. Dovolj cenenih šal. Tetino dejanje mi je razodelo nov svet. LUIZA: Kakor da bi bila Helena spo- sobna dejanj. ESTER: Se nad mrtvo se spotikaš? S tabo imam nocoj še marsikaj raz- čistiti. LUIZA: Z mano? Mi z njim groziš? Saj nismo sami. Je ne čutiš, ne slišiš? Po hiši hodi. Morda pri- sluškuje? Morebiti je med nami? Nje se boj! Nje se boj! Njee — Helene —. ESTER: Jaz naj se je bojim? Mene z njo ne oplašiš! Kaj pa ta tu? Kaj še čaka? Kaj se štuli med nas? Se še ni pobral? Kaj sta si z dolnjo poprej namigovala? Pod stopnica- mi te čaka. Videla sem, pa si ni- sem hotela priznati. Ne postajaj. Kar želiš, boš dobil. Kak zoprn priokus. Teci že, teci. IVO: Vse prav in lepo. No, če ne bi imel opraviti z ženskami in če bi človek ne bil videl, bi drugače za- ropotal. Sploh pa, če bi vedel, da je v hiši smrt ... ESTER: Se nisi izginil? IVO: Lepo pa ni takole, lepo pa ni --. (Odide.) ESTER: Da je le odšel ta neznosni trap! Pa ne misli, da sem mu tebi na ljubo pokazala pot. Nikar ne misli. Tako te sovražim, da bi spa- la z marinarjem tebi nakljub. Ce bi ne bilo po sredi tetine smrti, zdaj pa--. LUIZA: Ti jih kar razdiraj. Ko si pri- povedovala, kako si se srečala z marinarjem, me je zamrazilo---. ESTER: Kar pljuj! LUIZA: Kakor da si popisala moje prvo srečanje z Robertom. ESTER: Molči o očetu. LUIZA: Te jezi, da si bila spočeta v trenutku, kot si ga zaman želiš? Ti ga ne dočakaš. Vidiš, jaz sem pa doživela nezaslišanost, da mi tisti hip ni' biJo nič več res. V željah, samo v željah si ponovila moj doživljaj. ESTER: Ti, da si biila zmožna kdaj ob- čutiti in domisliti takšno resnič- nost? LUIZA: Pozabljaš, da sem bila pred te- boj. Moja občutja se trudiš za- man ponoviti. Le kliči jo na po- moč! Njen blagoslov? Pa četudi se sprehaja ona tod okrog. Četu- di ti je načarala ženina! Na moža, kot sem ga srečala, se ne nameriš. Svet se je predrugačil. Moški dan- danes! Robert pa se je pognal z menoj v ljubezensko besnost brez računov, brez mej! Opero je pu- sti), brigal ga je svet! Občutka časa za naju ni bilo več. Ko sem se znašla lepega dne z otrokom na cesti — kakor da sem stopila s planega v arest. Od tistihmal sem čedalje bolj občutevala, da je svet eča, da jih od tu ni vrat, ni iz- loda. ESTER: In to naj ti verjamem? LUIZA: Njo čutim od vsepovsod, spri- čo nje, ki je ni in je vendar še--. ESTER: Ti, da si bila sposobna nekaj podobnega doživeti? Se zdaj se 53 mi zvrteva v glavi, če pomislim na trenutek, ko je stopil iz teme, me prijel za roke, se mi zagledal v oči. Maloprej sem še ugibala; da mi ne preostaja, kot da se pože- nem čez most. Pa saj to ni bil on! Potreben je bil le, da se ovem nečesa, kar ždi od početka v me- ni kot skrit obet. Kje je tisti pro- stor, tisti čas in tisti res, ki bo utešil ta nemir? Kaj mi je pome- nil tisti hip njegov obraz? Kaj mi je zrcalil njegov pogled? Ni bil on le lutka v rokah neznanih sil? Kdo si, ki si spregovoril z menoj? Kdo je čez tebe, marinar, vrgel kot krinko drug, tebi nepodoben iz- raz? Kje naj ga iščem, kje lovim? Kakor hitro pa je glasno sprego- vori) in ga je obsijala luč--. LUIZA: Ona, ona se spakuje in igrajč- ka s teboj. ESTER: Nasmehnila se mi je. Kakor hitro si ugledala Ivota, si se pog- nala proti meni. Hiipoma sem spre- umela, da med nama ni mostu. Tvoj ton in tvoj glas sem si spo- sodila, da se branim. Ena se mo- ra umakniti: bodisi ti, bodisi jaz. LUIZA: Umakniti? Te grožnje poznam. Toda tisti, ki se je umaknil, nisem bila jaz. ESTER: Ne ti, ne ti! Vem, razumem — brez pojasnil. Ko sem se vo- zila Iz Nemčije proti Ljubljani, mi je bil vsak vlak prepočasen. Ptič se mi je zdel zavidanja vreden. Materin klic iz dalj je bil ožar- jen z isto magično silo, ki je iz- čarala pred mano Ivotov lik. LUIZA: Z marinarjev, ki ti ga je sko- tila noč, si upaš svojo mater pri- merjati? Z namenom, da me kon- ča, si ga premamila s seboj. Ko si uvidela, da tvoj mik ne zado- šča, si ga pričela drastiti z zlatom. Rajši je šel k dolnji spat. Tam se povalja zastonj, ona ne bo zahte- vala za plačilo umor. ESTER; Ni res! Ti dobro veš, da ni res! Ni ga sna, ki mi ga nisi skušala pristuditi! Dojenčka si me pahnila v obcestni jarek. LUIZA: Njegova hči si. On me je izdal in zapustil! Pojdi za njim! Išči ga križemsvet! Pri meni, po izrečenem, nimaš kai iskati! Ce ti je oče zleknjen pod rušo, pojdi mu drugovat Mene preganja vse preveč strahov! Njen obisk, njen obisk — —. Sam bes je v vas! — Pojdi že, pojdi! Se z mrtvo si se sposobna proti meni zvezati. Si dogovorjena z njo? Seveda sta zmenjeni. Saj sta tičali venomer vkup. Takoj odtod! Sama jo pri- čakam! Ven! Sama hočem biti z njo, brez pomagačev, brez prič! (Odpre vrata.) ESTER; Jo vidiš? Cerni na zavinku stop- nic. Obraz s krvjo obliti Možgani ji silijo Izpod las! LUIZA: Jezus! Drži me hči, padla bom! ESTER: O, pošastni privid, koga snu- biš? LUIZA: Zakaj lažeš? Nič strašnega ni na nji. Kaj sanjam? Helena? He- lena? ESTER: Sama groza srši in se pne po stopnkrah — —. LUIZA: Lažeš, lažeš, nisi je poznala, ko je bila še otrok, zdaj, zdaj si jo oglej! Razsmejana je kot tisti- krat. Kako se pači, kot nekdaj. He- lena, jenjaj že, mene grabi smeh. Kaj me vabiš? Lovit? Kaj se me oprijemljaš? Padla bom, ne vidiš stopnic? ESTER: V čedalje grozovitejšo grima- so se oblici in strmi v nas. LUIZA: Ne laži, Ester! Helena se na- smiha milo, da mi je na jok. Z rokami in očmi me priteza za se- boj. Ester, si brez srca? Noge mi odpovedujejo. Medlim — — pa- dam --na pomoč, na pomoč! (Se opoteče po stopnicah.) O, o, o, o, — — — . ESTER: Mati! — Vse tiho. Ne, ne, pritajeno hropenje. Privid je izgi- nil. Kdo se je opotekel preko stop- nic, kdo zaklical na pomagaj? Ma- ti? Kakšen je njen resnični obraz? Se zmerom hrope. Se še vedno spakuje in našemlja? Kakšna je nje- na podoba? Jo bo razkrinkala smrt? Je mrtva? Moj Bog, kar res smrt? Te smrt končnoveljavno razkrinka? Mati se je pognala smehljajočemu dekletu v naročje, mene je strašil grozo budeč krvav privid. Kje, kaj je resničnost? Ta hropež mi je znan izpod kölnskih ruševin. Teta jo je zvabila za seboj. Niti pritaknila se je nisem. Nisem ji prišepnila: ka- ko lepo je umreti. Niti korak, niti ena kretnja — še moja misel je bila nema. Se izgovarjam, se pe- rem? So trenutki, ko si brez mi- sli, brez giba, zaklenjenih ust, kriv. Ne velja noben izgovor. Kar si natikam krink, hropež izpod stop- nic jih razveljavlja. Potemtakem le jaz? Nobenih ženinov več, nikakrš- nih samoprevar! — Hropež izpod stopnic me žene v neznosljiv arest! Na pomoči — Milica! Smrt! EPILOG (Isto prizorišče kot prej. Odsvit iz | sveč iz sobe, kjer leži mrtva Luiza. ! Odtod je slišati pritajen jok. V kotu sedi strmeč predse skočir. Iz mrtvaš- ke sobe je stopil ravnokar Renko.) 54 RENKO: Kot sodnik sem se snoči nad njo tam šemil. Cez njen obraz je razlit mir, od bogvekod prinesen. To, da je laž? (Ester stopi' iz mrtvaške sobe.) RENKO: Starka? ne, mil in ljubek o- trok. Hoče še v smrti moškega dražiti? Kakšno sonce je izmilo raz ta obraz greh? Sem nor? Kdo si, ki si jo v poslednjo minuto ob- sijal? Njen smrtni krč? Stotisoč de- monov jo je podilo skozi življenj- ski pragozd. Kdo si se odtisnil v zadnji trzljaj v njen obraz? — Kuš, ti tam, ki' si po božji podobi na- rejen! Nič se ne slini in ne na- smihaj! Ne nastavljaj mrež im zank! Ti nisi ž njim v žlahti! Zaman s paternoštrom rožljaš! Saj naple- tam, kakor da je tisti iz pravljic zares? Kaj verjamem vanj? Zvežite me in pošljite v norenhaus! ESTER: Moj Bog, kaj je človek čisto slepo v prekleto kletko svojih ču- tov ujet? Preden ta živa obleka ne prične trohneti, me nihče, nitii mr- lič, nima pravice drugačno terjati. Briga me, če tista tam s ponos- nim spakovanjem hujska name ne- bo, pekel, svet! SKOCiR: Z lepo mislijo bom za ranj- ko molil. ESTER: Ti boš molil. SKOCiR: laz, zakaj ne jaz? RENKO: Tisti nekdo, tisti nekdo — pokažite mi ga! Slepar nisem, ni- čemur se ne kanim izogniti! Do poslednje pike razmisliti! Odgovor terjam! Saj vem zanj! V sebi ga nosim! Mi je na tem, da ga zbri- šem, pozabim? Se da bi si vrgel štrik za vrat, me ne mika več! Naj se vrtoglavi svet, pa četudi se pol- zijo pobožnjakarji okrog, tole skri- to luč ne ugasne ne človek, ne hudič. SKOCiR: Njen izraz, njen izraz. In če človek pomisli, da je po sredi samomor? Skratka, naj jo gledam tako ali drugače, čisto navaden mrlič. RENKO: Boš jenjal? SKOCIR (Moli predenj fotografijo.): Tole sliko poglej. RENKO: No ja, nekakov far--. SKOCIR: Far, far, pa tale izraz, do- brota okrog ust — —. RENKO: Kam ciljaš? SKOCIR: Je ta človek zavržen? Na po- gled si ga vesel! Podobnega zlepa ne srečaš. RENKO: Si iz lemenata ušel? SKOCIR: Jaz sem, jaz! Pred dvajse- timi leti sem v igri »Mlinar in njegova hči« tegale duhovnika predstavljal. In vi se drznete po meni pljuvati? Me zasmehovati? — Meniš, da sem kot trgovec sre- čen? Kakšne cilje sem imel kot mladenič pred seboj! (Vrišč z ulice. Topot po stopni- cah.) GLAS HARMONIKARJA: Odprite se vrata v zakleti grad! Miserere no- bis, vrag! (Harmonikar vdre v sobo na čelu maškar.) MASKARE: Uuu — uuu-- (Harmonikar je šel do vrat, odko- der se vidi mrlič.) HARMONIKAR: Je to starka, ki me je snoči izzivala na ples? Seveda si! Po laseh sem te uganil. Zdaj pa si je nadela masko brez rask in gub. Cez gladko kožo si je izri- sala smehljaj, da bi se človek od ganotja razjokal. Ob vzglavju pa dvoje sveč. Slišiš, ti tam, to ni ma- ska za pust. ESTER: To je smrt. MASKARE: Uuuuuuuu HARMONIKAR: Smrt? Smrt je črna, na nji je z belo kredo namalan okostnjak. Sam sem jo že pred- stavljal. ESTER: Tu je nihče ne predstavlja, je čisto zares. Poznam jo. Po bomb- nem napadu v Kolnu se me je pod ruševinami dotikala od vsepovsod. HARMONIKAR: Torej prava pravcata smrt? RENKO: Ne moti nas potemtakem, zdaj veš. HARMONIKAR: Renko, pa pogreb? Zdaj ne verjamem v nobeno smrt! Mrliči in živi, z nami, na ples! MASKARE: Uuu — uuu —■ uuu--· ESTER: Miličnik me je na moje pri- znanje ozmerjal, da se za mater- morilko našemljam- Umirajoča je razveljavila moj kes in me obje- la z neznanskim pogledom. Le od- kod se je utrgal ta pogled? Zakaj me ni pognala v arest? MASKARE: Uuu, uuu — — HARMONIKAR: Z nami, poet! RENKO: Pusti človeka, ki prihaja iz vi C. HARMONIKAR: Vice? Smrt! — Z na- mi, dekle, na greh! ESTER: Greh? Greh? O, prekleti svet! Vam je le za nekov klavrn hec! Pusta pokopati, se poveseliti, mačka prespati. Se sanja se vam ne, kaj je stisnjeno med te stene strahot! In po vsem doživetem, po vsem pretrpetem naj bi me mi- kal nekovšen marinar, ki se je v harmonikarja okrinkal? Ven z na- šemljene!! Krink vseh sort naod- več! Za vsakršnim posebej se zvi- ja, migota v cunjasto meso oble- čen skelet. Tamle pa je slovesno položena smrt. Prava in resnična in brez potvorb. Slišite? Prisluhni- te! Cez vse stene, čez vso hišo brni mrtvaški molk. Kot vitriol je čezme razlit. Vse nas je do kosti razžrl in razžgal. Kamor se ozrem: sinaren še- le pojav svobodnega verza v drugem desetletju tega stoletja, seveda ne v romantični obliki preteklega stoletja, pač pa v zares »moderni«, ki hoče z vztrajanjem prekiniti s tradicionalno pesniško melodijo; svobodni verz v večji meri poudarja smisel in ne skr- bi več za t. im. glasbenost pesmi. Ve- : mo, da je svobodni verz že moder- na, avantgardna dediščina jugovzhod- ' ne Evrope. Lastnost njegovega nova- i torstva je v tem, da je poleg globo- ; kih vsebinskih in humanističnih odno- ; sov najopazneje zajemal ravno podo- ■■ bo pesmi; pesnik, ki je hotel uva- jati »novo«, je začel ravno v tej o- koliščini, se pravi, že tudi dlje od i svobodnega verza. Kar je na predsta- , vi Hernanija predstavljal Hugojev rde- ; či telovnik, to je prvim veliki'm pro- ι dorom madžarske avantgarde pome- j nil svobodni verz s svojo antimuzi- \ kaličnostjo, a tudi z racionalizmom, ki se je v poetiki oglasil z novo močjo. Elementi vizualnega so se pričeli ' pojavljati po prodoru svobodnega ' verza v začetku dvajsetih let in sicer ■ pod vplivom dadaizma in pozneje j konstruktivizma. V tistem času je ši- ' rok prostor za vizualne pesniške eks- perimente nudila revija Ma (Danes), ; ki jo je na Dunaju Izdajal Lajoš Kas- ; sák. Prav tako pa moramo upoštevati tudi' vpliv novega iskanja »pesniške- : ga« v francoski nadrealistični liriki kakor tudi dejstvo, da so bili ekspe- : rimentatorji hkrati tudi likovni umet- ' 61 OREST ZAGORICNIK TEZEJ IN MINOTAVER mki, k¡ ΐ,ο ravno v pesmi-sliki našli možno sintezo dveh umetnosti in so' jo tudi vedno bolj dosledno uveljav- ljali. Primer za to je pokazal Lajos ; Kassák s svojim ciklom slik-pesmi, ki | je obenem tudi prvi korak v čisti kon- struktivistični formi slike, kjer je vtis slike izhajal iz razporeditve besed in ' stavkov, medtem ko je bilo te slike-, pesmi mogoče prepisati tudi kot stan- ' dardne pesmii. Nii naključje, da so te Kassákove pesmi »pesmi« celo v po- menu čistosti literarne zvrsti, le da je zdaj tekst pesmi bolj namenjen o- čem. Zgledu Lajosa Kassáka je sledil Lászió Moholy-Nagy, ki je v septem- bru 1924 ustvaril eno izmed remek- ■ del madžarske vizualne poezije z na- : slovom Dinamika velemesta. Pri njem že prevladujejo likovni elementi, ki niso več ilustrativni ali dopolnilo te- ksta, marveč so ustvarjalni elementi kompozicije; pesem jo treba pred- vsem gledati. Tudi kratkotrajna peš- i tanska šola madžarskega dadaizma se ; je usmerila k raziskovanju možnosti i likovnega v poeziji. Tu vzbujajo po- ' zornost samo številke-pesmi Károiyija · Kriitófa, v katerih je vzpostavljeno že povsem moderno pojmovanje vizual- nega. Vendar se to načelo ni moglo splošno uveljaviti v madžarski poeziji, kar velja tudi za madžarsko poezijo v Jugoslaviji v času prvih avantgardnih gibanj: n. pr. na straneh revije Ut (Pot), ki je izhajala v Novem Sadu med leti 19.72—1925 in jo je urejal Zoltán Czuka. Glede vizualnosti je Ut po eni strani sledil standardom Kas- sákove dunajske revije Ma, po drugi pa zagrebško-beograjskomu Zenitu, hkrati pa je s posameznimi poskusi Zoltána Embera in Jánosa Mesterà dajal tudi prostor likovnim prizade- vanjem. Vsa ta nakazana hotenja so zbledela v drugi polovici dvajsetih let in kakor da so se dokončno izgubi- la iz pesniške zavesti: spet je prevla- dovala tradicionalna pesem in kaza- lo je, da nad obdobjem pesniškega eksperimenta slavi zmagovita tradici- ja melodije in muzikalnosti. Vendar pa, ko govorimo o vizual- nih eksperimentih vojvodinske ma- džarske poezije, te avantgardne tradi- cije ne moremo zaobiti. Po eni stra- ι 62 ni naletimo na bogato dediščino, ki je nudila širok razpon možnosti, po drugi strani pa se moramo sklicevati na dejstvo, da prvi koraki naše poe- zije na področju vizuáinosti niso iz- hajali iz te dediščine, pač pa iz sploš- nih pesniških zahtev, kar je neod- visno od posameznih jezikovnih stva- ritev v teh letih preplavilo mlajšo literaturo v Jugoslaviji. Na prve po- membne sledove vizualnih pesniških eksperimentov naletimo 1964—1965 v reviji Üj Symposion (Novi Simpo- sien), ki je takrat začela izhajati. U- rejali so jo mlajši pisatelji, ki so se začeli pojavljati ob koncu petdesetih in v začetku šestdesetih let in so bili bolj zaprti in kritični do preteklosti in povsem odprti do zdajšnjosti in prihodnosti. Otto Tolnai je v raziskovanju mož- nosti nenavadnega, zaprepaščujočega in nekonvencionalnega v pesmi Škat- la dodelil pomembno vlogo grafič- nemu videzu: namesto tiskanega teksta je pred očmi bravea kaligraf- ska rešitev in v prvem hipu dobimo vtis, da ne gledamo madžarski, pač pa arabski tekst; na ta način dobimo nove pobude za asociacije. Nadalje so se v prvih številkah Clj symposio- na namnožili teksti in fragmenti, ki so eksperimentirali z grafičnimi rešit- vami poezije in so s tem pozivali na nek novi tip senzibilnosti v razisko- vanju vizualnih možnosti. Tako reši- tev za ovitek revije (št. 5, 1965), n. j pr. zagotavlja vizualne emocije. Na '· drugem mestu vzbuja pozornost igra 1 tiskarskega stavka v naslovu in tudi v ; pesmi Sokol gospoda Bálinta, ki jo ■ je napisal István Brasnyó v spoml-n i na madžarskega renesančnega pesni- \ ka Balassija Bálinta. Najti pa je tudi ; kakšno popolnejšo rešitev, kakor jo j je podal Ferenc Raffai s pesmijo Des- demona z Jagom, ki je narejena po pravilih klasične slike-pesmi, z grafič- nim stikom z navezovanjem na osam- ljeni poskus slike-pesmi Károlyja Acsa Vrtinec iz petdesetih let, in ki* hkrati spominja tudi na Apollinaira. Preobrat v razvoju vizualizma ma- džarske poezije v Jugoslaviji so pri- nesle pesmi Rej pod lipo Slovenca Francija Zagoričnika, ki jih je Uj Sy- mposion objavil v 19. št. leta 1966. Te slike-domislice oblikovane s kombi- nacijo vprašaja in klicaja, ki jih po- jasnjujejo še tekstovni napisi v vlogi naslovov, so usmerile pozornost pes- nikov k likovnemu in k neke vrste »čistosti« vizualnega izraza. Zato se- veda ni nal;o- . dobne slovenske poezije. Rojen 1945. leta, avtor vrste zbirk (nekatere so iz- šle v samozaložbi): Pegam in Lam- bergar, 1967, Žalostna Majna, 1969, Ikebana, 1970, Pesmi, 1972, se je, z uspehom, poskušal tudi v vizualni poeziji. Bil je urednik v Problemih, kot urednik v Tribuni pa je, sodelu- joč s kiparjem in risarjem Markom Pogačnikom (s katerim sta skupaj iz- dala nekaj knjig, stripov in tudi raz- stavljala), odprl ta študentski časopis novi literarni usmeritvi. Zborniki EVA, OHO, in eksperimentalne izda- je literarnih tekstov okrog leta 1966, v katerih je bilo Plamnovo delo med glavnimii, pomenijo dejansko prodor nove slovenske poezije, ki pa se je nakazovala in si utirala pot že od leta 1964 (od zadnjega letnika revije Perspektive). Po svojem začetnem nekoliko elio- tovskem ali poundovskem obdobju je Plamen kaj kmalu našel svojo izvirno in osebno pesniško noto. To so v glavnem, če ne izključno zelo krat- ke pesmi, včasih v haiku obliki, še večkrat pa po dve kitici, sestavljeni iz dveh verzov. Plamnov ideal je skrajno sežeta, jedrnata pesem — pra- vo nasprotje Kocbekovi ali Jesihovi —, ki mora biti tako nabita s fanta- zijo, da nekaj besed zadošča za pri- merno imaginacijo. Vendar fantazija ni njen edini zakon. Fantazija priha- ja kot drugotni element in se nana- ša na prvotnega: na opis. Je le me- todična, premišljena deviacija tega o- pisa, ki naj bi bil sam na sebi čim bolj stvaren, celo suhoparen, nekako znanstven, dokumentaren, pritlehen. Ravno v zvezi s Plamnovo poezijo sem skoval izraz reizem (od res, rei, reč). Osnovna intencija tega pesnika je bila (in je), opisati nekaj skrajno stvarnega, reč-nega, opisati tako, da bi same besede, s katerimi pesnik o- pisuje, s katerimi zarisuje določene pomene, vzbuja določene predstave, delovale kot reči. Pesnikovo — člove- 84 kovo — sodelovanje naj bi bilo čim manjše. Pesem bi morala vzbujati vtis, kot da govori sama, brez pes- nikovega aktivnega poseganja v ma- terijo, kot da torej govori — ali se riše — svet (svet reči) sam. V priču- jočih pesmih so takšni recimo verzi: bela zadnjica, padec žoge, visoki ob- laki, izbira poklica, brisalci šip ipd., torej sami goli podatki, dejstva, ki ne premorejo nikakršne metaforičnosti niti metonimičnosti, so vzeta iz sploš- nega izkustva, iz pogovornega jezika in nimajo sama na sebi' prav nič e- stetskega, umetniškega. So skorajda banaJne ugotovitve, ki ne morejo skrivati nobene resnice. S tem postopkom je Plamen izve- del skrajno depoetizacijo, desenti- mentaliziranje literature, odpravil je sleherno sled izpovednosti, eksisten- cialnosti, podajanja resnice, globine, subjekta, duše, družbenega ustroja, bolečine, sploh tako rekoč vsega, kar je tradicija štela za odlikovano do- meno poetskega. In ne malo njego- vih pesmi je sestavljenih iz samih ta- kih golih ugotovitev, iz besed, ki ne izražajo več človeka kot osebo, tem- več kot neprozorno, težnostno, prav nič z milostjo in višjim vedenjem na- polnjeno reč. Vendar se njegova poezija v celo- ti ni ustavila ob tem deskripcijskem postopku. 2e od začetka ga je kom- binirala, destruirala z drug(ačn)im re- dom besed. Namreč s takšnim, ki je opisoval komaj predstavljive ali celo nepredstavljive podatke. Verzi kot postave sove, lepenka rok, žvenket sandal, vreče spomina, mozolji riža, gaz kruha, sladki kol, ustnice časa ipd. imajo isti ritem kot prejšnji, se- stavljeni so na identičen način (dva samostalnika ali samostalnik in pri- devnik), besedno-zvočno, besedno- -formalno so torej enaki, bistveno pa jih med sabo loči njihova predstav- ljivost. Absurdni so (podobno kot marsikateri Jesihovi ali Kocbekovi), sova nima postave, roke niso iz le- penke, spomin ni iz vreče, riž ne mo- re biti mozoljast, kruh ne dela gazi, čas nima ustnic, kol ne zna biti sla- dak. Naenkrat je v prejšnjo uradniš- ko točnost, pravilnost vdrla skrajna surrealistična fantazija, čeprav sama v sebi spet skrajno omejevana (in v tem povsem različna od Jesihove in Kocbekove, a sorodnejša Grafenauer- jevi in Medvedovi). In ta absurdna surrealističnost je dosežena na skraj- no preprost način: s kombinacijo dveh besed, ki po običajni človeški izkustveni predstavljivosti ne sodita skupaj. I. G. Plamen se napeto in zavzeto ukvarja z besedo, z njeno funkcijo in naravo. Zato jo je skorajda osa- mil, izločil iz velikih — pomenskih — stavčnih sklopov, jemlje jo le v najbolj enostavnih zvezah. In odkri- je, kakšno izjemno moč ima. Nikakor ni potrebno, tako priča njegova poe- zija, da bi zapisovali razburljive, mo- gočne besede, enormne stavke, straš- na dejanja in grozljiva videnja, za- došča, če povežemo v enoto dve kar se da nedolžni besedici, recimo oblak in mleka pa dobimo oblak mleka, sintagmo, ob kateri lahko asociira- mo od mlečne ceste do razpršenega domačega mleka, ki ga je sosedov malček pljusknil skoz okno; obe sa- mi na sebi tako enostavni, tako ma- lo obetajoči besedici nam nenadoma omogočita asociiranje od astronom- sko kozmoloških dimenzij do domač- nostnih. Plamnova hotena redukcija na najbolj osnovno (a s tem ne na medvedovske osnovne besede, ki so filozofskomističnega značaja in že vsaka sama v sebi nosi skrit celotni misterij bivanja) se pokaže kot meto- dološko izjemno koristna, za strez- njujoče očiščenje od velikih besed in še večjih čustev, ki so v sloven- sko poezijo vdrle in jo zasedle z Da- netom Zajcem. Plamen je besedno formalni reformator (ki ga enako u- spešno, a še bolj radikalno nadaljuje Matjaž Hanžek). Prav od njega — in Šalamuna — naprej, od njegove po svoje kartezijanske ničelne točke do- biva slovenska pesniška beseda spet svojo pomensko-predstavno nabitost, estetsko informacijskost, ki se ji je prej skoraj že obrabila in so morali Zajčevi epigoni (recimo Mart Ogen itn.) preiti v skrajno bombastičnost, da bi še vzdrževali bravčevo pozor- nost; seveda se jim to ni moglo po- srečiti. Plamnov purizem je omogočil svež, konvencionalno neoprijemljiv, snažen, jasen in obenem temen, lep, skrivnosten in pregleden, varen in ne- varen, rečen in fantastičen svet. 6. Plamnova puristična redukcija je o- mogočila nov razcvet slovenske poezije in predvsem njene metafore. Ta je do- segla svoj-—današnji—vrh brez dvo- ma v pesmih Iva Svetine, rojenega 1948, avtorja dveh zbirk (Piovi, plo- vi pupa magnolija do zlatih vladnih palač, 1972, Heliks in Tibija, ep, 1973), gledališkega eksperimentatorja. Svetino preveva jesihovska neizmerna sila, vendar je obenem skrajno kulti- viran. Fantazija mu vali stotine In stotine odličnih verzov, zagon ga sili, da se ne zadovoljuje z malimi, plam- novsko medvedovskimi pesniškimi ob- likami, ampak da zastavlja na veliko. 85 potiska ga v epopejo. Seveda poso- dobljeno, moderno, celo moderni- stično. Čeprav je modernizem Sveti- nove poezije na povsem nasprotnem robu kot recimo Hanžkova radikalna slovničnost ali vizualnost poezije. Svetina se po svoje zelo intenzivno vrača v tradicijo, jo obnavlja, poso- doblja, ponašuje, le da v takšno, ki je bila Slovencem zmerom precej tu- ja. Zanima ga Wilde, Lautréameaunt, fin de siècle, dišave, kultura, stil, tež- ki, nasičeni vonji: estetizem (tu je svojska sorodnost z Grafenauerjem, čeprav je njun estetizem formalno ze- lo različen, pri enem asketsko obvla- dan, pri drugem razbrzdan, pri pr- vem vermeerjevski, pri drugem skoraj rubensovski). Cilj je Lepota, opojno bogastvo form, opoj samega bogast- va (v čemer je soroden Šalamunu). Bližina baroka, če ne celo maniriz- ma. Vendar je to italijanski, rimski, ne strogi, ne mrzli (caravagglovski), ne špansko surovi, ne rembrandtov- sko ali la tourjevsko senčeni, mračni barok, temveč sladostrastni (Guido Reni), takšen, ki obnavlja pompejan- ski razvrat, bogastvo obloženih miz, vil, stopnišč, statuj, dvorcev, parkov, blišč cerkvenega obredja, pomp an- gelov in podobe nebeških sprevodov. V tem je nekaj sardenkovskega, le da je bil stari pesnik hlapec sladko- be, ta je izhajala iz konfesionalne a- pologetike, iz cerkvenih podobic, medtem ko je pri Svetini ironična, fantastična, orgiastična, falična, cinič- na, svobodna. Posebna nadarjenost tega pesnika e krajinarstvo, ki mu je zdaj ideal lolandsko slikarstvo kakega Ruisdae- la, zdaj nedolžna pokrajina, metafi- zično iskanje prvobitne nedolžnosti kakega Gaugina ali Henrija Rousseau- ja (čistega golega telesa, orientalne- ga paradiža). Krajinarstvo prehaja v podobarsfvo, v radost ustvarjanja ti- sočerih različnih metafor. Ta pa ka- že neizmerno svobodo, takšno, ki je dozdaj na Slovenskem ni pokazal še nihče, niti Šalamun. Ta svoboda je celo tolikšna, da pesnik brez skrupu- lov — posebno v svoji zadnji zbirki. Vaša partijska ljubezen, očetje! Heroj- ska smrt življenja, katere začetek je tu objavljen — kombinira opis pokra- jin, spolnosti, domišljijskih svetov s parodično-prizadetim fiksiranjem i- deološko-politične tematike. Po kon- vencionalnem okusu bi se moralo o- boje izključevati, Svetinova močna i- maginacija pa staro prepoved prelo- mi in v tem uspe. Pesnik se prepu- šča na videz nekontrolirani, do kraia prosti fantaziji, ki proizvaja tisoče sanjskih likov, a je obenem do zad- nje podrobnosti izrisana, natančna v koncepciji, izbiri barv (Svetina je od- ličen kolorist), tèmi. Zdi se neobrz- dana, ker je tako antitradicionalna, ta- ko tuja dozdajšnjemu vladajočemu vrednostno ideološkemu sistemu. S tem je res v popolnem razhodu. Osvobodila se je, kot nobena dru- ga (in s tem odrešila tudi druge), od premletega, pustega, suhega, na bru- hanje tiščočega govorjenja o etosu, dolžnosti, poslanstvu, sporočilu, po- membnosti, od ajzenponarskega mo- ralizma in vpeljala dozdaj povsem za- tirane ter prepovedane téme: sadi- zem, incest, kanibalizem, perverznost, dakadenco, razvrat vseh vrst; odpra- vila je super-ego, policijsko kontrolo zavesti, vzcvetele so želje, dogaja se svetostrunstvo (še mnogo bolj opoj- no in strastno kot pri Matjažu Koc- beku; Svetinova poezija je sploh do- segla tisto, po čemer si Kocbekova le prizadeva), sakralna lascivnost, svet se pretaka v telo (karnizem, od latin- ske besede carne, carnis, meso), v svobodno in razbrzdano spolnost (seksizem), v vse preplavljujočo pija- nost, v bujno, brezmejno, sladostrast- no džunglo indijskih templjev in slo- venskih zlatih oltarjev, v transvestit- stvo (s katerim je povezana metoni- mija kot preobleka). Vse, ves svet, naše doživljanje, vsi simboli, vsi dogodki, vse je en sam potisočerjen spolni akt, orgazem. Spolni akt je pesem, je komunikacija med dvema;, bistvo ljubezni (ker je človek telo in fantazija). Spolni akt v ciboriju, na mensi: nova različica Križanja, novo razumevanje odrešitve, takšne, ki je v imanenci — odrešitev kot sprostitev ejakulacije. Crna maša, Demonija. Religija radikalne atran- scendentalnosti. Resnica je v imagi- narnem, v podzavesti, v sanja(rija)h, željah, besedah. Ki pa niso le naivna lepota, ampak zmerom zraven tudi rezek ton: v cvetju se skriva kača (baudelairovske rože vsega hudega), zločin, muka, smrt. Svetinov esteti- ' zem ni preprosta in nereflektirana zlatolasa golievska ali narcisovska grudnovska senzualnost, buržujska, samozadovoljna, skoraj naduta, tem- več wagnerjevska valpurgina noč, v razkošni orkestraciji Richarda Straus- sa (Saloma je tudi Svetinova téma) obsežena avtorefleksija, dedič sloven- ske povojne poezije (Za|ca, Tauferja, Zagoričnika itn.), ki ve, da meso raz- pada in da je vonj opojnih rož naj- hujši strup. Svetinova poezija je poezija uživa- nja. Njena beseda je sproščena, osvo- bojena vse konvencionalnosti, meta- fora se oblikuje v sferah krezovske domišljije, svet se je spet napolnil z lepo, vsestransko, mnogodimenzio- nalno besedo, bravee zaživi v strašni intenziteti do paroksizma prignane 86 paradizialne razkošnosti. Kolone be- sed, ki so skoraj ritmizirana proza, očarujejo, bajajo na firmament ob- stoj neštevilnih svetov. Ko se je že zdelo, da se je svet zreduciral na nič (nihilizem avtodestruktivizmal, da je beseda izgubila vso poetsko in po- mensko nabitost, so se oglasili pesni- ki, med njimi na prvem mestu Sve- tina (a tudi Šalamun, Jesih itn.), ki so — slovenskemu — jeziku vrnili njegovo moč, (podobno kot Svabič in Rupel v prozi), ali še natančneje, ki so mu jo pridobili, kakršne ni imel še nikoli. Z izjemnim posluhom so uporabili, kar se je pred nekaj leti dogodilo: oni vejo še jasneje, da po- ezija ni bolj ali manj suženjsko od- slikavanje socialnega in psihološkega, že danega, sveta, ampak iznajdeva- nje novega in novih, produkcija, ma- gija besed, sproščenje predvsem jezi- kovne fantazije, ki daje v sodelova- nju z vizuelno poprej nepredstavljive rezultate. Čeprav je vedečna, je Svetinova poezija srečna. 7. Med vsemi v tej zbirki objavljeni- mi pesniki je brez dvoma daleč naj- bolj znan Tomaž Šalamun, rojen 1941. leta, avtor zbirk Poker, 1965, Namen pelerine, 1967, Za Maruško, 1971, Bela Itaka, 1972, Amerika, T972); njegovo ime je bilo najprej razvpito, povezano s škandalom, 1964. leta — v času konfliktne situacije okrog ukinjanja revije Perspektive — je objavil nekaj socialno-politično in- toniranih in tako seveda tudi razum- ljenih parodij, šele polagoma se je razvpitost prevesila v slavo. Za Sala- munovo poezijo je namreč že od za- četka značilna ironičnost, nagnjenje k šokantnosti, izzivalnost, njena do- miselnost je ostra (medtem ko je Sve- tinova velikopotezna), večkrat zlobna, bridka, skrajnje igriva, nonšalantna, celo pustolovska. Publika pa, kot zna- no, že od nekdaj najrajši prebira s humorjem prepojene pesmi (odtod tudi Jesihov uspeh), posebno če so duhovite; to pa Šalamun je. Sele po- lagoma ie širše bravstvo torej spo- znalo v Salamunovi poeziji tudi nekaj drugega, ne le zasmeh. Od tedaj je postal ta priimek simbol za —· slo- venski — avantgardizem, eksperimen- talizem, modernizem. Literarni kritiki starejših generacij, ki so ga v začet- ku odklanjali, ga zdaj uvrščajo v vse antologije in letos je dobil celo na- grado Prešernovega sklada, kar po- meni, da ga je etablirana kulturniška kritika posvojila, vključila v tradicijo in tako — na nek način — odprla dolgo zaprta vrata med sabo in naj- novejšimi slovenskimi liiterarnimi pri- zadevanji, najmlajšo generacijo. Osnovna Salamunova nadarjenost je fantazija (in po tem, kar smo o slovenskih modernih pesnikih pove- dali dozdaj, se zdi, da je to tudi o- srednja nadarjenost — usmerjenost — celotnega rodu, saj je tako rekoč bi- stvo Grafenauerjeve, tudi Medvedove, še bolj pa Kocbekove poezije, da ne govorimo o Jesihu m Svetini). Bil je — na današnjem Slovenskem — tudi prvi, ki se ji je tako pobožno, brez ostanka predal, ji sprostil meje, jo pognal tja, kjer si je prej niti zami- sliti nismo mogli. Razbil je zgodbo, tradicionalno vsebinsko notranjo po- vezanost pesmi, svet se je ekstremno fragmentariziral, nobene celote ni več, pesem se začenja kjer koli in kjer- koli ter kadar koli tudi konča, nje- na kompozicija je v nečem povsem drugem: posamezne verze, besede in stavke v verzih, podobe veže njihov ritem, njihova vsebinska različnost in ritmična istost. To je ritem, iz kate- rega je izšel Jesih, a ga je strnil, po- daljšal njegovo amplitudo, ga spet spel skoraj v zgodbo, pri Šalamunu pa ostaja razsekan, rezek, luciden, re- že v bravea, ga skoraj muči s svojo nagnetenostjo podob, s svojim sko- raj shicoidnim kopičenjem reči, za katere se nam zdi, da ne grejo in ne morejo iti skupaj. Različnost, plural- nost je mera tudi te poezije (kot je mera Svetinove ali Jesihove). Cim bolj različno, čim bolj bogato, vse- stransko, tem bolje. Po jezikovni plati so Salamunove pesmi zgleden primer neženirane, prav nič skromne, previdne, modre, premišljene, skrbne uporabe besed, ampak narobe, pesnika ni pred nobe- no strah, obuja jih, pozabljene, obu- ja rekla, sklope besed, jih trga iz nji- hovih običajnih zvez in konotacij ter jih, nasilen in svoboden, brutalen in posmehljiv, trpa v svoje poskočno je- klene konstrukcije. Tudi on misli, kot večina drugih njegovih sodelavcev in sopesnikov, da svet nastaja iz besed, iz neovirane, ustvarjalne, svobodne »nore« pesniške domiselnosti. Tudi njega ne zanima »stvarni« socialni, psihološki svet, kakršen je vladal tra- diciji, oziroma, zanima ga le toliko, kolikor mu služi za predmet posme- ha in destrukcije. Kot so bili social- no politični revolucionarji iz leta 1941 ustvarjavci popolnoma novega social- no političnega sveta (takšen je bil njihov cilj), so pesniki, ki jih obrav- navamo na tem mestu, ustvarjavci novega pesniškega sveta — oboji pa so hoteli ustvariti dejansko ne le so- cialno-politični ali pesniški, temveč 87 pravi, edini, resnični svet. V tem smi- slu je njihovo početje — in Salamu- novo morda še najbolj izrazito — re- ligiozno, metafizično, magično. Ho- čejo biti — in po svoje tudi so —■ bogovi, vendar ne naivni, temveč ze- lo (avto)reilektirani bogovi. Vedo, da je ustvarjanje novega materialnega, socialnega itn. sveta nemogoč, že vna- prej brezupen posel, sami so našli tisto področje, za katerega so prepri- čani, da je bistveno pokornejše člo- veški moči; jezik, besede. Reči je tre- ba šele proizvesti, drage so in redke, besede pa so že vse tu, čakajo nas pripravljene, da se jih polastimo, jih preuredimo v sklope, stavke, verze, povedanja, kakor godi nam. Tradicio- nalna slovenska — poezija se je dr- žala, v glavnem zelo zvesto, stavkov in sklopov, kakor jih je uporabljala normalna, vsakdanja, pogovorna jezi- kovno socialno psihološka konvencija (zato tudi socialno-politična revolu- cija ni spremenila jezika, narobe, prevzela in posvojila je — kot svojo — povsem konvencionalno dedišči- no); dokaz za to je Kajuhova, Boro- va, Kosmačeva, Levčeva itn. poezija, razpeta med preprosto ljudskost in izbrani akademizem. Šalamun pa je simbol drugačnega pristopa. In njegov veliki mag. Izve- dena je revolucija v temeljni medčlo- veški komunikaciji, v pesniškem je- ziku, torej v tistem, ki naj bi bil mo- del drugih jezikov, svež, porajajoč. vsebujoč še vrsto magično-mitičnih prvin, ki se v konvencionalnem je- ziku izgubljajo. Razbitje tradicional- nega modela pomeni iskanje te za- četne, primarne, človeško avtentične razsežnosti. Pesnik je v tem smislu njen izbrani in posvečeni iskavec in varuh. Čeprav se zdi nenavadno, ce- lo neverjetno in čeprav ti pesniki sa- mi izjavljajo, da so laični, da je ko- nec sakralnosti, pa je najbrž res, da moderna poezija razbija le en tip sakralnosii, privatni tip, dejstvo, da je pesnik kot privatna oseba sa- kralno bitje, pa tudi to, da je poezija normativna, obvezujoča po svoji vsebinski plati, po tem, kar govori, kar ideološkega sporoča in u- či; vse to, kar sodi dejansko v peda- gogiko in ideologijo, modernisti za- vračajo, destruirajo in povsem zane- marjajo. Sveto dimenzijo so našli drugje: v jeziku, tako rekoč v formi. Poezija je zato — po svoje — svetai, ker je vir vsakterega jezika, njegov pramodel, s tem pa tudi model svo- bode, fantazije, komunikacije, ljubez- ni, akcije. Ta svetost seveda ni nad- naravna, povsem imanentna je, a o- svobaja in odrešuje, ker proizvaja. Šalamun je kralj te orientacije, ki nikakor ni le čista destrukcija, ampak zares uspešna konstrukcija novega — novega, ki seveda ni samo s sabo za- dovoljna, sentimentalna posvečenost novi pozitiviteti, ampak prebrisana, jedka, samo sebe parodirajoča, bo- žanska distanca do vsega in sebe. TARAS KERMAUNER REFLEKSIUA BESEDE. NJENE MOČI, NJENE NEMOČI Pesniška zbirka Francija Zagorični- ka Mojstri-pevci-konji je prvi izbor poezije tega pesnika. V nji so brav- cu predstavljene nekatere najpo- membnejše pesmi iz tega velikega pesniškega opusa, ki je nastajal v zad- njih osmih letih, in je objavljen že v vrsti zbirk (Agamemnon, 1965, V risu, 1967, Obsedno stanje, 1969, Fondi Oryja Pala, 1970, Leto in dan, 1972, To je stvar, ki se imenuje pe- sem, T972 pa še objave vizualne po- ezije). Mojstri-pevci-konji kaže pesnikov razvoj od začetnih, pretežno filozof- skih pesmi s poudarjeno eksistencial- no vsebino do takih, ki jim je ena- ko pomembna oblika: do raziskave pesniške — in človeške — besede. Čeprav je res, da ga je beseda zani- mala že od začetka. Ze v Variacijah na Hölderlinovo temo naletimo na , oblike, ki jih je pozneje bogato in sistematično razvil. Recimo: psica me- je potisnila/ob tla: pesnitev. Pesnitev nastopa v dveh vlogah: v dobesedni, ι kot pesem, in v preneseni: kot be- , seda s korenom pes. Pes je tisti, ki , potisne psico na tla. Besedna igra, ki smo ji priča, je za Zagoričnikovo po- ezijo izjemno značilna. Ne gre za, metaforo. Pesnitev ni metafora za psa ; ali obratno. Oba pomena sta si ena-: kovredna. Sta le dve različni besedi, ' katerih notranja povezava je posledi- i ca zvočne in vizualne podobnosti. I- j stočasno, ko pesnik pripoveduje svo- ; jo življenisko zgodbo (ta pa je sko- raj izključno problem pesnenja, vse, kar eksistencialnega doživi, ima stik s pesnenjem: vse je predmet njegove produkcije, ker je on sam kot člo- 88 vek šele, če je kot pesnik, kot dela- ' vec poezije) in pove, kakšne težave je imel s pesnenjem, se godi poezi- ja: besede, ki jih v tej pripovedi ii-j porablja, se vežejo med sabo na na- čin posebne forme: igre z besedami. 2e v Variacijah pesnik sluti, da je : za poezijo bistvena beseda (zastale ' so besede, pravi, ko čuti, da mu po- \ etična moč zamira), čeprav njeno bit \ že kar od začetka veže na čas (in , čas je potekel brez moje udeleženo- ; sti); pri tej zvezi ostaja do danes. ¡ Svoj prvi esej o Zagoričnikovi poe- , ziji sem naslovil Zakon časa (1967. : leta). Tedaj sem ugotovil — in na tem stališču stojim še danes —, da , je obravnavana poezija heraklitska, : da ima izjemen posluh za čas, za njegovo nihanje. Čas, ki je temeljna filozofska kategorija te poezije, se- veda ni razumljen kot rastoči, zore- či, v to ali ono absolutni prihodnost" stekajoči se, optimistični, niti kot raz- padajoči, izginjajoči, pesimistični ali nihilistični. Zagoričnikov čas niha —j tvarjanja razločno reflektira. Poezija je — sploh — privilegirana podoba človeškega prebivanja, ki je v osnovi ¡ proizvajanje, prinašanje iz skritega v i neskrito: pretvarjanja ene oblike ener-: gije v drugo, le da prejšnja ni na- , stopala v besedah, bila je na sebi, la, nova, proizvedena, pesniška, pa je be- sedna, za-sebe, refleksija. V nji se ka- že, kako besede in stavki in pome- ni nastajajo, a kako tudi sami v sebi | umirajo, se zakrknejo, zaprejo, okam- nijo. Nastajanje besed, njihovo vezanje, kombiniranje se dogaja v času. Vse človeške — slovenske — besede so prav za prav ista beseda, sestavljena ; iz vseh petindvajsetih črk abecede, ; kombinirana na različne načine, ki ' vsi določene črke izpuščajo, preosta- ■ le pa domiselno variirajo. Poezija — jeziik (svet) — je en sam prostor, da- I na klaviatura črk, pesnik — človek ' (proizvajavec) —· je le tisti, ki pritiska ' zdaj na te zdaj na one in jih v svoji poiesis zamenjuje. Zamenjuje pa jih I. G. ΡίΑΜΈΝ: KINOLOGIJA PROSTORA kot nihalo od zdaj do zdaj, od tu do tu. En nihaj, ena faza, je kon- strukcija časa (sveta), drug nihaj de (kon)strukcija; tretji nihaj spet kon- strukcija itn. — brez konca, brez re- zultata, rezultat je zmerom tu in zmerom odvzet, bivanje — pesnenje — je en sam grozovit napor vztraja- nja, proizvajanje danaid ali sizifov- stva. Vendar — proizvodi so tu, ni jih mogoč eleminirati. Poezije je ce- lo zmerom več, ker je pesnik tisti medij, ki eno energijo sveta pretvar- . ja v drugo, v pesmi. V pesmiti sa- mih se proces — praksa — tega pre- lahko, ker je v času, ker mu čas to omogoči, ker je bila ena oblika prej, druga pa bo pozneje (ali narobe; ker ni cilja, ni jasno, kaj je prej in kaj pozneje, postavimo se zmerom lah- ko na konec zamenjevalne verige ali na začetek, konstrukcija in dekon- strukcija nazadnje sovpadata in sta isto; Deseta plast Svedra: pot navz- gor vodi po poti navzdol), iz različ- nih zvez nastajajo različni pomeni. Poezija je prinašanje pomenov in o- benem, kar je bistveno, razkritje te- ga, kako pomeni nastajajo: prikaz /a- 89 menjevanja črk (in zlogov), besedna igra: produkcija kot igra. Orisali smo Zagoričnikovo central- no pesniško strukturo. V začetku jo ie šele slutil. V Varijacijah še poje: hočem hoteti / l vzpodbude, ki so omejile, če že ne onemogočile te razlike. Kot je zapi- sal Kandinsky; »Danes si različne u- metnosti zamenjujejo tehnike in poj- me in pogosto sledijo istim ciljem.« Gledališče prehaja v kiparstvo, poe- zija postaja akcija, glasba je bolj gib- ljiva in v notah uporablja slikarska odkritja. Ta nov ustvarjalen položaj označujejo na primer izrazi «happe- ning», »environment«, »mixed-media«, »assemblage«. Pri tem je glasba Johna Gagea verjetno najboljši primer, ker zbira in združuje vse te elemente (in | ima Michael Kirby vsekakor prav, ko I o njem govori kot o vodji šole). i Nove umetnosti torej razkrivajo kri- tičen položaj občutljivosti, navad, iz- raza, misli, skratka celotno družbeno podobo, ki jih proizvaja. To izhaja iz splošne spremembe pogleda na svet. Predmete smo se navadili preso- jati z drugačnim očesom, postavlja- ■ mo jih v svetlobo, ki jim je tuja, in ' pri tem izkoriščamo do zdaj neslu- i tene zveze in stike. »S tega stališča ι delujemo pod vplivom misli, ki nam ' jo je naložila zgodovina našega ne- i spametnega in neodločnega obstoja : v tem stoletju«, piše Franz Mon. U- \ metnosti nastopajo kot odgovor sve- ; tu, kot kritičen odgovor na to omah- ljivost: »v obdobju neprestane dina- mike ni več časa za statično poslu- šanje in častitljivo kontemplacijo. Po- trebno je takoj in dobro — ali celo takoj in slabo — vskladiščiti podobe, ki nam jih ponuja svet, na nek način si jih moramo prisvojiti, preden iz- gubijo prodornost in se razpršijo v nič«, poudarja Gillo Dörfles, kajti »ob- dobje na zidu viseče slike izginja, prav tako se izčrpuje zlato obdobje kon- certov, ki jih je v religioznem molku poslušala dobra buržoazna publika pogreznjena v udobne fotelje«. Zdi se, da imajo ta razmišljanja po- seben pomen za poezijo, ki je danes prisotna kot brezmejno področje u- stvarjalne raziskave življenja in raz- voja v zapleteni igri vseh njenih no- tranjih in zunanjih sporočil. Ce je danes značilnost vseh umetnosti pre- hajanje čez meje lastnega ozemlja, velja to toliko bolj za besedno umet- nost. Ta doživlja tako radikalno pre- obrazbo, da je potrebno razpravljati o sami naravi domišljije. Kajti poezija je še par excellence simbol čistega, svetega, »dionizijskega« ustvarjanja. In čeprav ima ta predsodek opraviti z vedno bolj omejenim področjem na- še kulture, ne kaže, da bo izginil. Res je, da sprejema nova poezija v procesu oblikovanja jezikovne značil- nosti drugih umetnosti, posebej še likovnih: postati hoče »predmet«, bra- ni se čistega in enostavnega branja. »Jezik ni več kodeks za komuniciranje — piše Pierre Garnier —, ampak ma- terija, ki ji je potrebno dati življe- nje.«^ Toda prvo ime moderne poezi- je, ki ga moramo zapisati glede na raziskave v smeri vizualne pesniške kompozicije, je prav Rimbaud. Ali ni Rimbaud najbolj odgovoren za skriv- nostno podobo sodobne poezije? Ne poezije, pesnikov. Od Rimbauda so v senci CIaudela izrabljali skoraj ved- no samo najbolj nedoločne in dvom- ljive vidike, pri tem pa niso hoteli upoštevati tehničnih (in ideoloških) novosti. v znamenitem sonetu Voyelles pri- pisuje Rimbaud vokalom ustrezne bar- ve, in na ta način sledi po besedah Carla Bellolija »instinktivni želji po sintezi poezije in slikarstva«. Leta 19t5 je Robert Delaunay poskušal razlagati- Rimbaudov sonet z vizualnim klju- čem, z akvarelom, ki je še danes u- poraben ne le za razumevanje bolj ali manj zavestnih namenov največje- ga med prekletimi pesniki, ampak tu- di za razumevanje nadaljnega razvoja slikarjev pri iskanju neke oblike ab- straktne »pisave«. Delaunay nam lah- 1 Jii^i Kolái' z evidentno poezijo (po- esia evidente) v polni meri uresničuje ta postulat tako, da spreminja pesem v predmet in predmet v pesem. 145 ko služi kol primer — ne da bi pri tem pozabili na začetke tipografskega značaja slike pri kubistih, razen tega so tu še Schwitters, Picabia, Severin! in drugi — pri oceni; pomena slikarske kompozicije, ki sloni izključno na u- porabi črk iz abecede ali pa tudi ne (često so podobne ideogramom ali hi- eroglifom pri Cleeju, Miroju, Tobeyu, Novelli, Cy Töomblyju in drugih). Si- cer pa bomo še v nadaljevanju videli, da konkretnim pesnikom veliko po- meni slikarstvo: Comringer se nasla- nja na Маха Billa, Jii^í Koláí na Ma- leviča ali Brancusija, Ladislav Novak na Vasarelyja; seveda s tem nismo c- menih vseh primerov. Nova poezija pridobiva na pomenu samo, če je v tesni povezavi s pro- blematiko drugih področij. Pri tem pa ne gre za enostavno zbliževanje rezultatov, ampak za resnično in vse- binsko identiteto metodološkega ob- našanja. In ta totalna otvoritev je sa- ma po sebi metoda, v kolikor ponuja kulturnemu delavcu, ki je vse preveč- krat izgnan v azil lastnega poklica, ši- roke možnosti predvidevanja v kon- frontaciji kroženja in menjave osnut- kov, v trenutku, v katerem kultura vse bolj prevzema podobo pojava, ki se osvobaja nacionalnih okolij in po- staja vsepovsod veljaven. Znano je, da so se prvi primeri kon- kretne poezije pojavili skoraj istočas- no v Braziliji, Švici in Italiji — ozi- roma v skupini Noigandres2, pri Eu- ;enu Gomringerju im pri Carlu Bel- oliju — in da ozadje zgodovinske avantgarde lahko samo deloma razlo- ži to istočasnost. Po eni strani misli- mo na Pounda, po drugi pa na kon- kretno slikarstvo ali na futurizem. Ze zgodovinska avantgarda je dala neza- nesljive primere tega pojava; kmalu po vojni se je pričela vedno pogoste- je ponavljati, dokler ni postala navad- na. Gre za koincidence, ki odkrivajo identiteto dokončnih namenov. Kar je pred desetletji predstavljalo samo bolj ali manj zavesten namen iziti iz tes- nega okolja lastnih metodoloških na- vad in »odkriti« v drugih metodologi- jah kal novih vzpodbud, lahko pome- ni zdaj edino zavestno pot ustvarja- nja, celo edino pot ustvarjanja, ki je še odprta. Tako delajo eksperimental- ni pesniki povsod po svetu v smereh, ki sovpadajo — za hrbtom pa |1πτ· 2 Beseda »noigandres« nima določe- nega pomena. Vzeta je iz neke pesrni provansalskega trubadurja Arnauta Da- niela; nato se pojavi v Canto XX Ezre Pounda: »Noigandres, eli noigandres, (Now what the DEFFIL can that mean«. stojijo izredno različne kulturne tra- dicije dokler si same niso v nasprot- ju, sicer se pa čisto slučajno ujema- jo. Kakšen je torej v tem kontekstu na- tančen pomen naslova te knjige? Na kakšen način uspeva razjasniti polo- žaj nove poezije? In predvsem — v koliko ustreza neki zgodovinski stvar- nosti? Proti totalni poeziji (verso la poesia totale) hoče predvsem uvelja- viti nujnost da področje eksperimen- talne poezije ni toliko zmedeno In nepopolno, ampak da gre tu bolj za zavest o različnih poteh, ki so med seboj povezane v gostem spletu od- nosov in menjav. »Konkretna poezija ne ločuje jezikov, ampak jih združu- je«, piše Max Bense. »Ustreza torej svojemu jezikovnemu namenu vzpod- buditi avtentično mednarodno pesniš- tvo. « Številne oblike, v katerih se pojavlja eksperimentalna poezija^, niso nič dru- gega kot različne strani istega prob- lema, ki ni več samo v preoblikova- nju poezije v nekaj novega glede na tradicionalno poezijo (in glede na tradicijo poezije), ampak predvsem v tem, da se poezija skozi to transfor- macijo pokaže kot totalna umetnost. Nove eksperimentalne poezije tudi nI mogoče več razlagati izključno kot nagon po spremembi običajnih in- strumentov pesnikovanja ali kot po- trebo po preseganju nacionalnih je- zikovnih meja v smeri izključno med- narodne poezije. Nova poezija hoče biti danes totalen medij, izogiba se vsakršnim omejitvam; »združiti« hoče glasbo, slikarstvo, tiskarsko umetnost in vse druge vidike kulture z utopič- no težnjo po vrnitvi k izvorom. Ta težnja se uresničuje v času ne- izčrpnih preobrazb »zvrsti« poezije, kar je označil Eugen Comringer kot 3 Iz nekega nedavnega »inventarja« Anne in Martina Oberto je mogoče za- slediti, da je eksperimentalna poezija ■ lahko: vizualna, konkretna, allatorična, ' evidentna, fonetična, grafična, elemen- ¡ tarna, elektronska, avtomatična, kinetic- ! na, simbiotična, ideografska, večdimen-i zionalna, prostorska, artificialna, per- : mutacijska, najdena, simultana, slučaj-1 na, statistična, programirana, kibernetič- I na, semiotična itd. Vendar se mnoge 1 izmed teh opredelitev nanašajo na po- samične poskuse ali na kratkotrajno delovanje skupin. Razen tega je za eks- perimentalne pesnike značilno »prese- ljevanje« iz ene skupine v drugo, od enega iskanja k nasprotnemu. 146 poglavitno rešitev problema »danes obstoječih odnosov med jezikom in njegovo družbo in med družbo in nje- nim jezikom«. Zdi se torej, da je naloga nove poezije izražati neko sociološko aktivno jezikovno resnič- nost, ki utegne postati »privatna«, brez stikov s svetom. Triurni sredstev mno- žičnega obveščanja sovpada verjetno z naraščanjem impotentnosfi umetno- sti, lahko pa tudi predstavlja preizkus- ni kamen njenih zmožnosti obnove. Slavni »recept« za izdelavo dadaistič- ne pesmi (izrezati besede iz časopis- nega članka, postaviti jih v naslov, iz- vzeti besede itd.) lahko razložimo tu- di — razen kot poziv k absurdu — kot poskus odvzeti časopisom splošno govoreči jezik, tako da bi se lahko ponovno rodil v poeziji v popolnoma drugačni podobi. Absurd je lahko kvečjemu sredstvo ne pa že cilj. Sicer pa je nekonvencionalno rav- nanje s konvencionalnim materialom kot izhodiščem danes pogosta tehnika ne le v poeziji, ampak tudi v gleda- lišču, v glasbi ali v oblikovalnih u- metnostih (čeprav ti tako po področ- jih različni izrazi vedno bolj izgubljajo pomen, jih lahko uporabljamo iz u- dobnosti). Torej lahko dokončno go- vorimo o neki totalni poeziji, zno- traj katere bojo še vedno prisotne razlike med šolami in smermi, toda izključno s praktičnega stališča. Timm Ulrichs prekriva na primer s »totalno poezijo« neomejeno področje posku- sov, od dadaističnih vaj do vizualne poezije, od najdene poezije (poesia trovata) do happeninga. Konkretne pesmi Carla Fernbach-Flarsheima so strukture, ki se s pomočjo računalni- ka spremenijo v katerikoli drugi me- dij (arhitekturo, glasbo, oblikovanje, gledališče). Tu se dogaja tisto, kar se je zgo- dilo vrsti pisateljev po vojni in seveda ne samo v italijanskih razmerah: vsaka polemika o njih je postala odveč, nji- hov sodoben pomen le v srečanju in združitvi. »Vizualna poezija — pra- vi Miccini — hoče raztegniti področje izražanja čez utesnjujoč prostor, da bi pomnožila lastno moč sporoča- nja ... Srečanje, prepletanje, pribli- ževanje različnih semantičnih podro- čij lahko odpre številne prodore v ob- čutljiv univerzum poezije, kar se ne nazadnje dogaja tudi z glasbo in sli- karstvom«. Primer belgijske revije »Labris« bi bil lahko za to vprašanje še najbolj primeren. »Labris« je nastala na pod- lagi jasnih zahtev po ponovni zdru- žitvi dveh polov sodobne avantgardne poezije, -subjektivnega« (jazz-poezija, action writing) in »ohjektivnega (kon- kretna, prostorska, serijska, vizualna poezija). Vendar je ob izidu prve šte- vilke Hugo Neefs, eden njenih usta- noviteljev, predlagal avtonomijo pes- mi in odločno zavračal možnost (ali nemožnost) sinteze dveh polov*. Razen tega imajo ta razlikovanja učinkovito operativno vrednost ne le če se postavimo na najbolj razprostra- njeno perspektivo zdajšnjih (ali bo- dočih) pogledov, ampak tudi če go- vorimo o bolj ali manj nedavni pre- teklosti. Kajti na drugi strani razde- litve področja, ki ga lahko zasleduje- mo glede na zgodovinsko avantgar- do, najdemo skupni imenovalec, ki postaja vse bolj razumljiv kolikor bolj se od njega časovno oddaljujemo. Ta- ko je, kot da bi se bile od istega debla pred desetletji odtrgale številne veje, ki se hočejo danes ponovno združiti v eno samo celoto. Na nedavni mednarodni razstavi, ki jo je v Parizu organiziral julien Bla- ine, so bila zbrana dela različnega iz- vora pod imenom »elementarna po- ezija«. Skupni imenovalec je mogoče torej najti v tej elementarnosti, ki se kaže v zavračanju izumetničenega po- veličavanja notranjosti in zunanjosti literarnega dela. Nova poezija išče ne- posreden stik s publiko, postati hoče, kot pravi Gomringer, »uporaben pred- met«; zaradi tega hoče odstraniti vse mistificirajoče nadgradnje — od gro- bega koncepta »izjemnosti«, do tiste mnogo bolj profinjene, a prav tako izumetničene »angažiranosti« — ki so oslabile zvezo med zgodovinsko avantgardo in družbo. Eksperimentalna poezija razgrinja torej nek trenutek v procesu presega- nja dediščine partikularizma in pole- mik, ki jih je zgodovinska avantgarda zapustila povojni avantgardi. Ta de- diščina je zasnovana ne samo na ute- meljenih dokazih, ampak na sofizmih, ki so jih porodila gibanja ali skupine, delujoče v različnih estetskih smereh, iz potrebe po razlikovanju za vsako ceno — v konkurenčni situaciji, ki je ustrezala specifičnemu položaju inte- lektualca v buržoazni družbi. Ta boj med pares je bil obsojen z istimi me- todami in z isto silovitostjo, ki je bi- la značilna za napade na tradicional- no kuituro (in to je radikalna negacija * -Predmetni« pesniki »Labrisa« so; teon Van Essche, Ivo Vroom, Pierre Antiionissen, Michel teclerc, taurent Vevdt. 147 mores maiorum); boj je tako prešel Iz vertikalne na horizontalno raven, ni pa že s tem dajal vedno pozitivnih rezultatov s stališča osvoboditve umet- nosti izpod ideoloških zadržkov pre- teklosti. Vrnitev na neko enostnost v raz- ličnosti ne pomeni torej v nobenem primeru zadušitev vitalnosti različnih teženj in različnih osebnosti. Preveč enostavno bi bilo predajati se dej- stvu, da ne bi moglo objektivno opa- zovanje pojava eksperimentalne po- ezije tako v zgodovinski avantgardi kot v avantgardi po drugi svetovni vojni brez težav zopet privesti do iz- kušenj, ki se zdijo na prvi pogled najdlje od skupnega ideala. Ce govo- rimo o eksperimentalni poeziji kot o dejstvu, ki je blizu uresničitve (ali ki je na poti k uresničitvi), potem poče- njamo to zaradi tega, ker se je ta splošni ideal v stvarnosti že izrazil, bodisi v delih bodisi v teoretičnih tekstih najnovejše poezije. V tem smislu lahko sprejmemo poziv Vin- cenza Accama^ , naj ne govorimo več o »eksperimentalni poeziji«, ampak samo in čisto enostavno o »eksperi- mentih poezije«. Na ta način odstra- nimo tisto estetsko raven, ki je še dogmatična in zadržuje svobodno de- lovanje »različnih tehnik poezije«. Accame vidi skratka možnost global- nega dela v skupnem smotru po in- tegralnem pesnikovanju. Tudi prostorska poezija (poesia spaziale) .— Pierre Garnier —· teži k združitvi različnih prizadevanj v eno- ten organizem, ki naj bi temeljil na objektivnosti ustvarjalnih tehnik in na odstranitvi meja med literarnimi zvrstmi. Garnier je poskušal uresni- čiti idejo o poezlji-gledališču (ali gle- dališču-poeziji): »Med poezijo in gle- dališčem ni nikakršne razlike, kajti pesnik je tudi režiser. To je pokazal Niikumi Seiichi v fonetični pesmi Entrance: gre za gledališko montažo vprašanj in odgovorov, besed, samo- glasnikov in soglasnikov, ki jih igral- ci izgovarjajo, magnetofon pa zapisu- je«.' I 5 V. Accame je eden izmed uredni- kov — tu so še Ugo Carrega, Lino .Mat- ti, Rodolfo Vitone, Rolando Mignani, Liliana Landi — revije »Tool«, ki je po- svečena simbiotični poeziji, razumljeni kot raiziskovanje interakcij med bese- dami in grafičnimi znaki. »Tool« lahko ocenjujemo tudi kot emanacijo skupine »Ana Etcétera», revije »abstraktne filo- zofije in jezika«, ki jo vodila Anna in Martino Oberto. Pri premagovanju osebnih sofizmov gre tudi za način usmerjanja dela v prakso in, če dobro pogledamo, sov- pada s potrebo po odstranitvi pred- i stave o preroškem pesniku, ki je, kot ' smo videli, še vedno povezana s sim- bolizmom. To, kar razlikuje naše ob- dobje, ni več samo sistem delitve de- la, ki je posledica uvajanja metod In- ' dustrijske proizvodnje, ampak tudi ' želja za svetom, v katerem bi lahko vsaka kultura in socialna razlika med ' umetnikom in ne-umetnikom, med ' intelektualcem in njegovim poslušav- ; stvom dokončno izginila. Zdi se, da : totalna poezija bravcu danes ne po- nuja dokončnega proizvoda, ki naj ga sprejme ali zavrže v njegovi za- prti dovršenosti, ampak samo sred- stvo ustvarjanja poezije v njeni struk- turalni gibljivosti. Ce naj poezija pre- živi, jo moramo ustvarjati vsi. Takojšnja posledica te nove men- ■ talne razsežnosti je slabljenje stiilistič- ¡ nih pregrad znotraj eksperimentalne I poezije. Konkretni pesnik uporablja | na primer besede kot predstave, vizu- j alni pesnik pa se poslužuje besed In i predstav; prvi misli na abstraktno sli- karstvo ali na elektronsko glasbo, j drugemu je bliže surrealistična tradì- '■ cija poème-objekt. Vendar pa gre o- ; bema v prvi vrsti za sporočilo tehno- : loški civilizaciji (in obema je osnovni ! stil, ki ga Max Bense imenuje »teh- : nološki«). i S tega stališča je mogoče nedvom- no obstoječe razlike med enim in drugim omejiti na čisto tehnično po- dročje; ne zaradi nekakšnega pod- cenjevanja, ampak preprosto zaradi tega, da bi se čim bolj neposredno dotaknil bistva problema poezije, ki za svoj obstoj potrebuje podaljšan in jasen stik z izven literarno stavr- nostjo. Eksperimentalni pesnik izhaja ne glede na odnos do lastnih izraz- nih sredstev iz prepričanja, da stare sintaktične in slovnične strukture ne ustrezajo več misli in komunikaciji našega časa, in poudarja — v pisani obliki ali na kakršen koli drug način — svoj odpor do pasivnega položa- ja v prid totalnemu izražanju. To sta- lišče je v neposredni odvisnosti od zanimanja za fizični material, iz ka- terega je sestavljen tekst. »Občutki in ideje — piše Ellen Mary Soit — niso fizični material poezije. Ce ne bi bil pesnik, bi lahko isti občutki in ideje vzpodbujale umetnika, da bi na- redil sliko, kip ali skladbo«. Za pes-j * Revija, ki obravnava prostorsko po- ezijo, je »Les tettres«; ureja jo prav Garnier 148 nika je torej poezija predvsem način sodelovanja v neki novi sociološki di- menziji umetnosti. Mogoče postane problem bolj ja- sen, če upoštevamo poster, ki že po- staja navaden prenašavec pesniškega izraza. V tem primeru se pesnik ne- odvisno od tehnične izbire postavi na neko ideološko osnovo, ki je za njegovo lastno naravo najboljši do- kaz, koliko se je uveljavil. Pesnikov namen je, da se s posterjem brez po- srednikov sreča s publiko, ki ne so- deluje v klubih posebnih bravcev niti v klanih, ki jim pripadajo ustvarjavci. Tekst bo torej tako zasnovan, da bo s formalno rešitvijo čim bolj pouda- ril vsebino. Pri vsem tem pa bo for- malna rešitev na nek način vedno v nasprotju s kodificiranim! vizualnimi jeziki, kajti samo razli,kovanje od ob- stoječega slikovnega območja bo o- mogočilo ohranitev vrednosti in pre- živetje sporočila. Konkurenčna dimenzija se tu ne pojavlja več znotraj literarnega pod- ročja, ampak v »zunanjem« odnosu ob prisotnosti mass-media: gre za po- globljen obrat, ki je nadvse pomem- ben za razumevanje ideološko-estet- ske povezave totalne poezije v druž- benem prostoru.' »Nova komunika- cijska sredstva — pravi Gomringer — so v posamezniku zelo povečala ob- čutek vseprisotnosti. Kdor posluša ra- dio ali gleda televizijo, istoveti z nji- ma uho ali oko in si predstavlja, da ima oseben odnos s stvarmi, ki jih obravnavajo. To nestvarno zadržanje mu onemogoča razlikovati med mo- gočim in nemogočim, med domne- vo in resničnostjo, med včeraj in ju- tri. Tako izginjajo vse razlike, podob- ne stvari postajajo iste. Zdajšnji čas, ki prevladuje v radijskem in televi- zijskem jeziku, ponareja tisto objek- tivnost informacije, ki si je želi po- sameznik naše dohe. Pri tem pa ne upošteva dejstva, da »objektivnost« pomeni premisliti o največji možni količini možnosti, ne pa tavtološko in samo jezikovno reproducirati obsto- ječe«. ' Na področju povojne eksperimen- talne poezije predstavlja pesem-mani- fest obnovo in ponovno otidelavo po- ème — affiche, kjer se je zgodovinska avantgarda izkazala s pomembnimi deli pesnikov kot so Blaise Cendrars (1913), Pierre Albert-Birot (1916—2-4) ali Raoul Hausmann (1918) pa še Camille Bryen (1934) z Affiches poéliques. Ob zdajšnem času Eugena Gom- ringerja takoj pomislimo na tisti po- ziv domišljije, ki mu hoče Eugenio Miccini »odgovoriti z drugim pozi- vom — z istimi sredsM, toda s po- polnoma nasprotnim pomenom«. To- talnost nove poezije je na nek način vedno v tem, da poskuša zaplesti bravea na vseh ravneh, tako da bi po- stal danes soodgovoren in sokriv, jut tri pa soavtor: Solt pravi, da »mora biti bravee sposoben sprejeti pesem kot predmet in sodelovati v pesniko- vem ustvarjalnem procesu«. Toda naziv »totalna poezija« se u- . porablja tudi zaradi tega, da bi se ■ izognili dvoumnostim, v katere na- ! vadno zapada kritik zaradi različnih , in številnih definicij. Ce pogledamo ; na primer nedavno antologijo kon-' kretne poezije, ki jo je izdala Mary Ellen Solt, bomo hitro odkrili, da bi , bilo mogoče terminološke težave, s katerimi se je srečala urednica, od- praviti, če bi formulo »konkretna po- ezija« zamenjali s formulo »totalna poezija«. Danes poznamo toliko vrst eksperimentalne poezije, ki ji pravi- mo konkretna — piše Solt —, da je težko dati natančno opredelitev po- mena besede«. Prav nič drugačen ni problem pri vizualni poeziji: »Pri izbiri del, ki naj bi ustrezala naslovu »vizualna po- ezija« — je zapisal Lamberto Pignot- ti v uvodini besedi svoje antologije — sem bil pozoren na tisto vrsto po- ezije, ki hoče na nek način prenesti besedo v likovno podobo ali pove- zati jezikovni material z vizualnim e- lementom. Zaradi tega sem moral iz- ključiti čiste eksperimente grafične poezije, čeprav moram priznati, da meja med dvema vrstama izkušenj ni vedno takoj razvidna.^ Pri vsem tem pa Mike Weaver me- ni, da je možno razlikovati tri vrste konkretne poezije: vizualno poezijo, ki sloni na optičnem mediju; fonetič- no poezijo, ki sloni na zvočnem me- diju; in kinetično poezijo, ki sloni na gibanju. Znotraj teh treh razredov bi bilo mogoče s stališča posameznih raziskovavcev odkriti dvoje smeri: pr- vo, ki se naslanja na tradicijo kon- ' Avtorji te antologije, ki je omeje- na na italijansko vizualno poezijo, so: N. Balestrini, A. Bonito Oliva, D. Gior- gi, A. Giuliani, E. Isgrò, Luca. L. Mar- cucci, S. M. Martini, E. Miccini, L. Ori, L. Pignotti, A. Porta, A. Spatola. L. To- la, G. Ziveri. 149 struktivizma, ¡n drugo, ki je poveza- na z usmeritvijo ekspresionistične vr- ste. V prvem primeru pesnik razporeja svoj besedni material po »strogem« načrtu, ki pa ga sam odkrije ali iz- bere; v drugem primeru pa material (besedni ali ne) razporeja po neki intuitivni strukturi, ki ni vezana na sheme. Toda vse to samo še bolj za- pleta že dovolj kompleksno panora- mo, kar nam pokaže v svoji trditvi Decio Pignatari, eden izmed predstav- nikov brazilske skupine Noigandres: »Konkretna poezija je pravo nasprot- je vsakemu surrealizmu ali ekspresio- nizmu«. Edina Weaverjeva krivda, če o krivdi sploh lahko govorimo, je se- veda preveliko poenostavljanje prob- lema: dovolj je, če se spomnimo, da je lan Hamilton Finlay označil vrsto svojih pesmi istočasno kot »fauves« in »suprematizmen. Takšno terminološko neprimernost srečamo tudi v eseju Helmuta Heis- senbüttla Za zgodovino vizualne po- ezije, ki je bil še do nedavnega ve- ljaven v italijanski kulturi — povsod, razen v eseju Carla Bellolija Vizual- no-tipografska komponenta v poeziji avantgarde, ki je bil objavljen v »grafični« ne pa v »literarni« reviji. Kot je razvidno, govori Heissenbüttel že v naslovu o vizualni poeziji. Pri tem gre očitno za nekaj več kot za globalen ali splošen termin, kajti s konkretno poezijo je, po nedvomno zanimivem zgodovinskem pregledu, opravil v nekaj vrsticah. Heissenbüt- tel je verjetno hotel biti previden (previdnost, ki je po pravici rečeno več kot upravičena) v konfrontaciji s številnimi »novatorji«, ki se pretvar- jajo, da iih ne zanimajo dosežki zgo- dovimske avantgarde ali da jih igno- rirajo. Toda obsežno znanje, spošto- vanja vredna predvojna imena in sa- mi začetki iz stoletja so preveč ob- sežni glede na pritisk, s katerim se uničuje novejše generacije.' Dejstvo je, da se Heissenbüttel no- če postaviti v celoti proti estetski in ideološki mnogovrstnosti nove poe- zije. Zaradi tega je sprejel in upo- rablja naziv »vizualna poezija«, ki je bolj splošen in manj obvezen. Prob- lem pa se postavlja pravilno v trenut- ' Tudi proti kontu tridesetih let ¡e bilo dejansko že opaziti tendence k združitvi tehničnih postopkov različne- ga izvora, čeprav je šlo samo za ome- jene primere. Vendar pa smo šele po ; drugi svetovni vojni priča obnove vred- nosti kompozicijskih metod zgodovin- : ske avantgarde in njihove zavestne pre- ■ delave v smeri neke totalne poozije. ¡ ku, ko se nedosledno spopadamo brez predsodkov z argumentom In skupaj z Gillom Dorflesom poudarja- mo, »da ena izmed traits-d'union med najbolj konkretnimi kompozici- jami in tistimi iz številnih drugih primerov vizualne poezije predstav- lja nujnost, ki so jo opazili vsi ti raziskovavci, približati se nekemu ti- pu komuniciranja s pomočjo besede, ki naj bi bila čimbolj direktna in ne- posredna«; ali kot pravi Comringer: »Konkretna poezija je danes splošni pojem, ki združuje številne jezikov- no-pesniške elemente, katerih označi- tev je sestavljena iz pazljivo preudar- jenega materiala in njegove strukture: materiala kot vsote vseh meril, ki so potrebna za pesniško strukturo«. Heinz Gappmayr uporablja Izraz »vizualna poezija«, toda samo zaradi razmejitve bistvenih razlik med njo in »tradicionalno poezijo«. Te razli- ke lahko tako povzamemo: v tra- dicionalni poeziji zasledimo v izho- diščni točki naravo, individualne iz- kušnje in spomine, v vizualni poezi- ji pa koncept in njegove znake. V pr- vem primeru se jezik razdeli v stav-' ke ali v dele stavkov ter kitice in v zaporedje kitic glede na različne do- govore (tja do svobodnega verza); v drugem primeru pa oblika jezika te- melji na osamljenem samostalniku, na glagolu, na predlogih, pridevnikih, . pris ovih, zlogih: sintaksa je popolno- ma odsotna ali pa je »razstavljena« v navadnem pomenu. Razen tega vi- zualna poezija v celoti odpravlja sim- bole in metafore, ki so za tradicio- nalno poezijo velikega pomena. Sled- nja ni pozorna na zunanje vidike, medtem ko oblika in vsebina vizual- ne poezije izhajata iz elementov kot so barva in razporeditev črk, obseg strani in celo kakovost papirja. Na ta način je mogoče povrniti bralčevo pozornost na tiste proizvo- de zgodovinske avantgarde, ki bi :.e drugače izgubili ali pod plimo onto- loških značilnosti in podznačilnosti ali v meglenem in abstraktnem kaosu. Ne samo to. Odpravljena je tudi na- loga kritika, ki hoče v zgodovini člo- veštva odkriti tiste primere, ki ustre- zajo utemeljitvi problematike neke sodobne eksperimentalne poezije. Res lahko rečemo, da je »modele« totalne poezije mogoče srečati v vseh predzgodovinskih strukturah in (tudi danes) pri tako imenovanih »primi- tivnih« ljudstvih. Tu gre za neko eks- literarno (ali izvorno kulturno) tradi- cijo, ki se upira bolj specifično Mte- 150 rami (ali pesniški) tradiciji. Pri ana- lizirainju odnosov med poezijo in sli- karstvom navaja Dom Sylvester Houé- dard s posebnim zanimanjem — ra- zen piktografij, znamenj, hieroglifov · in ideogramov — predpiktografije za ' urjenje spomina: quipus in wampan.'" ' V eksliterarni seznam lahko vključi- mo še runsko pisavo, sodobne sten- ske risbe, infantilno pisavo, kemijske ! formule, stripe itd. Za strogo literar- | ne modele pa navadno vzamemo kot i izhodišče slikovite aleksandrince: od njih pelje pot, ki doživi najpomemb- nejše trenutke v delih srednjeveških mojstrov koopisja, v znameniti Rabe- : laisovi odi steklenici, v francoskih j bouts rimes sedemnajstega stoletja ! itd., itd...., do Lewis Carroll-a, ki gaj imajo mnogi po pravici za predhod- , nika. ' ! V naslednji pesmi (1897) nam da- ; je CarroM pomemben primer poezije I permutaci), s tem da s preprosto za- i menJT o ene same črke v vsakem i verzu spremeni besedo winter (zima) | v besedo summer (poletje): ; V Alice v čudežni deželi ustvarja, Carroll nerazrešljiv gozd »nesmislov«, ; od koder se vzpenjajo brezštevilnii ; nasveti eksperimentalne poezije.; Fragment verza, ki ga uporablja Car-1 roll v nekaterih odlomkih te knjige, : bc obnovil na primer Cummings. ' The Mouse's Tail z razporeditvijo be- sed in s postopnim pojemanjem pi- save slikovito obnavlja mišji rep. Me- ■ toda nas spominja, tako kol Apolli- nairevi Calligrammes, na emblematič- no baročno poezijo (poesia emble- matica barocca). Pred kratkim se je z delom Humpty-Dumply na Carrolla jasno naslonila Giulia Niccolai. Nje- na pesem povzema in razvija s tehni- kami konkretne poezije Allein jezik. S to knjigo nam daje Niccolaii ekse- getično vizualno interpretacijo, ki se grafično poigrava z možnostmi ali »nemožnostmi« in s tem predlaga nek nov kodeks pisave. Izredno zanimiv primer najdemo tudi pri mističnem baročnem pesni- ku Quirinusu Kuhimannu. Namreč ta njegov misticizem je poln globoke- ga eksperimentiranja znotraj pesniš- kega jezika, ki ga postavlja nasproti nekemu magičnemu univerzalnemu jeziku. Kuhimannova izvirnost izhaja iz dejstva, da njegova zamaknjenost ne črpa iz molka, ampak iz jezikov- ne razdraženosti in v zatekanju k ča- rovniški! moči besed. Vse to bi lahko potrdili z besedami' Abrahama A. Mo- lo »Quipu« — predmet, ki so ga sta- ri Peruanci uporabljali za štetje in za pomnenje stvari in pomembnih dogod- kov. Sestavljen je bil iz osnovne vrvi, s katere so visele različno obarvane vrvice, vsaka s posebnim, določenirn pomenom. »Wampam« so bile verižice iz školjk, ki so jih severno-ameriški In- dijanci uporabljali kot denar, nakit ali kot posvetilne darove. win ter winner wa η η e r wa η d e r ha r der ha r pe r ham pe r dam pe r dam ped dammed d immed dimmer simmer summer 151 lesa: »Ker so ljudje v praznem pro- storu mistike zapravljali veliko časa, so lahko prišli do ekstremnih rezul- tatov v permutacijah«. In res se številni predstavniki nove poezije zanimajo za tisto posebej u- činkovito vrsto kompozicije, ki jo predstavljal litanija, čeprav na laičen in profan način." Tu postane po- membna eksiiterarna tradicija, v kate- ri seveda ni treba gledati samo- sez- nam večjega ali manjšega vzročnega sovpadanja z rezultati poezije avant- garde. Tudi nasprotno je res. Lite- rarna tradicija namreč ne zadostuje za razlago položaja eksperimentalnega pesnika v soočenju s svetom. Po Rimbaudu postane pesnik »odgovo- ren pred človeštvom, celo pred žival- mi«; njegova naloga je »odkrivati stvari, ki jih je mogoče občutiti, do- tikati, poslušati« in iskati jezik, ki iz- raža vse, »vonje, zvoke, barve« ... Pesnik, o katerem govori Rimbaud, je zapleten v realnost ter irealnost na vseh ravneh, in spet pridobiva druž- beni položaj, ki ga je nasilno izgu- bil. To podkrepljuje zanimanje za »pri- mitivno« glasbo, ki jo je mogoče za- paziti na primer v fonetičnih kom- pozicijah letristov. Te skladbe vedno temeljijo na nekem elementarnem rit- mu, ki služi za podlago zvočnemu zapletu, blebetanju, šumom, ječanju ali krikom. .i Letristično gibanje (ki se je začelo v Parizu 1945. leta) sicer izhaja iz po- I polnoma jasnih ustvarjalnih in totali- ¡ zirajočih stališč. Ne gre mu samo za ' spremembo estetskih disciplin — po- i ezije, slikarstva, glasbe, gledališča .—, ¡ ampak tudi za spremembo drugih ii- ' lozofskih, kulturnih in znanstvenih I področij. Tega absolutnega izhodišča i ni težko razumeti v okviru francoske' kulture kot reakcijo na široko prisot-1 nost surrealizma, ki je prav tako iskal, (z določenim uspehom) nove estet- · ske instrumente za neposredno delo- vanje na stvarnost. Ce hočemo biti natančni, ne mo-j remo razlagati poezije letristov ne da bi upoštevali surrealističnih eksperi- , mentov avtomatične pisave (scrittura ; automatica). Zadržanje pisave največ- ■ jega dela tekstov, ki so nastali iz gi- \ banja v več kot dvajsetih letih delo-1 vanja, je v neposredni zvezi z dolo- ; " V Italiji sledijo tej smeri Emilio Villa, Mario Diacono, G. P. Torricelli. ceno željo po osvoboditvi podzavest- : nih impulzov, kar lahko povežemo ; tudi s stalnim uporabljanjem aseman- tične onomatopoije. Transkripcija gla- sov brez pomena (skoraj-besed ali skoraj-šumov) pa sestavlja bistven e- lement v pesmi Roberta Altmanna: Oxdahil nie vargdil jaija voednil erteoul chnervda dniez chkiL ctinervda dniez chkil Imouloimo opiou tial azna znahil fnienso nomil ouknajfaz hil . .. Mouloik kuloik kkiiok jdol fdertizaek deiteribnec louoiu lium fdretza mouloik mouloik jneaille mouloik zneiizmnail dassda sdaf dasesda sdaf qtip hounda! Aldalinnn oxdeider oxidalinnn sdai ne zver . . . Mouloik, mouloik jneaille mouloik zneiizmay optzikeoua dioum baradioum cabal optzikeoua Kai! kai! mnkai aidera kai; dkai . . . kal; dkai . . . Mouloik kouloilmoi jdai kouloik ictikna sdai ne szvner mouloik mouloik avzna (Nadaljevanje v naslednji številki) Prevod Boris Muževič 152 Blaž Ogorevc PRISILNO ZRELI PARADIŽNIK esej o skrivaču v moji glavi se sprehajajo premnoge stvari. In prepričan sem, da se vse to dogaja zgolj zaradi Skrivača. (Pa k Skrivaču se povrnem že še kasneje, zdaj je nujno razložiti še šop drugih stvari.) Je namreč tako, da je zavest vedno intencionalna, da ni nikdar prazna, je torej vedno zavest o nečem. In sploh nikdar se ne moreš uloviti brez teh za- znav. A tu je nujno pripomniti, da zavest spet ni le skup percepcij, kajti v gla- vi vedno nekaj brni, nekaj cvrči, je nekaj, preko česar se percepcije sploh lah- ko pojavljajo. (To je podobno kot pri kakšnem dobrem magnetofonu. Pritisneš na gumb in nežna zelena lučka se prižge tam nekje med kazalci, zvočniki pa tiho zabrne. Pa to ni niti brnenje, to je le občutek, da magnetofon obvladuje prostor in šele preko tega in nato lahko prične glasba s svojim sprehodom po prostoru.) Imaš torej v tej glavi nekaj, nek prostor, v katerem se kakšna za- znava ali pa spomin ali pa kaj drugega obleta. Cista zavest bi torej bila ne- kako taka: 153 Nek črn prostor ti torej ždi v glavi ali vsaj občutek tega črnega prostora. Vanj se iz čutil priplazijo občutki, pa se v glavi zgradi podoba zunanjega sveta. Ta slika je resda velikanska, a je le drobec naspram pravemu svetu. Ko bi se bilo moč znajti kdaj tam, ko bi pretrgal kopreno, ki te loči, in se prebil v tisti pravi, objektivni svet tam zunaj, bi se zgrudil od velikosti. To bi bilo potem Bog, kakor pravijo nekateri, ali pa smrt, kakor pravijo temu drugi, ali pa nirvana, kakor to imenujejo spet tretji. Pa jaz si ne želim še tja, že ta svet je zame prevelik in le prezamotan. In priplava nek občutek, (skozi oči morda), v glavo, pa zapleše po pro- storu in blodi vse naokrog, pa se čez čas posede na dno, (ko se ga privadiš), in tam vznemiri spomine, ali pa kaj drugega podobnega, pa le-ti zalebdc tam naokrog, zaplavajo in se prepletejo, dokler se ne utrudijo, ter se tudi oni mir- no poležejo po dnu. A je že stvar taka, da tam spet vzdramijo še druge in ples se tako stalno nadaljuje. Percepcija pa se preko čutil mirno napaja v zunanjem svetu in tako sploh vztraja kot živa stvar. Ce pa je slučajno doza napoja pre- močna, se percepcija dvigne, plane po prostoru in je prah in blatna voda in neznanska zmeda v glavi in dolgo traja, preden se ves prostor spet zbistri. To je takrat, ko si zaljubljen, bolan, takrat, ko te straši ali pa se dogaja kaj po- dobno groznega. In vedno se kaj sprehaja po tej dvorani temni, ta prostor ni nikdar sam. Le ko zaspiš v trden sen, vse to izgine. A trenutki, ko si na prehodu med zavestjo in nezavestjo, so najboljši za opazovanje tega prostora. Takrat se trgo- vina zapira, se prostor prazni in to ti daje pravi vpogled. A hip nato že prič- neš s spancem, v prostoru temnem se pojavi bela pika, ki začne snežiti bele pike vse naokrog in vsa črnina razpada in se spreminja v beli nič. Potem, ko je vse belo, že trdno spiš. Zaspiš pa nekako takole: 154 Tako sem se pred kratkim zasačil, ko sem se ravno prebujal: najprej je bil le občutek velikanskega črnega prostora, neke ravnine brezkončne, pokrite z mehkim blatom. A hip zatem sta spodaj iz nanosov vstali dve postavi, (iz zem- lje pa sta se dvignili le do pasu. Nisem ju prepoznal, bila sta mi tujca, ta moški in ta ženska, oba že starca. Najbolj se spominjam plašča, ki ga je nosil starec, taka težka, težka zimska suknja, iz prave volne (morda iz kamelje dlakej, sive barve, (z dlakicami, ki bodejo v otroška ličkaj, res plašč, kakršnega danes ne delajo prav nikjer več. Stiskala sta se skupaj in nekdo je šepnil, (ali mož ali pa mogoče ženska j : »Kaj ni nikogar?«, pa sta se spet pogreznila v naplavine blata na dnu. Potem je bil prostor spet prazen in spel sem zaspal. Ampak to so le trenutki, ko samo občutiš, kaj naj bi zavest pravzaprav bila, do nje pa še ne pride, se še ne izrazi v tisti razložljivi in razumljivi obliki ra- cionalnosti. Tako sem na primer v nekem takem podobnem trenutku v glavi zapazil neko misel, ki je visela nekje tam daleč zadaj, tik ob obzorju. Pa se še ni izrazila v svoji dokončni in zame razumljivi obliki in tako še dandanes ne vem, kaj bi lahko pravzaprav pomenila. Bila pa je nekako takšnele oblike, (tega se pač še natanko spominjam): 155 Za hip je obvisela tam in potem spet izginila, kajti spet sem zaspal. Zad- nje čase pa me precej vznemirja nek zelo vsiljiv starec, ki se pojavlja v moji glavi vse pogosteje in to v takem nemogočem položaju, da me to vedno bolj razburja. Vzrok za vse to pa je precej enostaven in celo banalen. Nekega ve- čera sem namreč prav tako kot vsak drug delovni dan sedel na avtobus in ča- kal odhoda. Potniki so mirno vstopali, šofer je kramljal s sprevodnikom in na- sploh se je vse odvijalo povsem običajno. In potem je zabrnel motor in avto- bus je odpeljal. A nismo prevozili niti dvajset metrov, ko sem ob steni čakalnice zapazil nekega starca (ali bolje, le njegov obris, kajti noč je že bila), ki je po- krčil kolena ter se rahlo priklonil, ves napet v naporu, da bi dvignil potovalki, ki sta stali tam na peronu ob njegovih nogah. Toda, ali mu je to uspelo ali ne, tega ne vem, kajti v tistem hipu ga je pred mojimi očmi zakrila hiša, mimo katere smo se peljali. No, in zdaj se stalno pojavlja kje po kakšnih kotih v moji glavi v tem res nemogočem položaju. In sploh ne vem, kako bi ga O'C- gnal. Pa mi razum lepo pravi: »Blaž, nikar se ne vznemirjaj, hip zatem je sta- rec dvignil potovalki, sedel na avtobus fali pa na vlak, pa saj to je vseeno), in se odpeljal domov. Tisti položaj pa je bil le trenuten.« Pa prav nič ne poma- ga, ne morem in ne morem se ga znebiti. Res ne vem, zakaj me to tako žre. Ce bi se vsaj malo zravnal, pa nič, vedno je v tistem napetem položaju. In poleg vsega me spominja še na Skrivača. Tudi s Skrivačem sem se srečal na avtobusni postaji. Bilo pa je to tako: bližali so se prazniki in množice ljudi so postopale tam naokrog ter prežale na avtobuse. (Vračali so se domov, da bi proste dneve preživeli med svojci.) Tudi jaz sem bil prisoten in prav dobre volje pogledoval za dekleti. Pa pripe- lje nek avtobus in plane množica k vratom, (v borbi za boljše mesto), na pe- ronu pa ostane le nek samoten starček in ob vsaki nogi mu je stala potovalka. Zgrabil je za ročaje in se napel, a potovalki sta bili kot prilepljeni ob mrzli beton. Hlipnil je za zrakom in poskusil znova. Pa ni bilo nič. Le kri mu je planila v obraz, on pa se je napenjal in napenjal, potovalki pa sta porogljivo poležavali na tleh, ne da bi se premaknili vsaj za milimeter. In se mu je otiraz obarval sivomodro, (tako kot perje gHicam spomladi), zahlipal je za zrakom ¡n 156 od napora onesveščen obležal na zamazanem betonu. Seveda sem takoj pri- skočil in ga dvignil ter nadvse previdno odnesel v čakalnico, (pa ni bil težak, ta drobčkeni starčekj, Tam sem ga nežno položil na klop, in ga oprhal z mrzlo vodo. To mu je brez dvoma dobro delo, kajti odprl je oči in me začudeno po- gledal. Hitro sem skočil še ven na peron po njegovi potovalki, kajti po postajah se potika premnog zlikovec in posebno predrzni so prav pred prazniki. Ko sem se vrnil, se je starec že popolnoma ovedel. Z izbranimi besedami se mi je hitel zahvaljevati: »Mladi gospodič,« tako je dejal, »srčno sem vam hvaležen...« »Nič, nič,« ga prekinem jaz, »vedno rad pomagam sočloveku!« Na te besede pa plane on kot razigran paglavec s klopi in se tebi nič meni nič prične sla- čiti. Bil je le še v spodnjih hlačah, ko se prekanjeno nasmehne in me s šušte- čim glasom vpraša: »Kaj si ti tudi Skrivač?« In se ml (ki sem bedasto strmel in od neprijetnosti zardeval), reži. Osramočen sem pobegnil s prizorišča. A da se spet povrnem k sprehodom po moji glavi. Nekega jutra se mi je pripetilo tole: pričel sem se prebujati. V moji glavi pa je bil nek jako dolg mračen hodnik, popolnoma prazen, le tam na samem začetku je stal ostanek nekega doslej neznanega kipa. Ogromna snežno bela glava, pošastnih dimen- zij. Nek mladenič, zelo prijetnega videza, a smaragdno zelenih brk, je z zani- manjem opazoval In preučeval gigantsko iskopanino. Pa se s konca hodnika zaslišijo koraki. (Bil je nekakšen unitormiranec, ki je stopal sem čez, morda paznik dotičnega muzeja ali kaj.j »Klop, klop, klop«, so odmevali koraki. (Morda so muzej zapirali, a kdo bi vedel.) Pa je pričel mladenič kričati in vi- delo se mu je, da se je močno prestrašil. »Se pet minut, samo še pet minul!«, tako je kričal. Ampak koraki so se vztrajno bližali. Mladenič pa je vpil in vpil: »Se pet minut, še pet minut, še pt mint, špt mint, špti mnta, pti nta, ptik ntak, tik tak tik tak!« In tisti hip sem bil že buden ter bilo mi je moč ugotoviti, da tega sploh ne vpije mladenič, temveč da le ura na nočni omarici tiktaka. Pa tudi vse ostale stvari so se v hipu, ko sem odprl oči postavile na svoja mesta. In vse je kazalo, da je vse v najlepšem redu. No, ležal sem tako v postelii in opazoval predmete, ki so bili v sobi. Potem je vstopila mama in rekla: »Rlaž, čas je da vstaneš!« Vse stvari v sobi so bile še vedno mirne, a čutila se je do- ločena napetost. Bilo mi je povsem jasno, da so tudi one v nekakšni skrivnostni zvezi s črnim prostorom v moji glavi. Ko pa sem že hotel vstati in vse to raz- iskovanje prepustiti drugemu, ugodnejšemu času, se mi je posvetilo. Ura nam- reč sploh ni vpila: »Tik-tak!«, ampak: »SKRI-VAC, SKRI-VAC!« Zdaj ni nobenega dvoma, da sem tudi jaz Skrivač. O čarovništvu in o kriminalu ali esej o ljubezni 1. 1. TO so GOLA DEJSTVA Sodnik Remy iz Nanncyja je dal se- žgati 800 čarovnic Sodnik Karbzovv je izrekel 2000 smrtnih obsodb. 2. 2. TE STVARI PA SO Ml POVEDALI BRATJE Včasih poleti so dnevi, ko je zunaj megleno in soparno. Pa pridejo o- krog poldneva oblaki, pa pada dež, zrak postane svež in čist, gore pa bli- zu in jasne. No, in nekoč, ko snio bili še otroci, je bil tak dan. Ploha je pustila luže po cestah, na travah pa Nekoč je bil spel nek dan, in to vroč dan, kajti bilo je že pozno po- letje. Pa smo šli, moji bratje in jaz, na potep po travnikih in gozdovih In smo tam v sadovnjaku ob neki sa- motni kmetiji kradli jabolka, ki so prevzetno zrla v nas z nekega koša- 157 so se lesketale kapljice. In ko so se oblaki raspodili, sva se z bratom po- dala na sprehod po vlažni stezici ob { reki. (Bil je nežen in suhljat fantiček, mehkih plavih lask, ki so se na kon- ^ ceh kodrale.) Pa nama je prekrižal pot ^ polžek, ki je mirno in počasi lezel, preko spolske stezice na drugo stran, v temno in gosto grmovje. Polž je bil popolnoma bel, le zadnji zavoji nje-1 gove krhke lupinice so bili rahlo si-1 vi. Čudno in mehko je bilo to sluza-1 sto bitje. (Spominjalo je na črve, ki | prebivajo v možganih mrličev.) Tam naokrog je rastel španski bezeg in močno dišal. Opazujeva polža, pa mi i bratec kar naenkrat pravi: »Veš, v* srednjem veku pa je bilo tako; če je j bila kakšna ženska komu všeč, jo je { ovadil, da je čarovnica, in potem so ' jo sežgali na grmadi kot čarovnico«. Iz vode so se poganjale ribe ter s pljuskom padale nazaj. Lovile in jed-: le so mušice, kl so poplesovale nad ! gladino. Beli polž pa je še vedno le- : zel preko stezice. i tega drevesa. Nakar se pojavi iz ko- čice nek mož, z dolgo sivo brado in zateklimi rdečimi očmi. Ter vpije: »Barabe, barabe!«, in nam grozi s pestjo. Pograbila nas je groza in pla- nili smo v beg. Pa smo tekli in tekli ; po travnikih in trave so nas grabile I za noge. Najmlajši bratec je že pe i šal, a na srečo gozd ni bil več daleč. V trenutku pa, ko smo hoteli planiti | v odrešilno zelenje, je ven planil ta- ! isti možak ter zatulil: »Barabe, bara- i be!« In smo zopet onemeli v grozi, ¡ se obrnili in zbežali v drugo stran. In ; smo zopet tekli in tekli in trave so I nas grabile za noge. V trenutku pa, : ko smo se že skoraj poskrili v grmov- i je ob reki, je od tam spet planil tisti čudni možak in tulil: »Barabe, bara- : be!« Najmlajši bratec je planil v jok. Zgrabili smo ga za roke in ga vlekli, kajti bil je že popolnoma izčrpan. »Teci, teci,« smo mu vpili, »daj, da : mu zbežimo!« In potem smo še dol- go, dolgo bežali prek travnikov in gozdov preden smo temu groznemu neznancu uspeli ubežati. Doma, po- tem ko smo bili že dolgo časa na var- nem, pa mi je najmlajši brat zaupal, da je bil ta mož kriminalec. ! 3. 3. TE STVARI SEM VIDEL V KNJIGAH Včasih ob večerih pa smo šli v či- talnico in če je bil gospod, ki je pa- zil na knjige in na red, le malo pre- več pogreznjen v spomine, vzeli iz najspodnejšega predala velike in bo- gato opremljene knjige, pisane še v gotici. Pa so bile tam lake slike: ča- rovnice so plahutale na metlah ali pa na prašičkih nad zaspalim! vasmi. (Le- sene kolibice in na napušču pod sla- mnato streho žre sova malo sivo miš.) A vse čarovnice so bile nage, mehke kožne gube so jim obkrožale trebuščke In velike bele dojke so se jim povešale niz telo. In ko so tako jezdile na svojih metlah ali pa pra- šičkih, so si grizle ustnice v ekstazi. V vrtincu okrog njih pa so rajale kri- late ribe in kuščarji, pa še cel roj dru- gih takih spak. A so bile še drugačne slike v tistih knjigah: kako so bile čarovnice ujete v neki temni grajski kleti, pa so se nadnje sklanjali mo- gočni hrbti rabljev. In so jim po Njih vodo natakali v grla, da jim je nabrek- nil mehki trebušček, potem pa so jim pulili nohte z rok in jim s poseb- nimi napravami lomili kosti. In ča- rovnice so od bolečin mele s svojimi prožnimi bedri, njihov obraz pa )β bil spet tak, kot da bi bile pogrez- njene v neko čudno ekstazo. Tam v kotu pa je stal menih z dvignjenim razpelom v rokah Pa so bile neke stare flamske slike v knjigi, ki je ležala med stvarmi mo- jega prezgodaj umrlega očeta. Na neki taki sliki je bila kmečka veselica, pa so plesale rdečelične kmetice v svojih dolgih krilih nek poskočen ples in so otroci lizali ostanke slaščic iz lončenih skled na mizi, psi v kotu so- be pa trli odvržene kosti. Tam je bil tudi nek kriminalec, ki je otipaval de- beluškasto dekle po prsih, obenem pa z nožičkom rezal nabrekle moš- njičke z pasov veljakov, ki so posto- pali tam naokrog. A ga niso odkrili, kajti bila je gneča. So bile še druge sMkc v tisti knjigi. Kako se vrača iz- gubljeni sin domov, fin spet je bila tam sova, ki na napušču lesene bajti- ce žre malo sivo miš.) Pa to izgublje- nega sina ni zanimalo, on je mislil le na dom in na utrujenost, ki se mu je v noge naselila. Tam v ozadju na nekem griču pa je bila skupina ljudi in kriminalci, ki jih rabelj na mu- čilnih kolesih pogublja. »No vidiš«, tako je ob tej sliki dejala moja ma- ma, »taka je pa usoda vseh, ki se z zlom ukvarjajo.« A na isti sliki, tam v ozadju, je bil že spet upodobljen tisti nepogrešljivi menih, ki je z dvig- njenim razpelom ob strani stal. 158 4. 4. TE STVARI PA VEM KAR SAM OD SEBE Pa je nekakšna spolnost v teh ča- rovnicah, a mislim, da je v vsej stva- ri prisoten tudi kriminal. Pa je nekakšna romantika v tem kriminalu, a mislim, da je v vsej stva- ri prisotno tudi čarovništvo. 5. 5. TE STVARI SO SE Ml PRIPETILE Nekoč je bil moj brat, tisti z zla- timi laski, zaljubljen v neko punčko, ki pa sem jo tudi jaz rad videval. A bila je članica nam sovražne vojske. In nekoč sva jo zasačila za podrtim zidom kapucinskega samostana, ko je ravno luíala. Zajela sva jo in brat je rekel: »Kar meni jo prepusti!«, po- tem pa jo je mučil in oba sva se sme- jala. Nekoč sem kradel znamke v šoli in ko so me zasačili, so me predali v roke učitelju petja, ki je bil najstrož- ji na vsej šoli. Ko sem sedel pred njim v pisarni, sem se zjokal in vse priznal. (Ostali učitelji so med zasli- ševanjem bulili vame, kot da bi bil neka čudna ptica iz daljne eksotične dežele.) Pozneje, ko sem se izjokal, pa mi je bilo zelo lepo. I 6. 6. TE STVARI SEM SI PA IZMISLIL Sodnik Remy je bil suh možak in Imel je droben siv ptičji obraz. Tudi njegov pogled je bil strog in kar ne- kam ptičji. Oblačil se je v črno togo. In le redko je šel s svojo debelo in potečo se ženo v posteljo. Ud mu je bil namreč dolg in tanek, a kadar mu je kri navalila vanj, ni tako zlah- ka odtekla. A kljub vsemu je bil le slab spolni partner. Pogosto je bral sveto pismo. -¡ Sodnik Karbzovv je bil debel ni rdeč v obraz, plavih oči. In vedno pisano a zelo neokusno oblečen. Njegova žena, stroga in jako verna gospa, ga je sovražila in zalo že dolgo nista več spolno občevala. Ud mu je bil kratek a debel ter jako hitro vzbur- Ijiv. Vedno je le v nekaj hipih doživel orgazem, še prej, kot pa so iz njega zdrknile hlače. Pogosto je na obhodu po ječah grabil jetnice za prsi in za zadnjice, ter pri tem hropei. Rad je pil rdeče vino. 7. 7. TO PA JE ZAKLJUČEK IZ VSEGA TEGA Pozneje, ko sem odrastel in prebolel prvo ljubezen, sem spoznal, da ob- čutke, kakršni so bili prisotni, že poznam. Iz mojih stikov z čarovništvom In kriminalom namreč. Kajti, tako sem ugotovil, ljubezen je le zmes obojega, je spolnost in romantika, sadizem in mazohizem, hudobija in kesanje, skratka čarovništvo in kriminal. 159 drobne pesmice, ki se spreiiajajo po moji glavi v nedeljo na večer 1. Obledel akvarel iz leta 1911. Okvir je vegast, počrnel. Slikar, ki se je vrnil v svojo rodno vas. Mladenič z dolgim, čudno skrivlje- nim nosom. Polt mu je čudno rdeča. Lesene kolibice. Iz dimnika se kadi. Zvonik je spačen. 2. Gospa s krivim nosom in skodranimi lasmi, krepka v debelem kožuhu, oh, ta njen neprijetni smeh, je položila roko, s prstom obloženo, na srce. Rdečebradi 2id se je sklonil v mrak in šepetal v uho. Oko mu je izginilo v bledem licu. V daljav! hišica iz rdečih opek. 3. Starec bere knjigo. Skozi okno ga gleda noč. Na obešalniku mirno čaka star, ponosen plašč. 4. Gospod z dolgo, belo brado in palico v roki, stopa po cesti. Na hlačah svetlejše podložne proge. Starka izgine v njegovem mogočnem telesu. Gumbek le s težavo drži plašč. 5. Stara soba, kjer gospod mirno obeduje. Vzorci na steni so zaspali, tiho in mirno kakor ribe, ki obleže na dnu reke. Spodaj po cesti se morda sprehaja policaj. Deček kleči na stolu in riše svojo okorno risbo. Stenska ura tiho udarja. V kotu sloni samovar. 6. Stena siva, a na steni ptič. Stopi mi na ramo in mi zašepetaj v uho. 7. Iz pipe počasi kaplja voda. V sobi diši po svežem kruhu. 8. Gospa je objela moža, delavec s plavo čepico. Gospa ima nagajiv obraz in težke prsi, a on je bil okoren. Postal je majhen, majhen kakor muhin drek. 9. Okvir, zlat in izrezljan. Lepotica strmi v rožo. Dlani ji tiho drse po bokih. Ponosna je nase. 160 10. 161 Popotnik s palico in culo na rami. Crno oblečen. 11. Umetnik, ki leži v svoji sobi na starem, zarjavelem pogradu. Po stenah slike nagih žensk. Mehke in tople so gube na trebuhu. Mirno kadi cigareto. Kazalci na uri se bližajo poldnevu. 12. Kmečka deklica, vaška lepotica s pisano ruto na glavi Nekaj je. Od daleč se vidi, kakor da bi dala sivo miš v usta in ji odgriznila glavico. Mogoče pa se od daleč vidi, kakor da bi dala v usta neko cvetlico in ji odgriznila glavico. 13. Druščina v gostilni je siclonjena nad mize, na mizah pa so kozarci. Natakar ima male, sive brke. 14. Lepotica s krivim nosom. V njenih laseh je hišica z malimi okenci, v njih turški nageljni. Majhen, majhen vrtiček. Oči so zamišljene. Dva kmeta, starec in starka, tiho se držita za roke. Mati, mlada ženska z urejeno frizuro. Otročiček v njenem naročju vse to opazuje, začudeno in malo vzvišeno, kot to počno vsi dojenčki. 15. Po cesti stopa stražnik. 16. Objem, imela je bluzo, na kateri so bile narisane cvetlice. 17. Nek petelin. Velik in bedast. Ima majhne, črne očke. Zjutraj se prevzetno dere na dvorišču. 18. Noč, na nebu luna. Nekdo je stopil iz krčme, a vidi se le črna silhueta. Na strehi spe golobi. Le tu in tam je še luč. Nekdo ščije ob vogalu neke hiše. Po cesti hiti konjiček, vprežen v voz. Pridno kima z glavico, udarci kopit in rožljanje voza. Na cesto bolščijo plotovi in zaprta vrata. Potem nekdo teče po cesti. Spet odmevajo udarci korakov. 19. V temi se je starka dvignila k ušesu starca in šepetala, prsa so se ji po- vesila do pasu. Starec se je sklonil k njej in pozorno opazoval temo. Oficir se je sklonil k dekletu in ji šepetal v uho. Imel je novo uniformo. Dekle se je naslonilo na oficirja. Imela je kot žoge okrogle prsi. V ozadju je bil še nek bebec. 20. 162 V hlevu sope krava, a oči so ji nekam čudne. Vime ji je polno. Klecnila je na prve noge. Kdove, le kaj je v njej še ostalo od njenih prednikov? Ima belo liso na čelu. 21. Mladenič zaplava po sobi, pohištvo izgine, ostanejo le deske na tleh. Prostor je velik in prazen. Mladenič lebdi v zraku z glavo navzdol. 22. Zima, ovratniki so visoko zavihani, ženske v rutah. Neki konj vozi pohištvo. Nekdo se seli. Nek gospod nosi košaro s hrano. Neka gospa spremlja sinčka v šolo. Cestar prenaša lopato za kidanje snega. V ozadju več mestnih hiš. 23. Starka bere knjigo. Tiho jo opazuje neka mačka. Na stropu pikice zaspalih muh. 24. Nekdo odide iz neke hiše. Stopa čez majhen vrt. Nekdo ga opazuje, na- slonjen na hišna vrata, ženska. Cvetlice v oknu tiho strmijo. V dvoriščna vrata, zbita iz desk, med njimi špranje, se zaletava veter. Sivo kamenje na cesti. 25. Dva starca, oster nos, krava in sekira. Rezko jeklo. Krava je mehka in rdeča. V žepu spi mašna knjižica. Zrak je bil tistega dne popolnoma prazen, prav nič ni viselo v poznem popoldnevu. 26. Nekdo je rahlo potrkal na vrata. Ženska se je zdrznila in dvignila pogled iz škafa z pranjem. Pred vrati je majhen pisan predpražnik mirno čakal na gostovo stopinjo. 27. 13. junija 1916. Ura tiho tiktaka. Okrog poldneva. Gospa z dvignjenim oprsjem sedi ob okrogli mizici, na mizi prt, na prtu cvetlice. Gospod na drugi strani je črn zmazek. Na steni visita dve sliki, krajini. Tudi kužek na preprogi pred mizico je črn zmazek. 2S. Odplahutal je župnik in njegova knjiga z večernim vetrom nad vas. Zdaj visita zgoraj. On brezmočno tolče z rokami. Spodaj za plotovi majhnih hišic pa mirno zorijo paradajzi. 29. 163 Neke noči, ko je drevju okamenelo njegovih fisoč rok. Vržene kvišku, so mirno ležale v zraku, ki je postal steklo. Nad mestom luna. Mladenič je potegnil dekle skozi vrata v vrt in jo pritisnil ob plot. Grabil je po njenem telesu, jo poljubljal na vrat in ji tiščal koleno med bedra. Njeni roki sta bili ptici, ki sta že dolgo časa zaprti v kletki. In potem so vratca odprta, a čutiti je, da nekdo pozorno opazuje njun beg. Ptici, ki ne- odločno stojita v kletki. Nad mestom luna. V mestu zadaj se plazi razbojnik z vrečo, vrženo čez ramo. V zraku pa kot v sanjah plava neka gospa, ki ji je lansko leto umrl otrok. 30. Vroč dan, ki visi nad ravnino. Pot, ki je dolga in prašna. Mož je mirno ustavil konja, zlezel z voza in si odpel hlače. Potem je dolgo seal v travo ob poti. Trava je bila prašna in rumene kapljice so visele na njej. 31. Nage ženske imajo debela, nagubana teleA. Plešejo po dvorišču. 32. Deček, Id se v glasbeni šoli uči igranja na čelo, ima prevelika ušesa in krive zobe. 33. Starec, ki z muko prenaša bisago na hrbtu in torbo v roki. Pokrivljena postava, iz torbe štrli vrat zelene steklenice in kozarec z vlo- ženimi kumaricami. 34. Bolničarji so previdno dvignili ranjenca in ga položili v rešilni voz. Nek vojak je oholo hodil po cesti, na rami pa mu je visela puška. Nek drug vojak je objemal svetlolaso dekle. Mati je skrbno dvignila otroka v naročje. Iz tovarniškega dimnika se je kadilo. Dolg pisk vlaka, ki je zapuščal mesto. Tirnice tramvaja v tlaku. 35. Starec, ki stoji ob robu ceste in razmišlja o peči. Konzervna škatla leži v jarku. Nek drug starec, ki sedi ob kravi v zatohlem hlevu. Krava pije vodo, on pa molze mleko. 36. Gneča. Ljudje so kričali. Cez vse pa je bila potegnjena rdeča črta. Bila je revolucija ali kaj. Nekateri so bili bradati. 37. Bradat moški rodi otroka. Na steni ura. Mačka nemirno opleta z repom. Na rjuhi rdeči madeži. 38. 164 Po cesti se sprehaja množica. Med ljudmi tava krava. V daljavi tovarniški dimniki. Krava se spogleda z lisico, ki visi okrog vratu neke gospe. 39. Postelja je že razskopana, umetnik pa še vedno v domači halji, papir še bel in nepopisan. Zato si lahko mirno prižgeš cigareto. Saj stoli tako ali tako preždijo budni vsako noč. pesmi iz mondene družbe Mnogo, mnogo galebov na Ažurni obali, koncert godalnega kvinteta fje rdeče barve), mnogo konj in spreho- dov po temnih parkih, gladiole ter tu pa tam kak akt, ki iz svile zdrsne, go- spod s cigaro in košate palme, morje je plavo, jahte In na jamborih zastave, pa spet dunajska Rilschule. ŽALOSTNA ZGODBICA MALE RDECE VIOLINE Mala rdeča violina leži osamljena na veliki rdeči mizi. Stene so rdeče, pa se zdi, kot da bi bil tu in tam kak plav obris. KONCERT NA KLAVIRJU Gospod z ptičjim nosom je igral na klavirju. (Bele so mu bile negovane roke.) Ostali so strmeli. Plamen je tiho glodal cigareto, (v pepelniku pozab- ljeno). Potem jo nekdo dvigne in vdihne, plamen plane navzgor po beli ciga- reti. Crni telovniki včasih zašuštijo in ponosni zrejo ven beli robčki. Le stolček pianista je rdeč. Gospem v ozadju je dolgčas. Gospod zapre oči in bele roke same po belih tipkicah drsijo. DOLGČAS Soba v prvovrstnem 1A hotelu z imenom Belvedere, z razgledom na morje, popoldan, ko sta gospod in gospa spodaj na plaži pod pisanimi sončniki. Stek- lena vrata na balkonček so odprta in brez dela, pa veter flirta z zaveso. Tiho čaka preproga na korake gospodarja, omarice pa so v popoldanski vročini že pospale. Sobi je dolgčas, v ogledalu pa je še neka soba, povsem podobna tej, le še bolj tiha in bolj sama. elegija za pavijane pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani! pavijani pavijani! pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani pavijani Zjutraj se z one strani neba dvigne Amon-Ra. V planini na rdeči skali, trop pavijanov sonce hvali. »Ti si ustvaril pavijane, da ti prepevajo, da se pred tabo igrajo in ti kličejo v zahvalo!« )avijanipavijanipavijanipavijanipavijanipavijanipavijanipavijani pavijani >avijanipavijanipavijanipavijanipavijanipavijanipavljanipavijani pavijani pavijanipavijinipavijenipavijunipavijoni pavijani pavijani Li Tai Po : Gredice v mesečini pAAvijAni .. . Cesarica bleda posluša šum in s tugo v srcu p-A-A-A-vij-A-A-ni sij, ki se preliva svetel in iskri, kot v sanjah, p-A-A-A-A-A-ni gleda, gleda ... Ooo, pavijani, ooo. Ooo, kitajski cesar, ooo. .VA-A-ni Ooo, kitajski cesar, ooo. AAA kaj si bolan, kitajski cesar, o? AAA AAA A 1. Ж.(ра јај pavijani jokajo LE ZAKAJ SI USTVARIL PAVIJANE? i65! cvetlice Na izrezljani omarici, izdelku slavnega Thomasa Chippendala, je skrbno pobrisan prah. V kristalni vazi pa sveže rože, (rdeče in plave). Zjutraj jih je strežajka kupila od debele polne cvetličarke spodaj na trgu. Gospa se prebudi okrog poldneva. Takrat tema pobegne iz njenih oči in se skrije pod postelje, zateče se pod omare in v pozabljene kote sobe. Tam čaka na noč, ko lahko ponovno leže v gospejine oči. Gospa pa sede v posteljo in se nasloni na blazino, belo in mehko, blazino, ki vonja po ličkih malih otrok. In opazuje po cel dan oblake, ki se prepeljavajo pod tropom sotje sem in tja. Prsa ji zdrknejo iz spalne srajce in čipke posteljnega pregrinjala jih mehko božajo. A pod večer vstopi v sobo služkinja, droben netopir iz podeželja, in prinese zajtrk na srebrnem pladnju, toplo kavo in prepečenec z maslom. Potem služkinja udarja s krili po sobi, da gospodarici hladi zardela lica. A gospa ji zre v oči, ker netopirji imajo črne oči, oh kako črne črne oči. Nekoč je v nekem troljebusu neka študentka (taka neupadljiva blondinka v težkem toplem jopiču, ki ji ga je spletla mama), takole pripovedovala dve- ma gimnazijcema, fantu in dekletu: »Ne in ne, nikar se ne vpišita na to fakul- teto, ker tu je treba znati kemijo, to pa je takole šest prstov debela knjiga!« Sprevodnik pa je šklepetal s strojčkom za vozovnice. In nek gospod se je usedel na nek sedež. A se poleg prisede nakičena lepotica, tankih nog in visoke frizure. Pa je tisti gospod nemočno pogledal v tisto študentko. Tista lepotica pa je nežno pihljala sapo skozi nos. Vse to pa je z zanimanjem opazovala neka nosečnica. (In kot vse noseč- nice, je tudi ona dobila isti videz, kot ga imajo prežvekovalci. Ti imajo koščen obraz in tanke noge, pa debel debel trebušček, saj morajo mnogo pojesti, če hočejo živeti le od rastlin. In oboji, prežvekovalci in nosečnice posedujejo nel< čuden mir.) Ce je popoldan sončen je le malo gostov v restavraciji. Pa še to so le tisti stalni in so seveda pijani, kot se to takemu popoldnevu pač spodobi. Pa takole sloniš ob šanku in na mizici tam preko strmijo v popoldan glavice pečenih sardelle, previdno zložene na kupček ob robu umazanega krožnika, (trupla je nekdo pojedel). In na krožniku tam zraven je razrezana čebula, (ostala je od čevapčičev). Potem pa pride natakarica, pospravi krožnike na vo- ziček In vse se nekam odpelje. Na mesto ribjih glavic in čebule pa pride uradnik in popolnoma enako strmi v popoldan kakor prej ribe in čebula. (Verjetno je prišel sem po službi in pije dva deci črnega.) Nekoč sem šel po travniku. In bilo je popoldne, vroče poletno popoldne. Planine so izginjale v trepetajočem, meglenem zraku. A so se zbirali oblaki tam zadaj. Morda bo še nevitha, sem pomislil. No, in tam na travniku so bile porjevale rože. Menda se špajke imenujejo ali tudi baldrijan, (a ne vem natanko). Pa ne vem, če bi bilo sploh moč reči, da so to rože, mogoče so zgolj samo rastline. 166 Biti bi morale bele, sem mislil, a so porjavele, morda zaradi žgočega sonca ali pa zaradi kakšne bolezni ali kaj. Pa nič hudega, sem dalje premišljeval, saj tudi travnik ni čist. (Kmetje pripeljejo iz Seširja ostanke zajčjih dlak, ki jih rabijo za izdelavo klobukov In to potresejo po travniku, da tam razpada in zaradi tega trava buj- neje raste.) A tam na cvetu neke špajke, (če se temu sploh lahko reče), pa sta sedela dva mala hroščka, ki jih pri nas imenujemo Šuštarji. Bila sta zelo lepa, črna in rdeča, čista in bleščeča, kot da bi bila polakirana in spolirana. Šuštarja sta mirno ščemela v popoldan. No pa sem takole stal na tistem travniku (a bilo je vroče, res vroče in ob- laki so se zbirali tam zadaj, kazalo je na nevihto), in sem zrl v tiste špajke in tiste šušterje, pa v zajčje dlake, ki so razpadale tam med tisto travo zaprašeno, pa sem si polglasno mislil: »Ja, takole je to na svetu!« Pa nisem vedel natanko in ne bi znal nikomur razložiti, kako da je to na tem svetu, imel sem samo nek občutek, da je tako. Sploh ni vedela, da ga bo tako prizadelo in užalilo, če bo ugotovil, da spravlja mrtve žuželke v staro škatlo za klobuke. Hlipal je: »Saj sem vendar tvoj zakonski mož!« Potem je zbežal v sosednjo sobo in skozi prste rok, s ka- terimi si je zakrival oči, so polzele debele solze. Vsako noč se iz neke kocke, s katero se čez dan igrajo otroci z rahlim šuštenjem izvije čudna črna ptica. Njena glavica je majhna in njen kljun prav iste barve kot je pomaranča. Njene očke so še bolj črne kakor noč in se čudno, čudno lesketajo. A prsa so ji močna in trup krepak. In perje ji je črno, črno kakor je jasna noč s temno sinjimi prelivi. (Vsi znanstveniki so mnenja, da je doma nekje iz indijske džungle in da je daljna prednica kokoši.) In se tiho izvije iz tiste kocke, pa odplahuta proti nebu skozi noč, nekam navzgor, naj- brž proti zvezdam. Kdo ve, koliko teh ptic je že na nebu. V deželi debeluščkov Nekoč so v neki deželi živeli debeluščki. Bili so prav taki, kot smo mi, le da so bili manjši in bolj debeli, da so bili bolj topli in bolj mehki. In imeli so sonce, prav tako, kot ga imamo mi, le da je bilo bolj toplo in bolj mehko. In tudi pri njih je včasih padal dežek, prav tako kakor pri nas. le da je bil bolj mehak in topel. In tudi pri njih so živele srnice, veverice in zajčki in še vse druge živalice, prav tako kakor pri nas, le da so bile bolj majh- ne in bolj debele, pa tudi bolj tople in bolj mehke. Tam je bilo sploh vse tako kot je pri nas, le da so bili debeluščki bolj majhni in bolj topli in da so imeli očke bolj modre, kot pa jih imamo mi. 167 projekt za ambientalno razstavo z naslovom „jesen" 1. IZVEDBA: V nek prostor, večjo in belo prepleskano dvorano z dobro vidnimi ra- diatorji ob levi steni, natreseš 10 cm debelo plast odpadlega jesenskega listja. 2. OBRAZLOŽITEV: Pri tej razstavi sodeluje vseh pet čutov in sicer: a) vid — paseš si oči po planjavi toplih jesenskih barv in krhkih osu- šenih oblik b) vonj —· vdihavaš otožni vonj jeseni, ki se dviga Iz kupa nagnitega od- nosno osušenega listja c) sluh — poslušaš šuštenje in pokljanjc jeseni d) okus — grizljaš peceljčke in po ustih se ti razliva trpek okus jeseni e) tip — razbrcavaš, grabiš z rokami ali božaš mehko jesensko listje. Lahko tudi ležeš ali sedeš vanj kot na mehko blazino. projekt za razstavo vonja IZVEDBA: Uloviš eno divjačino in ji prerežeš grlo. Vohaš kri, ki odteka. Vonj ie sladkoben in otožen. PRVI PRIPIS: Krutost, ki navidezno nastopa pri tej razstavi kot primarna in moteča, v vsem projektu sploh ni prisotna. Nekako tako tudi užitka, ki ga imamo pri jedi govejega zrezka ne moti smrt živali, iz katere je ta zrezek narejen. Iz tega sledi da tudi v tej razstavi ubijanje ne sme motiti vonjalnega užitka. DRUGI PRIPIS: Mene osebno vonj odtekajoče krvi vedno spominja na jesenske dopoldno- ve, ko sem sedel pri mami v kuhinji in me je ona prosila, če ji odprem konzervo z paradižnikovo mezgo. Takrat je bilo vse nekam žalostno, če- prav smo se imeli jako lepo. TRETJI PRIPIS: Razstava doslej še ni bila izvedena zaradi objektivnih težav, kajti doslej še nisem uspel uloviti nobene divjačine. 168 Skupaj s Studentskim kulturnim centrom smo izdali i V Ediciji Problemov knjigo Blaž Ogorevc : Prisilno zreli paradižnik Predgovor Pavle Zgaga, oprema ovitka Dušan Krnel — Lila, strani 56, cena 30.— din. Knjigo vam lahko pošljemo po povzetju ali pa si jo na- bavite na uredništvu ob četrtkih od 16. do 17. ure. Uredniški odbor: Miha Avanzo, Matjaž Hanžek, Daniel V. Levski, Jure Mikuž, Rastko Močnik (odgovorni urednik), Zlatko Naglic, Matjaž Potrč, Braco Rotar, Franci Zagoričnik (glavni urednik) in Slavoj Žižek. Lektor Ifigenija Zagoričnik. To številko so uredili Miha Avanzo, Matjaž Hanžek in Franci Zagoričnik. Uredništvo: Ljubljana, Soteska TO, tel. 20-487. Uradne ure vsak četrtek od 16. do 17. ure. Tekoči račun 50101-678-48982, z oznako Za Probleme. Celoletna naročnina 1(X) din, za inozemstvo dvojno. Izdajatelj RK ZSMS. Tisk ZGP »Po- murski tisk«, TOZD Tiskarna, Murska Sobota, marec 1975. Revijo sofinancira KKS in je po sklepu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 421-1/74 dne 14. 3. 1974 oproščena temeljnega davka od prometa proizvodov.