Na domačih tleli velja domača. Akokedaj, vnaših časih nam ne manjka prepirov. Nam ae akorej dozdeva, da so vse naše razmere kakor navlašč za to, naj ae spočno prepiri in skorej nikjer še ne vidimo jeza, ki je dovolj močan. da jih nstavi. Vča3ih pae prepir ni na škodo stvari, za katero 8e unauie, ali to samo takrat, ako se ne preatopi v njem meja in ste ai stranki v tera ediui, da čete obŁ samo to, kar izpoznate ali imate za dobro. Kedar pa pri njib ni tega in še poaebej. te katera le nagaja. stvari pa, za katero gre, ali ne pozna ali gledč nje ne po sluša avoje nasprotnice, marveč žene zmerom le avojo — taeas in iz tacib prepirov mora za eno ali drngo. najvei-krat pa za obe stranki nastati le škoda, večja ali manjaa izguba. Zal, da ao razmere naše, izlasti razmere alovenskili in nem.ških prebivalcev na Malem Štajerju poatale take. Zmerom take niso bile. Lepi kraji so ti na Malem Štajei-jn, prostora in še tudi kruha imajo za nas vae. naj smo že potlej slovenske ali nemške krvi. Da le opravljamo vsi zveato to, na kar nas vcže dolžnost, pa imamo vai dovolj kruha in dovolj prostora. Reči, pri katerih nam utegne semtcrtje iti navskriž, te 80 le inale in vravnamo si jih lehko tako, da bode prav za yse, kar naa je navezanih na te kraje. Za to Dam je treba Ie dobre volje in pa da smo v re8iiici v teh krajih — doma. Kdor pa v njih ni doma ali kdor ae v njib ne čuti doma, ampak škili erez meje, tak ali že ne pozna razmer, v katerih živimo in katerib ne predrugači več niliče, naj počenja, kar mu je koli drago, ali pa jib no<'e poznati. Tedaj pa tudi poatane za naa celo lehko uni jež v basni. Baaen je znana. Bil je bud mraz in jež, ki ni imel tople lože, prilezel je v br!og leaice. Ta ga je iz uamiljenja vzprejela, ali kakor y zahvalo jel se je raztegovati brž, ko ai je zmrzle ude nekoliko ugrel." S svojo igličasto kožo jo je v eno mer pikal, dokler je ni pregnal — iz njene lastne lože. Tako znana basen. nam je pri njej seveda aamo za nauk, ki nam ga kaže. Pač je resnica: Varaj se tujca, naj bi prav, kakor uni jež, prišpl'.. k tebi — s prošnjo! Kolikor poznamo pr^Svalce po Malem Štajerju, kar je domačih, vaK-smo veseli krajaA v katerem živimo in nam ši; na misel ne pridef da ogrenimo življenje soaedu za to, ker je more biti druge, nemške ali slovenake krvi. Dokaz za to je izgodovina vsa stoletja, kar žive Nemci sredi slovenakega ljudatva. Zoper nje se alov. ljudatvo nikoli ni vzdignilo in nikoli jih ni grdilo Ali tudi narobe, Nemci niso ae čez slov. ljudstvo, med katerim so se naselili, povzdigovali ali ga zaterali aamo za to, ker ni bilo nemško. Ce je tudi po nradili in v obče v očitnem iftvljenju bilo le malo slovenščine, bilo se je prav tako tudi nemščiui godilo. Vsi vemo, da še ni dolgo tega, kar so po uradih dali latinaoini slovo, v višjib krogih pa se je itak vaelej le francoski govorilo in se govori še v naših dneb. Ni bilo tedaj meata za kako mržnjo med Nemci in Slovenci. Škoda. da se je ta v novih čaaih med na3 pritepla in ae hnje boli domoljuba, da ne manjka, izlasti v najmlajšib dneb ljudi, ki bi to nearečno mržnjo radi že povišali, kamo-li da bi jo odpravili ? Kdo so ti Ijndje? Ni treba jih dolgo iakati, ježi so, ježi, ki so prišii, poklicani ali ne poklicani, vse eno, akoraj vsi pa so priali iz mraza, iz drugili krajev. da prežen6 izmed nas ljubezen, tiato ljubezen, s katero smo se Nemci in Slovenci. drug drugega ogrevali. Naši kraji so lepi in bili so do najbližjih dni ljubeznjivi kraji. Sedaj pa je že skorej vsa podoba, da to preneha in se po njih naatani mraz, mržnja med nami na veliko veselje ježev, poklieanili in nepoklicanih tujcev. To je hudo. Pomoči je tu treba in to hitre, izdatne pomoči. Štajerci, slovenaki in nemški prebivalci najdejo jo lebko, in za-njo še ni treba veliko truda. Za to ni druga treba, kakor ubo zapreti bujskanju. Hujskae pa je vsak, naj je že Slovenecali Nemec, kdor nima — bodi v zborn bodi v novinah — kdor nima, pravim, lepe besede za soseda, po čegar žilah teče more biti druga kri, tak je pravi pravcati hujakač. Mi živimo enkrat sknpaj in v čemer si kje kako pridemo navskriž, to poravnajmo med seboj, mirno in dostojno, kakor ae to spodobi za soaede. Jezik naj naa loči, kajti prejeli smo ga oboji od Boga, a arce naj nas edini vse, ki nam je kedaj tekla otroška zibelj — na Malem Štajerju!