■ o
¡ -í :o !o
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Po Sloveniji Ljubljana • Letos res davek na nepremičnine?
O Stran 6
Ptuj, petek, 22. januarja 2010
letnik LXIII • št. 6 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Gospodarstvo Ptuj • Obrtniki v primežu države in velikih podjetij
O Stran 7
Od tod in tam Podravje • Prihodnost je v energetsko varčnih hišah
O Stran 9
Štajerski
Spodnje Podravje • Karnevalsko prebujanje
Pustni kostumi ze nastajajo ...
Priprave na največjo slovensko pustno prireditev so v polnem teku. Zlasti je Živahno v vaseh oziroma naseljih v okolici Ptuja, kjer vsako leto pripravijo jedro karnevalskega dela vsakoletnega kurentovanja.
Labod Drava •
Ogu v Španiji, Kelenc v Nemčiji
O Stran 15
Karnevalske skupine imajo v teh naseljih prave male šivalnice, ki po navadi oživijo že kmalu po novem letu. Dekleta in žene ob večerih pridno šivajo kostume, v priročnih delavnicah pa se zbirajo moški, ki imajo na skrbi izdelavo prevoznega dela skupin.
V Stojncih smo obiskali eno od šivalnic, kjer smo pri delu za šivalnim strojem zmotili prababico Frančiško Petrovič, s šivanjem velikih pisanih metuljevih kril pa so se ukvarjale tudi Alenka Va-lenko, Marjeta Kostanjevec in Milenka Kolenko. Samo v njihovi pustni šivalnici bodo v pustne kostume zašili več kot 600 m blaga. Ko bo nekoč ta pustni duh okužil in prežel tudi meščane, bo ptujski karnevalski del, ki sicer živi v karnevalski dvorani, lahko v resnici stvar prestiža.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Podravje • Pomisleki pred velikimi bioplinarnamiM Ptuj • F. Majcen se spominja
Športnik leta 2009 • Objavljamo glasovnico za najpopularnejšega športnika Sp. Podravja O Stran 15
Modna muha kmetijstva?
Zadnje leto se vedno več govori o bioplinarnah; a ne samo govori, marsikje tudi že rastejo kot gobe po dežju (večinoma v »slovenski Zitnici« - Podravju in Prek-murju), še več pa je načrtov in idej, kje naj bi se še gradile.
Kmetijski strokovnjaki so si sicer enotni, da so bioplinar-ne lahko pozitivna in dobra naložba, vendar le, če niso predimenzionirane. Žal pa načrti proizvajalcev, firm oz. imetnikov tehnologije ter potencialnih naložbenikov merijo prav na velikanske bioplinarne s kapaciteto enega ali celo več megavatov. Že res, da velike
bioplinarne (lahko) prinašajo večje dobičke, vendar je tudi vprašanje, kako dolgo.
Po nekaterih podatkih naj bi se tako v SV Sloveniji v prihodnje zgradilo kar okoli 40 velikih bioplinarn z močjo enega in več megavatov, kar je za velikost tega območja preveč. (Na avstrijskem Štajerskem, za primerjavo, obstaja le ena tako
velika bioplinarna, vse ostale so veliko manjše.) Osnovna surovina bioplinarn naj bi bila gnoj in gnojnica ter rastlinska biomasa, silaža, zrnje. Toda že doslej delujoče večje biopli-narne kot večinsko surovino (razen ene ali dveh izjem) kot pretežno surovino uporabljajo rastlinje, ki je sicer z energetskega vidika bolj ekonomičen energent, saj daje več energije kot že predelana gnojnica. Z morebitnimi nadaljevanjem izgradnje velikih bioplinarn, ki bodo delovale pretežno na silaži, se tako upravičeno pojavlja skrb in tudi strah, ali ne bo pridelava poljščin, zlasti žitaric, potem namenjenega zgolj pridelavi energije namesto prehranskim pridelkom, kar je ob dejstvu, da je samooskrba v državi že padla na slabih 50 %, še toliko bolj zaskrbljujoče.
O Stran 10
Golgota Golega otoka
Franc Majcen (Frenk) je bil eden izmed tistih Slovencev, ki je golgoto Golega otoka preživel v njegovi najhujši obliki, v obdobju, ko so na njem kazen prestajali protidržavni elementi, t. i. informbirojevci.
To je bil čas, ko je KPJ obračunala z vsemi, ki se niso strinjali z njeno politiko, neposlu-šneži in kritizerji, ki niso imel nič skupnega s Stalinom, a so bili na montiranih procesih obsojeni kot informbirojevci ter poslani na Goli otok.
Po podatkih arhiva Ministrstva za notranje zadeve RS izhaja, da je Majcnovo ime zabeleženo na 176. strani seznama IB (Informbiroja) v Sloveniji. Danes je njegova največja želja, da se v zgodovini človeštva kaj takega, kar so morali preživeti nekdanji politični zaporniki v Jugoslaviji, ne bi nikoli ponovilo. Tega ne želi niti največjim sovražnikom. Kdor udbovskih grozodejstev ni doživel, si jih
ne more predstavljati. O Golem otoku je bilo v tistih časih strogo prepovedano govoriti, prepoved je trajala še dolgo potem, ko se je otok zaprl za politične zapornike. Vsako govorjenje o njem se je sankcioniralo s ponovnim zaporom. Na karticah, ki so jih pisali zaporniki z Golega otoka, pa je najpogosteje pisalo: »Sem zdrav, živ ...«
O Stran 11
Foto: ČG
Ormož • Gimnazija ostala brez dodatnih programov
v	■	■ ■ ■ ■ ■ x ■
Razočarani, a optimistični
Potem ko so bili v Ormožu prepričani, da je umestitev dodatnih programov na Gimnaziji Ormož samo še vprašanje časa in formalnosti, je po nekaj namigih in nespodobnih ponudbah v obliki programov predšolske vzgoje dejansko postalo realnost - novih programov v Ormožu ne bo. To je toliko večje razočaranje, saj je minister Lukšič med svojim obiskom na Kogu zelo jasno povedal, da je možnosti umestitve novih programov naklonjen. V Ormožu so to izjavo razumeli tako, kot je bila dana. Seveda pa se sedaj postavlja vprašanje, kako jo odnesejo šele tisti predlogi, ki jim minister ni naklonjen.
veliko v kolektivu in tudi v celotnem okolju. Vsi smo verjeli besedi, ki nam je bila dana, da lahko pričakujemo razvrstitev novega programa, na žalost se ni tako izteklo,« je povzela dogajanje ravnateljica. Res pa je, da so takšen razplet v Ormožu po tihem že pričakovali, saj so bili z nekaterih mest opozorjeni, da bo zgodba najverjetneje stekla v to smer.
V naslednjem letu se nameravajo ponovno potegovati za dodatni program smeri, ki je po njihovem mnenju za ormoško okolje zelo perspektivna, Zdravstvena nega - geriatrija. »Želja po novem, dodatnem programu ne izhaja iz želje premostiti premajhen vpis v gimnazijski program ali zagotoviti obstoj šole. Ko smo se
Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec je povedala, da so za razplet svojih prizadevanj izvedeli iz okrožnice, kjer je bila pri vseh programih, za katere so zaprosili, napisana velika ničla. Že prej pa so se sami odpovedali možnosti programa predšolske vzgoje, saj jo je predhodno svet šole zavrnil kot neprimerno možnost. Pojasnilo, zakaj niso dobili programov, za katere se potegujejo že nekaj let, je bilo, da se mreža srednjih šol se ne bo širila in da ministrstvo nasprotuje smeri Zdravstvena nega. To je bilo negativno presenečenje, še posebej po tem, ko so v minulem letu izpolnili vse pogoje, ki jih je postavilo ministrstvo - večji vpis in boljši rezultat na maturi. »Razočaranje je bilo
Uvodnik
Zabava po ptujsko
Prihaja najbolj nori čas v letu, pustni čas, ko si bodo eni nadevali maske, drugi jih snemali.
Ptujčani so letos napovedali prireditev presežkov, kot se ob abrahamu prireditve spodobi. Program letošnjih pustnih dogajanj je resnično obsežen, prenatrpan, zato je vprašanje, ali bodo vsi dogodki tako odmevali, kot si želijo posamezni organizatorji. Gospodarska recesija in finančna kriza sta zategnili številne pasove, veliko jih je, ki si bodo s težavo privoščili pustni krof, kaj šele kaj več. Še dobro, da že dolgo več ni potrebno plačevati ogleda nedeljske osrednje povorke. S tem so bili vedno križi in težave, kot je tudi vsako leto z zbiranjem denarja.
Kurentovanje je za mnoge priložnost za zaslužek. Letošnji glasbeni program v karnevalski dvorani so organizatorji iskali z razpisom, kot bi lahko marsikatero drugo stvar pri tej prireditvi, ki potrebuje maksimalno profesionalizacijo na vseh področjih. Zdaj si piskrčke s cekini polnijo le tisti, ki so najbližje odgovornim, in nekateri drugi, ki v mesto ob Dravi prihajajo le občasno, ko je v igri (masten) zaslužek. Domačini jim pri tem ne sežejo niti do kolen. Mesta ne moti, da denar za delo pri organizaciji prireditve odteka v druga okolja, namesto da bi dali priložnost domačinom, ki tudi veliko znajo in zmorejo, a morajo za to, da to potrdijo, drugam. Moti pa, da dolgoletni gostinec, ki sodeluje v vseh prireditvah mesta, želi postaviti karnevalski ali podoben šotor, ki se že v samem konceptu razlikuje od doslej edinega karnevalskega šotora. V enem in drugem primeru gre za posel, ki pa glavnih akterjev ptujske pustne igre ne bi smel toliko zanimati, če jim je v resnici toliko do vsebine in ohranjanja etnografske dediščine, kot radi poudarjajo. Zlivanje enega in drugega interesa je še vedno preveliko, zatoprihaja do tega, da eni "lahko", drugi "nesmejo". Če je Ptuj organizator največje pustne prireditve v državi in širše, bi lahko premogel tudi največ pustnih šotorov, da se bodo lahko zabavale vse generacije in tudi tisti, ki si v tem trenutku ne morejo privoščiti česa več. Z zaplotni-štvom, ki ga je v tem mestu še veliko, bomo težko dosegli mobilizacijo vsakega in vseh za njegov razcvet, s spremembo duha bo še naprej težko. Evropska prestolnica kulture pa je vse bliže.
Majda Goznik
potegovali za te programe, smo gledali na tematiko širše. Živimo v deprivilegiranem okolju, kjer je velika brezposelnost, nizka izobrazbena struktura, kjer je z raziskavami dokazano, da je obolelost za različnimi boleznimi, tudi za rakom, ena višjih. Zato je odločitev padla na zdravstveno nego. Mladim je potrebno dati možnost, da se izobrazijo na tem področju. Imeli smo zagotovila institucij, da bi naši učenci pri njih lahko opravljali prakso ali pripravništvo. Izobraževanje na področju zdravstvene nege nudi širok spekter možnosti ali za
Foto: Viki Ivanuša
Ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec ni skrivala razočaranja nad razpletom dogodkov, kljub temu pa z določenim optimizmom zre v prihodnost, da bo prihodnje leto morda drugače.
nadaljnji študij ali zaposlitev v zdravstvenih domovih, domovih za starejše občane, bolnišnicah, vse večje število starostnikov se odloča, da ostajajo doma in koristijo usluge nege na domu, del našega medicinskega osebja pa se zaposluje tudi v sosednjih državah. Pri naši socialni situaciji si številni starši ne morejo privoščiti, da bi otroke vpisovali na smeri, ki so po 50 kilometrov oddaljene od Ormoža, ker to pomeni previsoke stroške za občinski proračun. Ena takšnih smeri, za katere naši otroci težje dobijo možnost, da se odločijo za njih, je prav Zdravstvena nega,« je odločna Klavdija Zor-jan Škorjanec.
V Gimnaziji Ormož se ne mislijo predati malodušju, še naprej bodo delali na kakovosti gimnazijskega programa, se potrudili vpisati dva oddelka 1. letnika, sodelovali bodo z osnovnimi šolami in lokalnimi skupnostmi. V Gimnaziji Ormož imajo zagotovljene tudi prostorske možnosti za izvajanje dodatnega programa, ravnateljica pa upa, da jih finančna podpora občine, ki so jo obljubili za to leto, čaka tudi v prihodnje.
Viki Ivanuša
Prejeli smo • Pojasnilo k članku z dne 23. decembra 2009
»Večina delavcev zadovoljna z razpletom
Podjetje Carrera Optyl d.o.o., ki je tudi največja družba na ormoškem področju je od leta 1996 v 100 % lasti italijanskega koncerna. S prihodom italijanskega lastnika se je število zaposlenih, ki je v letu 1996 predstavljalo 544 zaposlenih do 01.01.2009 dvignilo na 1.349 zaposlenih. Danes podjetje Carrera še vedno daje delo 1.175 zaposlenim.
«
Leto 2009 je bilo leto gospodarske krize ne samo za podjetje Carrera iz Ormoža, temveč tudi za marsikatero drugo podjetje tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu. Zaradi pomanjkanja dela so odpuščali ljudi tudi v drugih podjetjih in ne samo v Carre-ri.
Vzrok za odpuščanje delavcev je iskati v pomanjkanju dela, na kar je imelo vpliv zmanjšano povpraševanje po izdelkih podjetja Carrera ter s tem posledično zmanjšanje naročil za proizvodnjo v Ormožu.
Vodstvo družbe ni samo izvrševalo nalog svojih lastnikov kako odpustiti ljudi, temveč se je na vse načine poskušalo dogovoriti z lastnikom kako in na kakšen način ohraniti čim več delovnih mest. Žal se glede na padec povpraševanja po izdelkih podjetja, ni bilo mogoče izogniti odpuščanju v letu 2009.
Z namenom, da bi pripravili čim bolj ustrezne kriterije za odpuščanje zaposlenih, je bilo več sestankov in usklajevanj med vodstvom družbe ter predstavniki sindikata in sveta delavcev, za katere obstajajo tudi zapisniki. Usklajevanja niso bila kratkotrajna in so potekala tako dolgo dokler ni bil sprejet končni dogovor ter sklenjen sporazum o kriterijih med vodstvom družbe in sindikatom, na podlagi katerih je družba ocenila vse zaposlene v podjetju. Tisti, ki so po dogovorjenih kriterijih dosegli najmanj točk, so morali žal zapustiti podjetje.
Pri ocenjevanju zaposlenih ni
bilo nobenega subjektivnega vpliva, zato tudi noben vodja ni imel nobenega vpliva o tem kdo bo v podjetju ostal in kdo ne. O kriterijih so bili vsi zaposleni v družbi obveščeni preko oglasnih desk v podjetju ter preko predstavnikov sindikata in sveta delavcev.
Vsi zaposleni so bili prav tako pozvani, da v podjetje dostavijo ustrezne dokumente s katerimi dokazujejo, da: je zaposlen samo eden izmed zakoncev, so samo-hranilci/ke z enim otrokom ali več, oziroma nosilec/ke eno- ali več starševske družine. Na osnovi dokumentov so namreč prejeli dodatne točke, ki bi jim lahko pomagale pri ohranitvi zaposlitve. V kriterijih je bilo tudi izrecno opredeljeno, da med presežne delavce ni mogoče uvrstiti delavcev, ki jih opredeljujejo 113., 114., 115. in 116 člen Zakona o delovnih razmerjih, dodatno pa so bili kot zaščitena kategorija upoštevani še: delavci/ke, ki negujejo otroka ali zakonca s telesnimi hibami ali motnjami ter v kolikor sta oba zakonca zaposlena v družbi Carrera eden obvezno ostane zaposlen, kar pa tudi ni izključevalo da ostaneta zaposlena oba.
Zaposleni ki so na osnovi zbranega števila točk v skladu s kriteriji prejeli odpovedi pogodb iz poslovnega razloga, so imeli vsi možnost, da so svoje točkovanje preverili v času odpovednega roka v kadrovskem sektorju družbe oziroma tudi preko sindikata in sveta delavcev ter tako pridobili ustrezne obrazložitve. Žal se je za takšno potezo odločilo samo nekaj delavcev, veliko jih je raje
odšlo do odvetnice ter vložilo tožbe.
Odvetnica Polič Kosijeva je bila s predlogom izvensodne poravnave samo enkrat v podjetju Carrera in ker se z njo nismo mogli dogovoriti o izvensodnih poravnavah, smo te zadeve predali svojemu odvetniku.
Za štiri delavke, katere so spadale v zaščitene kategorije, so bile zadeve hitro rešene, saj smo v podjetju naknadno upoštevali dokumente, katere so delavke dostavile k odvetnici. Pri tem bi želeli poudariti, da smo v podjetju upoštevali vse dokumente, katere so zaposleni do določenega roka dostavili v podjetje. Omenjene delavke katere so bile reintegrirane v delovno razmerje, določenih dokumentov niso dostavile v kadrovsko službo saj v kolikor jih bi, ne bi bile na listi presežnih delavk.
Na poravnalnem naroku smo kar hitro zaključili tudi tožbe 7 delavcev (odkod gospe Poličevi devet delavcev?) pri katerih je bila ugotovljena napaka pri točkovanju. To napako smo tudi priznali in s poravnavo takoj vrnili nazaj na delovno mesto vseh 7 delavcev za nedoločen čas.
Za vse ostale vložene tožbe ni bilo ugotovljenih nobenih napak v točkovanju oziroma nezakonitih odpovedi, temveč je bilo dogovorjeno na sodišču, da se tožbe zaključijo s ponovno zaposlitvijo za določen čas, saj je podjetje pričelo s ponovnim zaposlovanjem. Vzrok za poravnave torej niso bile nepravilnosti, temveč so se poravnave sklenile iz razloga
ponovnega zaposlovanja. V primeru ponovnega zaposlovanja je delodajalec dolžan delavce zaposliti prednostno in ravno to je s poravnavami družba Carrera tudi storila.
Delavci, ki so preko odvetnice Poličeve vložili tožbe, so v tožbah zahtevali reintegracijo na delovno mesto in to smo jim lahko ob ponovnem povečanju naročil tudi omogočili, zato je bilo s takšnimi poravnavami smiselno tožbe tudi končati. Nikogar nismo prisilili, da umakne tožbo in se vrne nazaj na delovno mesto, to je bila odločitev vsakega posameznika.
Zanimivo je, da so delavci vložili tožbe z namenom da bi se vrnili nazaj na delo, ko pa jim je podjetje ponudilo vrnitev, se nekateri s tem niso strinjali.
Naj samo še omenimo, da so vsi delavci kateri so bili odpuščeni po programu kot presežni delavci, prejeli tudi zakonsko predpisane odpravnine.
Kako se bodo tožbe petih zaposlenih ki so še ostale odprte končale, bo odločilo sodišče.
Verjetno pa so za ormoško področje veliko bolj kot reševanje tožb pomembne informacije, da je družba v decembru 2009 ponovno zaposlila 60 ljudi in da namerava v januarju 2010 dodatno zaposliti še nadaljnjih 60. Tako bo delo v ormoški družbi Carrera ponovno dobilo 120 ljudi ki so pripravljeni delati, pa čeprav samo za določen čas.
Direktorica za administra-tivno-pravno področje Mira Horvat
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Okrepljeno mednarodno sodelovanje gasilcev
S skupnimi močmi tudi do evropskega denarja
Da obstajajo med gasilci na obmejnem območju Slovenije in Hrvaške še velike možnosti medsebojnega sodelovanja, tudi pri skupnem pridobivanju sredstev iz Evropske unije, so na petkovem posvetu v Ptuju ugotovili predstavniki slovenskih in hrvaških gasilcev.
Kot je uvodoma pojasnil mag. Janez Merc, predsednik sveta gasilcev podravske regije, ki je eden od pobudnikov tega posveta, je glavni namen krepitev medsebojnih odnosov gasilcev na obeh straneh meje, kajti prav ti so predpogoj za vse druge možnosti sodelovanja, tako med gasilskimi društvi kot na nivoju gasilskih zvez in regij. Gasilci so prepričani, da je povezanost vseh, ki so zadolženi za požarno varnost, oziroma za zaščito in reševanje na obmejnem območju, predpogoj za zagotavljanje večje varnosti občanov na tej in na osni strani državne meje.
Sicer je obveljala splošna ocena, da že do sedaj gasilci ob meji sodelujejo dokaj solidno, sodelovanje med Gasilsko zvezo Videm in hrvaško Lepo-glavo je rodilo že nekaj konkretnih rezultatov, podobno kot sodelovanje med PGD Zavrč in hrvaškim gasilskim društvom Lovrečan-Dubrava. Ob tesnejši povezanosti in večjem medsebojnem informiranju pa bodo lažje zagotovili tudi učinkovitejšo požarno obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, nove možnosti pa vidijo tudi pri morebitnem skupnem nastopu na razpisih za sredstva iz Evropske unije.
Temu je pritrdil tudi Zvon-ko Biškup, predsednik gasilske zveze varaždinske županije, ki je izrazil pripravljenost za konkretno sodelovanje, ki nudi veliko novih možnosti v korist ljudi, ki živijo na obeh straneh meje. To so uspešno dokazovali že v časih nekdanje Jugoslavije, ko je bilo sodelovanje med obmejnimi društvi izredno uspešno, izvajali so skupne gasilske vaje, izmenjavali obiske in udeležbo na pomembnejših dogodkih, večkrat pa so sodelovali tudi na skupnih akcijah gašenja ali pri odpravi posledic naravnih nesreč, predvsem poplav.
Da je bilo sodelovanje med gasilci iz Slovenije in Hrvaške že od nekdaj dobro in koristno, je potrdil tudi Janez Liponik,
Posveta so se v petek, 15. januarja, v prostorih Območne gasilske zveze Ptuj iz sosednje Hrvaške udeležili predsednik Zvonko Biškup in Stjepan Kovaček, tajnik gasilske zveze Va-raždinske županije, ter Darko Mahjen iz gasilske zveze občine Cestica, slovensko stran pa so zastopali častni predsednik GZS Ernest Eory, predsednik in poveljnik sveta gasilcev podravske regije mag. Janez Merc in Janez Liponik, predsednik in poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj, Marjan Meglič in Zvonko Glažar ter Branko Skok iz PGD Zavrč.
regijski poveljnik gasilcev po-dravske regije in pri tem dodal, da po nastanku novih držav opažajo, da na operativnem področju še ne poteka vse tako, kot bi lahko, zato bi bilo smiselno pomanjkljivosti čim prej odpraviti in urediti. Sicer je tudi on menil, da je za konkretno sodelovanje med gasilci iz obeh držav veliko zanimanja, potrebe po tem sodelovanju pa so na obeh straneh. Vse to pa bodo lahko okrepili le, če bodo imeli tudi tesnejše osebne kontakte.
Občasno nastajajo problemi predvsem ob prehodu gasilcev čez državno mejo, ko pride do požara tik ob državni meji, saj je potrebno po gasilski akciji posredovati osebne podatke sodelujočih gasilcev policiji, oziroma oblastem na tej ali na oni strani meje. Sicer pa so v medsebojnem pogovoru gasilci ugotovili, da obstajajo nove možnosti za udeležbo na evropskih razpisih tudi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ugotovili so, da obstajajo možnosti za skupno izobraževanje gasilcev na tem področju.
Vso podporo takim usmeritvam in medsebojnemu sodelovanju gasilcev ob meji je izrazil tudi Ernest Eory, častni predsednik gasilske zveze Slovenije, ki je pojasnil, da so se o mednarodnem sodelovanju gasilskih organizacij pogovarjali tudi na nedavnem sestanku komisije za podonavske države. Avstrijci in Slovaki so bili do sedaj pri mednarodnih razpisih najuspešnejši, dokaj uspešni naj bi bili tudi Poljaki in Čehi, medtem ko v Sloveniji še nismo uspeli na nobenem mednarodnem razpisu.
Že v marcu naj bi bil objavljen nov mednarodni razpis za sredstva iz naslova EU, na katerem bodo poskušali kandidirati, pri tem pa pričakuje tudi več samoiniciative v posameznih gasilskih vrstah.
Sicer pa je menil, da bi bilo za učinkovitejše sodelovanje smiselno evidentirati vso gasilsko tehnično opremo društev na obeh straneh državne meje ter vse potrebne kontaktne številke, da se bodo v primeru potrebne intervencije lažje odločali, katero društvo in kakšno opremo bodo aktivirali.
Stjepan Kovaček iz gasilske zveze občine Cestica v varaž-dinski županiji je menil, da je morda gasilstvo preskromen segment, da bi ga v mednarodnih odnosih resneje obravnavali, zato bi bilo smiselno, če bi vse zadeve v zvezi z gasilstvom zavili v zelen celofan, saj imajo zeleni projekti v evropskem prostoru mnogo večji pomen. Sicer pa je tudi on pritrdil ugotovitvi, da je potrebno okrepiti medsebojno sodelovanje med gasilskimi društvi, zvezami in regijami ob meji, posebno pozornost pa velja nameniti delu z mladimi gasilci, na katerih sloni njihova bodočnost.
V izredno plodni razpravi so med drugim ugotovili, da bi lahko pri udeležbi na mednarodnih razpisih in pridobivanju sredstev iz EU gasilcem pomagale tudi razne raziskovalne in razvojne agencije, na ptujskem območju je za to primerno Znanstveno raziskovalno središče Bistra, na varaždinskem pa njihova razvojna agencija za mednarodno sodelovanje, zato pričakujejo, da se bosta obe agenciji v bodoče tvorno
Foto: M. Ozmec
Posvet gasilcev dveh sosednjih držav je v Ptuju vodil mag. Janez Merc (levo), ob njem pa so Zvonko Biškup, Stjepan Kovaček in Darko Majhen iz sosednje Hrvaške.
vključili in pomagali gasilskim organizacijam pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov. Konkurenca je namreč zelo velika, zato je pri izdelavi projektov potrebna večja strokovnost in doslednost, skratka prekmej-no sodelovanje ima tudi na tem področju še veliko neizkoriščenih možnosti.
Med drugim pa smo lahko slišali, da reka Drava in državna meja za gasilce ne predstavljata nepremostljive ovire, saj so jih do sedaj, kadar je bilo potrebno, skupaj uspešno in hitro premostili; kaže pa, da so daleč prepočasne relacije v posameznih državah, pri nas relacija Ptuj-Ljubljana, na Hrvaškem pa Varaždin-Zagreb.
Koristna je bila tudi izmenjava medsebojnih izkušenj na področju alarmiranja in obveščanja, kjer imajo na Hrvaškem še nekaj manjših problemov zaradi protokola obveščanja in dveh številk za nujne intervencije, kar podaljšuje čas ukrepanja. Trudijo se, da v posameznih intervencijah ukrepajo čim hitreje, pri čemer se je pokazalo za bolj učinkovito in hitrejše direktno obveščanje med posameznimi gasilskimi društvi.
Izmenjali so tudi koristne informacije o odnosih do gasilcev in gasilstva v posamezni državi, o financiranju gasilskih organizacij in društev, o sistemu izobraževanja in izpopolnjevanja gasilcev, o hierarhičnem sistemu poveljevanja, o obveznem nezgodnem zavarovanju gasilcev, o profesionalizaciji nekaterih gasilskih enot, čeprav je večina gasilskih organizacij še vedno odvisna od prostovoljnega dela gasilcev, vzporedno s tem pa tudi o pristojnosti profesionalnih in prostovoljnih gasilcev.
Da bi bili stiki še tesnejši, so udeleženci posveta poleg telefonskih številk in naslovov med seboj izmenjali tudi naslove elektronske pošte ter se dogovorili, da se bodo odslej pogosteje obveščali o vsem, kar bi lahko bilo pomembno za življenje ljudi in gasilcev na tej ali oni strani meje. Tudi z novostmi na področju zakonodaje v posamezni državi, s predpisi na področju maloobmejnega sodelovanja, tesneje pa se bodo povezali tudi s policisti, saj bo vse to omogočilo učinkovitejšo operativno delovanje in hitrejše posredovanje gasilcev v primeru nujnih
intervencij, tako slovenskih kot hrvaških gasilcev na tej ali oni strani meje.
Za sedaj v letošnjem letu še ne načrtujejo nobene skupne gasilsko-reševalne vaje, vsekakor pa lahko v okviru sodelovanja in utrjevanja vezi na področju zaščite in reševanja kmalu pričakujemo tudi to. Nadaljevali in krepili bodo srečanja gasilske mladine iz obeh držav, junija letos bodo gostitelji srečanja slovenski gasilci, načrtujejo pa tudi izmenjavo mladih na gasilskih taborih in kolonijah.
Tako slovenski kot hrvaški predstavniki so ponovno ugotovili, da je sodelovanje gasilcev ob meji nujno potrebno še okrepiti in dodelati, najprej se bodo tako lotili tesnejšega sodelovanja med posameznimi gasilskimi društvi ob meji, zatem krepitve sodelovanja med posameznimi gasilskimi zvezami ob meji, vse skupaj pa želijo podkrepiti še s tesnejšim sodelovanjem navzgor, na nivoju regij v posameznih državah, pri tem pa seveda pričakujejo tudi večje razumevanje državnih institucij oziroma oblasti obeh držav.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Najvišji predstavniki gasilskih organizacij iz obmejnega območja Slovenije in Hrvaške so prepričani, da bodo sodelovanje okrepili v korist ljudi na obeh straneh državne meje.
Destrnik • Z novinarske konference SLS
Imena županskih kandidatov so še neznanka
»Letošnje volitve so za našo stranko izjemno pomembne, zato se nameravamo nanje dobro pripraviti. Osebno pa lahko rečem, da sem velik optimist, ta optimizem pa izhaja predvsem iz širokega članstva SLS, zato pričakujem odlične rezultate,« je na priložnostni novinarski konferenci sredi tedna v Destrniku povedal predsednik SLS Radovan Žerjav.
Zelo optimistično je napovedal, da na jesenskih volitvah pričakuje še več županov iz vrst stranke SLS: »Računam, da bodo vsi doslej uspešni župani ponovili svoj rezultat oz. mandat, ker si to preprosto zaslužijo. V občinah se vidi, kaj vse so naredili, zlasti še v zaostalih Slovenskih goricah, zato tudi realno pričakujem, da bodo ponovno izvoljeni. Vendar pa se moramo vsi tudi zavedati, da bo naslednji mandat zagotovo zelo zahteven, saj so poglavitni infrastrukturni projekti praviloma povsod zaključeni. V naslednjem mandatu, ker pokrajinska
Ker je župan Benko že itak moral sprejeti sklep o začasnem financiranju občine, večjih naložb pa trenutno ni, se tako s časom obravnave in sprejema letošnjega proračuna prav nihče ni kaj posebej obremenjeval.
Kot je povedal župan, je proračun za leto 2010 »težak« približno 1,7 milijona evrov, pri čemer je v osnutku 740.000 evrov namenjenih za takšne in drugačne cestne naložbe. Med večje predvidene naložbe spadajo vzdrževanje, rekonstrukcija in modernizacija več odsekov občinskih cest, ureditev sprehajalne in kolesarske poti proti pokopališču (35.400 evrov) ter kolesarskih in sprehajalnih poti v smeri Trnovci (42.500 evrov) in Bišečki Vrh
zakonodaja gotovo še ne bo sprejeta, bo potrebnega veliko več sodelovanja med občinami, da se bodo lahko uresničevali gospodarski in drugi projekti.«
Dodal je še, da bodo letošnji rezultati volitev za stranko pomembni tudi kot dokaz novega, pozitivnega trenda oz. usmeritve stranke, ki se ne bo pustila ujeti v »ljubljansko afe-raško politično življenje«.
»Sami vidite in slišite, da se v Ljubljani dogaja afera za afero, politiki se ukvarjajo oz. ukvarjamo samo še s sami s seboj, vlada se ukvarja sama s seboj, kot da se ne bi želeli ukvarjati s tistim, kar je danes ključnega pomena, to pa je finančna in
(155.000 evrov), zaključna ureditev pločnika s krožiščem (148.600 evrov) ter še dveh kolesarskih in sprehajalnih poti ob državni cesti; prva je v smeri proti Ločiču (111.100 evrov) in druga proti Bišu (70.000 evrov).
Kar nekaj denarja za naštete naložbe si sicer občina obeta iz razpisov; predvsem pričakovanega petega razpisa Razvojnega programa regij (RRP), od koder naj bi počrpali približno 300.000 evrov, iz Agencije za kmetijske trge pričakujejo približno 97.000 evrov, iz naslova 23. člena ZOF pa naj bi občini pripadlo okoli 70.000 evrov.
Župan je med predstavljene finančno zahtevnejše naložbe uvrstil še financiranje gasilskega vozila (približno 75.000 evrov), opozoril pa je še na iz-
gospodarska kriza, čeprav bi prav to moralo biti poglavitno; najti rešitev in konsenz, kako voditi državo v prihodnje, da bo razvoj gospodarstva čim boljši.«
Višja minimalna plača da, vendar ...
Žerjav se je dotaknil tudi vprašanja dviga minimalnih plač na 562 evrov, ki ga je za ta mesec obljubila vlada, ter povedal, da sam absolutno podpira ta predlog, da je podpiral tudi predlog o dvigu na 600 evrov in da verjame, da
bo tudi sprejet. Ob tem pa je opozoril še na drugi vidik slovenske plačne problematike: »Gre za le enega od kamenčkov v mozaiku strukturnih reform v mozaiku gospodarstva. Problem niso samo minimalne plače, ampak cel spekter plač, tudi plač tistih kreativnih kadrov, ki bi morali to državo v prihodnosti popeljati v tehnološki preboj. Govorim o visoko izobraženih kadrih, ki tudi ne dobivajo takšne plače, kot bi si jo zaslužili. In bojim se, da če ne bo strukturne reforme, predvsem v smeri razbremenitve slovenskega gospodarstva
tudi na področju plač, bo ta kreativni, visoko izobražen kader bežal v tujino. Sicer pa, razbremenitev gospodarstva lahko gre z roko v roki le z zategovanjem pasu v javni porabi, kjer je treba pošteno zmanjšati stroške. Če tega pasu ne bomo zategnili, razbremenitev gospodarstva tudi ne bo možna. Tu je pa potreben konsenz politike, ne samo vlade, ampak tudi opozicijke, in želim si, da bi čimprej prišlo do pametnega dogovora. Namreč, če tega ne bomo storili, se bojim, da se bo to naše gospodarstvo preprosto ustavilo in se strinjam
tudi niso postavili nobenega vprašanja, dogovorili pa so se, da bodo osnutek proračuna v naslednjem tednu obravnavali vsi odbori, po pretečenem 15-dnevnem roku javne objave pa se bodo sestali na naslednji seji ter obravnavali predstavljen dokument skupaj z morebitnimi amandmaji oz. novimi predlogi.
Mercator prodaja, a kupca ni
In ker je bila poglavitna točka tokratne seje prav obravnava osnutka proračuna, ki bi praviloma zahtevala precej časa, a je iz omenjenih razlogov ni bilo, je bila seja skorajda končana. Župan Benko je povedal le še, da poteka odkup zemljišč
s kolegom Kanglerjem, ki je rekel, da če bomo tako nadaljevali, bomo v 10 letih propadli. Torej, dvig minimalnih plač je nujen urgentni ukrep, potrebno pa je razmišljati o sistemski rešitvi v sklopu strukturnih reform, kise pripravljajo.«
Gostitelj, destrniški župan in poslanec ter sveži član SLS Franc Pukšič, pa je k razmišljanju Žerjava dodal: »Žal pa sistemske rešitve ni pričakovati od te vlade, zato bodo potrebne nove parlamentarne volitev in stvari postaviti tako, kot jih kaže in zahteva 88 županov naše stranke!«
Kdo bo ptujski
županski kandidat SLS?
Veliko manj pa je bil Radovan Žerjav zgovoren okoli vprašanja županskih kandidatov SLS v občinah Spodnjega Podravja. Povedal, da tečejo številni pogovori z več kandidati, vendar imena še niso dogovorjena, prav tako ni želel potrditi informacije, da naj bi bil v igri za županskega kandidata SLS na Ptuju podjetnik in letošnji karnevalski princ Milan Sen-čar. Namesto tega je povedal: »Prepričan sem, da bomo našli močnega kandidata tudi na Ptuju, zagotovo pa bomo, preden bo padla dokončna odločitev za tako pomembno mesto, kot je Ptuj, naredili še javnomnenjsko raziskavo in se na osnovi rezultatov potem dokončno odločili.«
SM
za načrtovane cestne naložbe in da je rok za dokončanje krožišča na prošnjo izvajalca premaknjen do konca maja. Na vprašanje enega izmed svetnikov, kaj je z izpraznjenimi trgovskimi prostori v stavbi, kjer ima sedež tudi občina, pa je Alojz Benko povedal: »Lastnik teh prostorov, podjetje Mercator, te prostore prodaja za ceno 86.000 evrov brez DDV. Osebno menim, da je to za naše območje precej visoka cena, sploh zaradi tega, ker je zraven še gostinski lokal, ki pa v najemni pogodbi nima nekih omejitev. To je lahko za potencialnega kupca moteč dejavnik. Občina nima razlogov, da bi te prostore kupila, sicer pa je zaenkrat zelo neuradno slišati, da naj bi Mercator že imel potencialnega najemnika. Za nas bi bilo gotovo bolje, če bi bili prostori uradno prodani, morebiti za kakšno zelo mirno obrt, saj bi se z lastnikom lažje dogovorili za celovito in temeljito prenovo celotne stavbe, kar bo kmalu zelo potrebno. Trenutno smo kot občina v 'pat poziciji' in moramo počakati na razplet.«
datke, ki bodo povezani z ure- javne gospodarske službe. ditvijo prostorskega plana ob- Razprave, kot rečeno, to-čine in pa koncesijskimi akti za krat na seji ni bilo, svetniki
Foto: SM
Ker so se torkove seje občinskega sveta udeležili le štirje od sedmih svetnikov, so razpravo o proračunu soglasno preložili na naslednjo sejo.
Na Destrniku je v torek potekalo srečanje vodstva SLS s predstavniki 00 SLS v okviru regionalnih odborov SLS Prlekija, ptujsko-or-moške regije in Slovenskih goric. Izpeljan je bil tudi kolegij kluba županov SLS, ki ga od lani vodi Miran Go-rinšek, zvečer pa je potekal ustanovno-volilni zbor Občinskega odbora SLS Destrnik. Predsednik je postal župan občine in poslanec SLS v Državnem zboru RS Franc Pukšič. Izvolili so tudi enajst članov občinskega odbora, na naslednji seji pa načrtujejo tudi izvolitev podpredsednika in tajnika. Hkrati je bil ob tej priložnosti ustanovljen Občinski odbor Ženske zveze SLS Destrnik, katerega predsednica je postala Nada Zupančič. Da je v občini Destrnik interes za aktivnosti tudi med mladimi, pa so dokazali še z ustanovitvijo Občinskega odbora Nove generacije SLS Destrnik, ki mu predseduje Petra Anuš.
Foto: SM
Prvi predsednik prvega OO SLS na Destrniku je postal (seveda) Franc Pukšič.
Predsednik stranke SLS Radovan Žerjav (med Francem Pukšičem in Miranom Gorinškom) se nadeja odličnih volilnih rezultatov, imen županskih kandidatov pa (še) ni hotel izdati.
Trnovska vas • Z 28. redne seje občinskega sveta
Zgolj površen pregled proračuna
Trnovski občinski svet naj bi na zadnji seji vzel pod drobnogled letošnji proračun, toda ker so se seje udeležili le štirje od sicer sedmih svetnikov, so prisotni takoj podprli predlog župana Alojza Benka, da si proračun le malo ogledajo, podrobnejša obravnava pa je premaknjena na naslednjo sejo.
Foto: SM
Ptuj • Sprejem za člane ekip bolničarjev civilne zaščite
■fe	■	II I ■ I	▼ I I ▼! ||	I I ■ I	■ ■
Prostovoljci, ki rešujejo življenja in tekmujejo
V prostorih restavracije Gastro na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan 14. januarja pripravil že tradicionalni sprejem za člane ptujskih ekip bolničarjev civilne zaščite, na katerega je povabil tudi strokovno mentorico Roziko Ojsteršek, mentorico evropskega ranga, sekretarko Območnega združenja RK Ptuj Marjano Cafuta in mag. Janeza Merca, poveljnika CZ Ptuj. Zahvalil se jim je za njihovo delo, delajo kot prostovoljci, in za tekmovalne dosežke.
Rozika Ojsteršek je povedala, da je z znanjem in usposobljenostjo članov ekip bolničarjev CZ MO Ptuj zelo zadovoljna glede na to, da gre za prostovoljce (laike), ki so se naučili veščin uradne medicine, da znajo ukrepati tudi takrat, ko je potrebno reševati človeška življenja. »Ne pripravljamo jih samo za tekmovanje. Prva najhitrejša pomoč v stiski je tisto, kar človek najbolj potrebuje. Nobena profesionalna služba ne more pomagati, če je prepozna. Vse pomoči, ki so jih ptujski člani civilne zaščite nudili v zadnjih letih, so bile odločilne v petnajstih primerih in se zgodile na terenu, kjer odločajo minute,« je poudarila. Rezultati tekmovanj so
sicer pomembni, v prvi vrsti pa se člani ekip usposabljajo za to, da bi reševali človeška življenja. »V letu 2009 je bilo kar nekaj hudih nesreč, kjer je bila odločilna vaša usposobljenost,« je med drugim povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Jani Fridl je rešil življenje mali deklici, ki se je dušila, to je samo en primer, v vseh letih pa jih je bilo veliko. Lani so svoje delovanje uspešno predstavili tudi javnosti. V ptujskih nakupovalnih centrih so zainteresirane seznanili s postopki oživljanja in drugimi oblikami pomoči v različnih nesrečah, ki ogrožajo človeška življenja.
Pri svojem delu imajo ekipe prve pomoči CZ Ptuj vso podporo lokalne skupno-
Ptujski župan dr. Štefan Celan je sprejel člane ptujskih ekip bolničarjev civilne zaščite.
sti. Z njihovim delom je zadovoljen tudi poveljnik CZ Ptuj mag. Janez Merc, ki je na sprejemu zlasti še izpostavil dobro sodelovanje z Območnim združenjem RK Ptuj in MO Ptuj, ki za izvajanje programov usposabljanja in delovanja letno namenja najmanj 20 tisoč evrov. Tudi letos bodo poskušali biti najboljši v državi oziroma si priboriti mesto, ki vodi na evropsko tekmovanje, kjer so se doslej v konkurenci s tujimi ekipami vedno tudi dobro odrezali. Še naprej pa bodo imeli člani ekip bolničarjev CZ MO Ptuj tudi vso podporo Območnega združenja RK Ptuj, je povedala sekretarka Marjan Cafuta.
MG
Bukovci • Velik gasilski jubilej
Sto let humanosti, tovarištva in nesebičnosti
Minulo soboto, 16. januarja, so se na jubilejnem, stotem občnem zboru zbrali članice in člani gasilskega društva Bukovci, ki je bilo ustanovljeno po hudem požaru leta 1910. Osrednja slovesnost ob visokem jubileju bo v soboto, 19. junija, ko bodo izdali tudi jubilejno kroniko.
Kot je v uvodnem nagovoru poudaril Milan Majer, sedanji predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Bukovci, ima gasilstvo v tej vasi lepo tradicijo. Ko je v začetku leta 1910 v Bukovcih divjal velik požar, ki je upepelil pol vasi in zahteval tudi dve človeški življenji, so se zbrali vrli in zagnani možje ter 10. marca istega leta ustanovili gasilsko društvo, ki neprekinjeno in uspešno deluje še danes. V stotih letih njihovega delovanja se je zgodilo veliko pomembnih družbenih in političnih sprememb, a gasilci so ostali zvesti svojemu humanemu poslanstvu, saj so vsa ta leta ostali eno od osnovnih gibal na vasi.
Posebej aktivni pa so bili v minulem letu, ko so na novem domu uredili fasado, dokončali kletne prostore s sanitarijami in mansardne prostore, sanirali so tudi zatekanje vode ter na novo uredili zunanjost gasilskega doma. Do letošnjega 19. junija, ko bodo proslavili 100-letnico na velikem vaškem slavju, pa želijo postoriti še vsa preostala manjša dela. Že do sedaj so gasilci skupaj z vaščani v vse to vložili veliko prostovoljnega dela. Sicer pa bodo zgodovino in razvoj gasilskega društva še letos v besedi in sliki podrobneje predstavili v jubilejni Kroniki.
Bukovski gasilci pa so bili lani uspešni tudi na tekmovalnem področju, saj so pionirke in pionirji na regijskem tekmovanju dosegli odlično drugo in tretje mesto ter se s tem že petič zapovrstjo uvrstili na državno tekmovanje. Uspešni so bili tudi na izobraževalnem
Foto: M. Ozmec
Bukovskim gasilcem je v imenu vseh občanov občine Markovci ob stoletnici čestital župan Franc Kekec.
področju, saj je lani pridobilo izobrazbo 21 predvsem mladih gasilk in gasilcev.
S svojo široko dejavnostjo dokazujejo, da jih ne povezujejo le gasilski domovi, vozila in druga oprema, ampak predvsem humano poslanstvo, solidarnost in srčna kultura. Spoštljiv pa je tudi njihov odnos do dediščine preteklosti, zato je
njihova 100-letnica trdno jamstvo, da gasilstvo v Bukovcih še dolgo ne bo izumrlo.
Poveljnik gasilskega društva Janko Fišinger je ob številnih aktivnostih na operativnem področju izpostavil tudi uspešno sodelovanje z gasilci iz pobratenih društev Dubrava-Lovrečan v sosednji Hrvaški, iz avstrijskega Bad Valtersdor-
fa ter Korene. Sodobno gasilstvo, ki ima bistveno drugačen osnovni namen kot pred dobrim stoletjem, pa je označil kot boj z vse večjimi in obsežnimi požari ter boj z vse hujšimi neurji in nevihtami. Da so v društvu uspešno gospodarili tudi na finančnem področju, je potrdil blagajnik Jože Bezjak, ki je povedal, da so lani dosegli prek 112.000 evrov prihodkov, za kar so hvaležni vsem krajanom in svetnikom občine Mar-kovci, od občine pa pričakujejo finančno pomoč tudi letos, ko praznujejo visok jubilej, saj želijo dokončati mansardo svojega doma.
Vsem gasilkam in gasilcem, ki so skupaj s številnimi gosti novo dvorano v Bukovcih napolnili do zadnjega kotička, se je v imenu krajanov za požrtvovalno in humano delo zahvalil župan občine Markovci Franc
Kekec ter jim zaželel tudi v letošnjem in prihodnjih letih veliko tekmovalnih in gospodarskih uspehov. Sodelovanje bukovskih gasilcev z Območno gasilsko zvezo Ptuj je pohvalil predsednik zveze Marjan Meglič, ki je ob čestitki izrazil upanje, da bodo sočasno s praznovanjem 100-letnice društva v Bukovcih izvedli tudi 14. dan gasilcev OGZ Ptuj. Čestitki se je pridružil tudi regijski poveljnik Janez Liponik, ki je ob tem opozoril na nekatere novosti v gasilski organizaciji, besedam zahvale in čestitk pa so se pridružili tudi gasilci iz pobratenih gasilskih društev Lovrečan-Dubrava, Bad Waltersdorf ter Korena.
Najzaslužnejšim članicam in članom so se ob jubileju oddolžili z značkami za 10-, 20- in 30-letno zvestobo društvu, posebno priznanje pa so za 40-le-
tno neprekinjeno članstvo v društvu podelili častnemu predsedniku društva Stanku Veseliču. Skupaj s predstavniki Območne gasilske zveze Ptuj so izročili potrdila o napredovanju ter državna gasilska odlikovanja, za delegata na rednem občnem zboru OGZ Ptuj so izvolili Petra Majcna, ob koncu pa so javno pohvalili in se s skromnimi praktičnimi darili oddolžili uspešnim pionirkam in pionirjem PGD Bukovci, ki so dosegli drugo in tretje mesto na regijskem gasilskem prvenstvu in jim zaželeli čim več uspehov na letošnjem državnem gasilskem prvenstvu. Jubilejni, stoti občni zbor pa so bukovski gasilci zaokrožili s tradicionalno pogostitvijo vseh svojih gostov in z nepozabno gasilsko veselico, ki je trajala do zgodnjih jutranjih ur.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Posebno priznanje za 40 let zvestobe društvu sta predsednik in poveljnik Milan Majer in Jakob Fišinger (desno) izročila Stanku Veseliču, častnemu predsedniku PGD Bukovci.
Foto: M. Ozmec
Javno so se zahvalili in s skromnimi darili oddolžili najmlajšim, bukovskim pionirkam in pionirjem, ki se bodo tudi letos udeležili državnega tekmovanja mladih gasilcev.
Foto: MG
Slovenija • Davčne novosti
Letos res davek na nepremičnine?
Sicer je res, da je Mitja Gaspari hitro po prvi predstavitvi nove vladne strategije za rešitev iz krize zanikal možnost povišanja DDV za en odstotek, je pa vseeno letošnji začetek leta postregel z nekaj (manjšimi) davčnimi spremembami; večje bomo morda (ali pa tudi ne) dočakali do konca leta.
Kot je že znano, je z januarjem 2010 začela veljati nižja davčna stopnja za nekaj storitev in blaga, nekaj cen storitev (predvsem bančnih) pa se je tudi povišalo. Kar nekaj bank je namreč povišalo cene za transakcije preko elektronskega bančnega sistema, nekatere banke bodo članarino za kartice obračunavale mesečno in ne več letno, NKBM pa se je odločila tudi za obračunavanje drugega in vsakega nadaljnjega bančnega mesečnega izpiska.
Dobra novica pa prihaja z davkarije, saj se je s 1. januarjem uvedla nižja davčna stopnja za frizerske storitve, varovanje otrok na domu, oskrba ostarelih in invalidnih oseb, plenice za otroke in odrasle, čiščenje oken, popravila čevljev ter oblačil in koles. Koliko bo to vplivalo na nižje maloprodajne cene, je sicer še vprašanje, zlasti pri storitvah.
Nekaj sprememb, predvsem terminskih oz. časovnih, je letos tudi pri dohodnini. Postopek in obdavčitev bosta še vedno enaka lanskemu letu, kar pomeni, da boste na dom prejeli informativni izračun, ki ga pregledate. Če se z njim strinjate, vam ni treba storiti ničesar, ker bo informativni izračun v 35 dneh od odpreme samodejno postal odločba. Sicer morate za to, da bo izračun pravilen, poskrbeti tudi sami, saj morate davčnemu organu nekatere stvari prijaviti sami. Sporočiti morate, koliko ste zaslužili z oddajanjem premo-
ženja v najem, koliko obresti se je nateklo na vaš bančni račun, koliko ste zaslužili z vrednostnimi papirji ter kako sta se s partnerjem dogovorila o uveljavljanju olajšave za otroke. Rok za vložitev vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane je premaknjen na 5. februar (lani 31. januar), prav tako je zamaknjen rok za odpremo informativnega izračuna dohodnine na 31. maj 2010, kar pomeni, da bodo odločbe prihajale na domove kasneje kot lani (ko so morale biti vročene do omenjenega datuma).
Jeseni zakon o davku na nepremičnine?
Sicer pa je ena najbolj zanimivih novih obdavčitev, ki buri duhove že kar nekaj časa, obdavčitev nepremičnin. Predlog zakona o davku na nepremičnine naj bi vlada pripravila do maja 2010, državni zbor pa naj bi ga sprejel najpozneje do septembra 2010.
Vendar pa je pri novem davku na nepremičnine še vedno veliko odprtih vprašanj. Še vedno namreč ni znano, kakšna bo davčna stopnja za posamezne vrste nepremičnin, prav tako ni potrjeno, ali bo tudi pri tem davku veljala progresivna lestvica obdavčitve, tako kot npr. velja to za dohodnino. Prav tako ni znano, ali se bo z višjo davčno stopnjo obdavčevalo prazne oziroma neizkorišče-
Letos jeseni naj bi bil po napovedih sprejet zakon o obdavčitvi nepremičnin, vendar je zaenkrat še veliko nejasnosti, kako naj bi se evidentirane nepremičnine sploh obdavčile. Obdavčilo naj bi se 6,5 milijona evidentiranih nepremičnin, od stanovanj in hiš do nakupovalnih središč, župnišč in drugih objektov.
ne nepremičnine. Še manj pa se ve o tem, koliko pobranega davka se bo stekalo v občinsko in koliko v državno blagajno.
Februarja naj bi tako, vsaj po lanskih napovedih, lastniki in solastniki nepremičnin, prejeli obvestilo o ocenjeni posplošeni tržni vrednosti nepremičnin in izračunane podatke o nepremičnini. Vsak lastnik ali solastnik pa naj bi imel tudi možnost pritožbe prek spleta, če izračunani podatki ne bodo odražali dejanskega stanja.
Kdor ne bo imel dostopa do spleta, bo lahko pripombe posredoval v pisarnah geodetske uprave in na nekaterih upravnih enotah. Obveščanje lastnikov in dokončna uskladitev pripisanih vrednosti naj bi po ocenah stala okoli 2,5 milijona evrov.
Kaj naj bi določalo ceno nepremičnine?
Vrednost naj bi bila oz. bo odvisna od lokacije, starosti,
Ljutomer • Kmalu novo krožišče
velikosti in opremljenosti nepremičnine. Kolikšen je vpliv posameznega podatka na različne vrste nepremičnin na različnih območjih v državi, določajo modeli množičnega vrednotenja. Pričakovati pa je, da bo največjo težo pri tem imela ravno lokacija, saj je nerealno pričakovati, da bo iz vidika vrednostnih ravni hiša v Prekmurju vrednotena isto kakor identična hiša v Ljubljani. Svojevrstni uganki pa sta tudi višina davčne stopnje, ki naj
Prejeli smo
bi se po mnenju strokovnjakov gibala okoli enega odstotka posplošene tržne vrednosti nepremičnine, in določitev davčne osnove. Pri tej se veliko govori o tako imenovani posplošeni tržni vrednosti nepremičnine. V osnovi gre za približek dejanske tržne vrednosti posamezne nepremičnine, obstaja pa velika verjetnost, da bo posplošena tržna vrednost znašala približno 80 odstotkov dejanske vrednosti nepremičnine. S tem želi davčna uprava omejiti število pritožb, saj ji ni v interesu, da preveliko število pritožb zmanjšuje davčni izplen. Davčna osnova torej ne bo »polna cena« nepremičnine, ampak zgolj določen odstotek, zato da bo tistih, ki se bodo pritožili, čim manj.
Ovrednotenje 6,5 milijona evidentiranih nepremičnin pa naj bi temeljilo na povprečnih cenah v določenem območju. To seveda ne pomeni, da bodo luksuzne nepremičnine v določenem območju davčno gledano podcenjene, razne »podrtije« in slabo vzdrževane nepremičnine pa v tem istem območju davčno precenjene. Ob lokaciji bodo namreč pomembne tudi površina, starost stavbe in njena kakovost. Bojazen, da bodo lastniki skromnih nepremičnin plačevali enako višino davka kot lastniki luksuznih objektov, naj bi bila torej odveč.
SM (vir: Cekin.si)
Po začetnem zapletu gradnja nemoteno
Ob dveh obstoječih krožiščih bodo Ljutomerčani v tem letu dobili še dve. Prvo, ki ga že gradijo, je na lokaciji v Prešernovi ulici nasproti lesarskega podjetja Murales, drugo pa je načrtovano pri bencinskem servisu OMV na Kolodvorski cesti.
Pri prvem se je nepredvideno zapletlo. Poleti 2008 so občina Ljutomer, Direkcija Republike Slovenije za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in družba Tuš Nepremičnine podpisali sporazum o sofinanciranju gradnje krožišča in mostu čez Ščavnico v Prešernovi ulici v Ljutomeru. Z izvajalcem naložbe, gradbenim podjetjem Pomgrad iz Murske Sobote, je bil določen pogodbeni rok 30. junij 2009, ko naj bi bila dela končana. Ko pa so se sredi marca pričela izvajati zemeljska dela, je prišlo do zaustavitve zaradi prestavitve plinovoda, saj je za tovrstno opravilo bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje, to pa zaradi pravnih postopkov v zvezi z enim izmed lastnikov zemljišča ni bilo uresničeno.
Zaradi neuspešnih pogajanj z lastnikom zemljišča družbe Hofer trgovina o premestitvi plinovoda, je občina Ljutomer bila primorana spremeniti že izdelano projektno dokumentacijo. S prestavitvijo plinovoda ter kabelsko-telekomunika-cijskega omrežja bo ob gradnji krožišča in mostu preurejeno tudi cestišče, vodovod, kanalizacija, elektroenergetske vode in javna razsvetljava. Vrednost vseh del se ocenjuje na 2,3 milijone evrov, krožišče pa bo končano predvidoma do konca junija letos.
Skupaj z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in družbo DARS bo občina Ljutomer pričela graditi še krožišče ob bencinskem servisu OMV v navezavi z regionalno cesto med Ljutomerom in Križevci
ter Babinsko cesto. Projektna dokumentacija je že izdelana, v prvi fazi gradnje pa je potreben nakup zemljišč in ta že poteka. Okoli 960 tisoč evrov vredno naložbo bodo pokrili Direkcija Republike Slovenije za ceste (350 tisoč
evrov), občina Ljutomer (210 tisoč evrov) in DARS (400 tisoč evrov). Če nepredvidenih zapletov ne bo, se odprtje četrtega krožišča v Ljutomeru pričakuje ob koncu letošnjega leta.
Niko Šoštarič
Gradnja novega krožišča poteka nemoteno.
Odprto pismo okoljskemu ministru Erjavcu - odgovor
Spoštovani g. Sok, ko posplošujete naše pojasnilo o odsotnosti ministra v decembru, kije zaradi praznikov kratek mesec, ko vsa javnost ve, da je potekala Podnebna konferenca v Kobenhavnu in Svet za okolje v Bruslju, kažete svojo zlonamernost. Navsezadnje se z vašim primerom ne ukvarja minister, ampak strokovne službe ministrstva. Te pa so vam pokazale, da ministrstvo dela hitro in zakonito, saj so občinipredstav-niki služb, ki se s tem ukvarjajo, novembra lani vse pojasnili.
Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih je 80 odstotkov izjav lastnikov zemljišč na namakalnih parcelah minimum, ki je potreben zato, da se lahko prične s postopkom za gradnjo namakalnega sistema. Za pridobitev gradbenega dovoljenje pa to ni dovolj. Za gradbeno dovoljenje mora investitor predložiti ustreznemu organu dokaz o pravici graditi. To so med drugim služnostne pogodbe, ki jih je moral skleniti z vsemi lastniki zemljišč na področju gradnje. To določa Zakonu o gradnji objektov za vse gradnje.
Gospod Sok, kot bivši poslanec natančno veste, kakšen ^je postopek sprejemanja zakonov v državnem zboru. Kot župan pa veste, kakšne so pristojnosti države in kakšne so pristojnost lokalne skupnosti. Tako veste, da je izvajanje nadzorstvene pravice hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa, za področje, kije v pristojnost višjega organa. MOP seje zanj odloči takoj, ko izve za morebitno kršitev. Ko je MOP od vas dobil informacijo o delu nekaterih upravnih enot, je tam začeli izvajati postopek nadzora.
Darija Dolenc, vodja službe za odnose z javnostmi, Ministrstvo za okolje in prostor
Foto: SM
Foto: NS
petek • 22. januarja 2010
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	7
Anketa • Delo v obrti danes
Obrtniki v primežu države in velikih podjetij
Leta 1971, ko so obrtniki na Ptujskem ustanovili svojo stanovsko organizacijo, jih je bilo 356, danes jih je že več kot 1550, v obdobju, ko so bili njihovi člani tudi trgovci, pa jih je bilo skoraj 2000. Gospodarska recesija in finančna kriza se jih je močno dotaknila, a bodo vztrajali, saj jim nikoli ni bilo prav lahko. V zaostrenih razmerah pa je še toliko težje, ker morajo kot »mali« pogosto pristajati na nemogoče pogoje dela, če želijo ohraniti dejavnost. Stiskajo jih tako velika podjetja kot tudi država. Vprašali smo jih, kako v teh razmerah poslujejo in kaj si najbolj želijo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Stanko Rogina
Rajko Cartl
Janez Meško
Boris Segula
Stanko Rogina: »Časi niso rožnati, država pa ni najbolj srečne roke pri ukrepih za podporo velikemu in malemu gospodarstvu. Vedno se je bilo potrebno zelo truditi za delo, da smo bili s svojimi izdelki konkurenčni, da smo se na trgu pojavili z novimi izdelki. Zaspati ne smeš, vedno moraš biti korak pred konkurenco, razvoj tehnologije te sili k temu. Pogrešam sodelovanje države z obrtniki na finančnem področju, da bi se izboljšala finančna disciplina, prav tako pa tudi kvalitetnejši prenos znanj iz izobraževalne sfere v obratovalnice oziroma podjetja.«
Rajko Cartl: »Ko nam lepo gre, je odlično, ko je slabše, pa smo nezadovoljni. Zase lahko rečem, da sem kolikor toliko zadovoljen z doseženimi rezultati v letu 2009, čeprav bi lahko bilo še boljše. Največji problem so bila tudi lansko leto plačila, delo pa se je še našlo. Upam samo, da ne bo še slabše. Do upokojitve bi še rad delal, potem pa bo dejavnost prevzela
žena.«
Janez Meško: »Gospodarska recesija je močno otežila pogoje za naše delo. Danes za obrtnikom ne stoji nihče, razen obrtne zbornice, ki si nenehno prizadeva za izboljšanje pogojev za naše delo, prav tako pa se bori tudi za delavce, ki delajo v obrti. Banke so nam dobesedno obrnile hrbet. Do premostitvenih kreditov danes praktično več ne moremo priti, za to potrebujemo številne dokumente, tudi takšne, ki jih nekoč nismo potrebovali. Upam, da bo recesije kmalu konec, da bo spet polno zaživelo delo naših obrtnikov in podjetnikov.«
Boris Šegula: »V avtopre-vozništvu še nekaj let nimamo najboljših pogojev za poslovanje. Plačila zamujajo, tudi dela je veliko manj kot nekoč, svoje pa dela tudi tuja konkurenca, a se borimo, kot smo se nekoč. Obrtniki smo bili vedno vztrajni in žilavi. Ne glede na vse probleme bom v obrti vztrajal še naprej, do upokojitve.«
Herman Kokol: »Časi so težki, a če imaš svoje delo rad, tudi potrpiš. Vsako poslovno odločitev je potrebno skrbno pretehtati, da preživiš, da obdržiš zaposlene. Če želiš biti konkurenčen, moraš cene znižati, stroški materiala in dela pa se ne znižujejo. V takšnih razmerah ostanka dohodka ne moreš ustvariti.«
Majda Vidovič: »Časi so zelo težki, recesija, plačilni nered, gostov je vse manj. Trudimo se po najboljših močeh, da bi zadovoljili goste, ker je gost vedno kralj. Upam, da se bodo razmere izboljšale, še preden se bom upokojila. Gostinstvo ima v naši družini že 125-letno tradicijo, zato si ob zdravju najbolj želim, da bi dejavnost ohranili.«
Roman Tomanič: »V obrti je bilo težko delati pred 30 leti, pa tudi danes je tako. Morda niti ne bi bilo tako težko, če ne bi svoje opravili gospodarska recesija in finančna kriza. Res pa je, da tudi to obdobje lahko preži-vimo samo z delom. Obrtni-
ki in podjetniki, ki smo preživeli prvo leto krize, bomo zagotovo še nekaj časa delali, vztrajali, saj slabše skorajda ne more biti. Spodbudno pa je, da se razmere počasi že izboljšujejo, čeprav do hitrega zasuka ne bo prišlo.«
Ivan Gomilšek: »V tem kriznem obdobju se vsi borimo za delo, kakovost, obstoj, socialni mir in finance. Po nakupu materiala in izdelavi izdelkov moramo še 150 dni in tudi več, praktično pol leta, čakati na plačilo za opravljeno delo. Na drugi strani pa država terja svoje, plačilo davkov v rokih in brez odlogov, kaj šele, da bi ga lahko plačali na obroke. Sam sem to doživel, ko sem zaprosil za odlog plačila oziroma plačilo davka v dveh obrokih, v treh dneh so mi odgovorili, da to ni mogoče. Mi ne moremo odložiti plačila davka za 14 dni, rok plačila pa je lahko raztegnjen na 150 dni. Kako bo v tem času obrtnik preživel, pa nikogar ne zanima, najmanj pa državo oziroma dacarja.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Herman Kokol
Majda Vidovič
Roman Tomanič
Ivan Gomilšek
Od tod in tam
Ptuj • Računalniški tečaj za bolnike po možganski kapi
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih LU Ptuj se je 18. januarja izteklo 30-urno računalniško izobraževanje bolnikov po možganski kapi, ki ga je pripravil ptujski klub, ki združuje bolnike s cerebrovaskularno boleznijo. Kot je povedal predsednik kluba Milan Čuček, ki je tudi predsednik Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo, so v LU Ptuj izdelali program za tiste, ki že imajo nekaj znanja iz računalništva, in popolne začetnike ter ga prilagodili skupini. Hvaležni so LU Ptuj in vodji programa Dušanu Šilaku, saj so ga izvedli brezplačno. Namen tečaja, obiskovalo gaje 13 bolnikov, ni bil samo izobraževalni, zapolnjevanjeprostočasnih aktivnih in zaposlitev, hkrati je bil tudi trening kognitivnih funkcij, motorike, senzorike in psihosocialnih sposobnosti. V jeseni načrtujejo še nadaljevalni tečaj računalništva.
MG
Pleterje • Ziatoporočenca Kozoderc
Foto: M. Ozmec
V soboto, 2. januarja, sta med svojimi sorodniki in prijatelji praznovala visok življenjski jubilej, zlato poroko, Anton in Marija Kozoderc iz Pleterij 14. Zakonsko zvezo sta sklenila na starega leta dan leta 1959, po 50 letih zakona pa sta na prvo soboto leta 2010 v cerkvi Sv. Lovrenca v Lovrencu na Dravskem polju svojo poročno zaobljubo ponovila pred kidričevskim županom Jožetom Murkom ter pred farnim župnikom Karlom Pavličem. Zlati ženin Anton Štefan Kozoderc ali Zvonko, kot ga kličejo prijatelji in znanci, je začel svojo življenjsko pot 23. decembra 1935 v Žu-pečji vasi in se po končanem poklicnem šolanju zaposlil kot pisar na sodišču, nato pa v TGA Kidričevo, kjer je delal vse do upokojitve. Angažiran je bil tudi v krajevnih organizacijah, društvih in družbeno-političnih organizacijah na občinski in republiški ravni, ob vsem tem pa je rad tudi fotografiral. Zlata nevesta Marija, rojena Planinšek, pa se je rodila v Ple-terjah 27. oktobra 1939, kjer je preživela mladost, po končanju poklicne šole je najprej delala na trgovskem področju, nato se ja zaposlila kot planerka surovin v TGA, kjer je dočakala tudi upokojitev. Zlatoporočencema Zvonku in Mariji Kozoderc sta se v zakonu rodila sin Daniel in hčerka Renata, na jesen življenja pa ju razveseljujeta tudi dva vnuka.
-OM
Še eno krožišče na Ormoški
Foto: Črtomir Goznik
Te dni se je na Ormoški cesti na Ptuju pričela gradnja še enega krožišča, in sicer med trgovino Hofer in Petrolovo bencinsko črpalko. Obveza investitorja Hoferja na Ormoški je namreč bila, da mora dve leti po izgradnji oziroma po pridobitvi drugega investitorja na tem območju, ki bo poskrbel za izgradnjo dodatnih trgovskih prostorov (čevlji, tekstil in podobno), zgraditi še krožišče. Kot so povedali v Mestni hiši na Ptuju, krožišče gradi podjetje MM Kapa, zgrajeno pa naj bi bilo do konca marca. Gre za klasično krožišče s petim odcepom proti Petrolu. Z gradnjo se ne bo posegalo v Rajšpovo ulico. V času izgradnje bo promet urejen z obvozom na Puhovo in Rogozniško cesto.
MG
Poljedelstvo • Ozelenitev njivskih površin
Prednosti in pasti zelenega njivskega pokrova
Ozelenitev njivskih površin oz. t. i. zeleni pokrovi so praksa kmetovanja že nekaj let. Ozelenjene njive sicer pomenijo veliko prednost z vidika kmetovanja, ima pa zeleni pokrov tudi svoje pasti, na katere morajo biti kmetje pozorni.
Prednost zimskih ozelenitev njivskih površin je zlasti v tem, da se hranila obdržijo v zgornji plasti zemlje, povečuje se količina humusa v tleh, sicer pa med prednosti spada še lepši izgled krajine, ohranja se biot-ska raznovrstnost.
»Ob naštetem ozelenitev zmanjšuje tudi vsebnost nekaterih organizmov v tleh, kot so npr. nematode. To so drobne, nitaste glistice, ki živijo v koreninskih sistemih in posledično ob preveliki koncentraciji zmanjšujejo pridelek kultur. Zlasti gorjušica, oljna redkev in facelija zelo zmanjšujejo vsebnost nematod, tudi do 80 odstotkov,« pojasnjuje prednost zimskih ozelenitev kmetijski svetovalec Ivan Brodnjak.
Vendar pa ima takšen zeleni pokrov lahko tudi manj prijetne posledice: »Med te spada prisotnost nekaterih insek-tov, kot so strune in sovke, ki se bistveno bolj zadržujejo na
ozelenjenih površinah, ker se hranijo s koreninicami. Tako je lahko naslednja, spomladi zasajena kultura, zlasti koruza ali krompir, problematična, poškodovana. Najbolj nevarne so strune, ker ostanejo v tleh in se jih ne da uničiti, razen z velikimi količinami insekticidov. V takih primerih je ob setvi skoraj nujno dodati ustrezne insekticide. Seveda nikakor ni pravilo, da so prav vse zelene površine okužene oz. napadene z insekti. Če pa je kaj takega opaženo oz. pričakovano, je treba res dodati insekticide, kar je dodatni strošek in tudi dodatno zastrupljanje zemlje. Strune so najbolj pogoste pri travinju oz. tam, kjer je več let travinje na isti površini in v takih primerih je tretiranje zemlje z insekticidi obvezno. Kot rečeno, sta na strune najbolj občutljivi koruza in krompir, slednji potem skoraj ni užiten. Bistveno manjšo ogroženost z
Na območju Ptujskega in Dravskega polja je t. i. zeleni pokrov na njivah že stalna praksa, ki jo izvaja velika večina kmetov.
omenjenimi škodljivci kot tra-vinje zagotavljata oljna ogršči-ca in deteljica.«
Za zimsko ozelenitev kmetje prejemajo neposredna plačila, saj gre za enega od 22 kme-
tijsko okoljskih programov (KOP). Na območju Ptujskega in Dravskega polja je sicer veči-
na obdelovalnih njivskih površin že redno ozelenjena, kmetje, ki za to prejemajo plačila, pa morajo skozi vse leto voditi vso potrebno dokumentacijo, ki jo zahtevajo pravila KOP.
Najcenejša varianta ozelenitev je setev oljne ogrščice, saj je za hektar potrebnih med 10 in 12 kilogramov semena. Sicer je vrst ozelenitev precej, izbira najprimernejše kulture pa je odvisna od posamezne kmetije; živinorejske kmetije se praviloma bolj odločajo za travinje ali travno-deteljne mešanice, ostale možnosti pa so še setev ozimnih žit, kjer se za zeleni pokrov lahko uporablja tudi domače seme, detelje ali metuljnice, ki še dodatno vnašajo v tla dušik, brez dodatnega gnojenja. Izbira zelenega pokrova pa je odvisna še od obveznega triletnega kolobarja.
SM
Slovenija • Uredba za VVO1 že sprejeta
Vloge je potrebno oddati do konca marca
Konec minulega tedna je vlada že sprejela sicer napovedano Uredbo o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vo-dovarstvenega režima. Uredba velja na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO1).
Kog • Antonovanje ob godu sv. Antona
Komisija je imela težko delo
Uspešno izvedena prva Čurkijada na Kogu je dala prirediteljem, Združenju rejcev prašičev Ormož, dodaten polet, da so minuli konec tedna speljali še vse druge napovedane prireditve, ki so letos sodile v okvir Antonovanja.
V Sloveniji je takšnih območij več; med njimi so tudi kmetijska zemljišča na Ptujskem. Na podlagi podatkov iz leta 2009 v VVO1 v celotni državi spada 1.402 ha ali 3 odstotke kmetijskih zemljišč od skupaj 41.434 ha kmetijskih zemljišč znotraj vodovarstvenih območij.
Upravičenci do nadomestil po sprejeti uredbi so kmetijska gospodarstva, ki izvajajo kmetijsko dejavnost na kmetijskih zemljiščih na VVO1 in so imeli na dan 10. junij 2009 v Registru kmetijskih gospodarstev na teh območjih vpisan GERK ali le del GERK-a. Zavezanci za izplačilo nadomestila pa so izvajalci javne službe oskrbe s pitno vodo (na našem območju Komunalno podjetje Ptuj, d. d.).
Po uredbi naj bi se izplačevala nadomestila kmetom zaradi prepovedi rabe gnojnice in gnojevke in s tem povezan razvoz gnojnice in gnojevke izven VVO1 ter zaradi prepovedi rabe fitofarma-cevtskih sredstev.
Vendar pa slika dogajanja in sprejete uredbe za prizadete kmete niso tako enostavne in lepe, kot bi se lahko sklepalo po prvih informacijah. V določbah uredbe je namreč določena klavzula o mirovanju, dokler Evropska komisija ne sprejme sklepa o odobritvi sheme pomoči, ki je predmet te uredbe (postopek priglasitve nove oblike pomoči je sicer že sprožen).
Ne glede na to klavzulo pa morajo tisti kmetje, ki imajo del
ali celotna zemljišča na VVO1, najkasneje do 31. marca oddati posebne vloge oz. zahtevke za izplačilo odškodnine z vsemi zahtevanimi podatki.
Nadomestila od 188 do največ 644 evrov
Po šestem členu sprejete uredbe znaša višina nadomestila za njive, vrtove in trajne nasade 644 evrov na hektar, za trajne travnike in pašnike 188 evrov na hektar. (Vendar: če upravičenec za ukrep prepovedi rabe fitofar-macevtskih sredstev prejema že kakšna druga plačila iz ukrepov kmetijske politike, se višina nadomestila po tej uredbi zmanjša za znesek, ki znaša za njive, vrtove in trajne nasade 128 evrov na hektar in za trajne travnike in pašnike 13 evrov na hektar.)
Zaradi prepovedi uporabe gnojnice pa lahko tisti kmetje, ki imajo več kot pet glav velike živine in seveda z zemljišči v VVO1, prejmejo nadomestila v višini 208 evrov na hektar za razvoz gnojnice in gnojevke izven VVO1. Nadomestila pa se seveda izplačujejo izključno na podlagi velikosti kmetijskih površin znotraj VVO 1 (najmanjša priznana velikost zemljišča znotraj VVO1 je 0,1 hektarja ob skupni najmanjši velikosti vseh zemljišč 0,3 hektarja).
Zavezanec za izplačilo omenjenih nadomestil na našem območju je oz. bo, kot že rečeno, Komunalno podjetje Ptuj, saj je
pričakovati, da bo za to dejavnost pridobilo ustrezno koncesijo. Glede na člene uredbe bo tako moralo po prejemu vlog upravičencev v roku dveh mesecev s kmeti podpisati pogodbo, s katero bo zagotovilo ustrezno višino izplačil (pred tem pa s pomočjo kmetijskih strokovnjakov preveriti verodostojnost podatkov iz vloge in dejansko upravičenost do prejema oz. izplačila denarja ter o vsem poročati republiškemu kmetijskemu inšpektoratu in kmetijskemu ministrstvu).
Kaj bo prej: izplačila ali konec
veljavnosti uredbe?
Zadnji rok za izplačilo upravičenih nadomestil je po uredbi 30. april 2011, vendar bo, ne glede na vsa določila uredbe, prav zanimivo spremljati, kako in koliko se bodo določila uredbe res izvajala in izvedla. Da bi Komunalno podjetje brez dviga cen vode izplačevalo nadomestila, je namreč zelo utopično pričakovati, za dvig cene pa bodo poskrbeli morebiti oz. najverjetneje že v samem koncesijskem aktu, ko bo podpisan (kar gotovo ne bo zelo hitro).
Ob tem je treba upoštevati še eno, nikakor ne zanemarljivo dejstvo: rok veljavnosti te uredbe je namreč le eno leto, in če v tem letu ne bodo rešene vse neznanke okoli izplačila, je lahko za naslednje leto sprejeta že drugačna uredba ...
SM
Sv. Anton je namreč zaščitnik in priprošnjik domačih živali, še posebej prašičev. God sv. Antona je bil v nedeljo, 17. januarja, in na Kogu so se zvrstile različne prireditve ob tem prazniku. Obiskali smo odprtje razstave drugega natečaja za izbor najlepše risbe in fotografije s področja reje prašičev na območju Prlekije. Na natečaj je prispelo veliko likovnih in nekaj fotografskih izdelkov. Ocenila jih je komisija v sestavi Bojan Oberčkal, Silva Marčec in Sonja Kampler Rotar. Zelo težko so izbrali le po tri iz vsake starostne kategorije, ki so bili za svoj trud nagrajeni s po 40, 20 ali 10 evri.
Med ustvarjalci iz vrtcev in 1. triade osnovnih šol je komisija najbolje ocenila izdelek Jureta Lukmana iz OŠ Miklavž pri Ormožu, ki je pod vodstvom mentorice Milene Orešnik narisal sliko z naslovom Pujs gleda čez ograjo. Med udeleženci 2. in 3. triade je bil najbolje ocenjen izdelek z naslovom Kopel Matjaža Plavca iz OŠ Ormož, med srednješolci pa je prvo mesto zasedel izdelek z naslovom Za zapahi Anžeta Ivanuše. Oba sta ustvarjala pod mentorstvom Janje Rudolf. Najbolje ocenjeno fotografijo je posnel Jan Rotar iz OŠ Miklavž pri Ormožu pod mentorstvom Mojce Grula.
Ker gre šele za drugi natečaj,
organizatorji upajo, da se bodo prihodnje leto pridružile še druge šole z območja Prlekije. Komisija pa jim je tudi predlagala, da prihodnje leto v natečaj vključijo tudi izdelke male plastike.
Svečano podelitev priznanj in odprtje razstave so pospremili Kunštni Prleki in zares odličen mladi trio diatonič-nih harmonik - Anja, Primož in Uroš. Obiskovalcem so postregle prizadevne kogovske gospodinje, ki so jim tokrat z materialom na pomoč priskočili člani Združenja rejcev prašičev Ormož.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Najuspešnejši mladi umetniki so prejeli priznanje v spomin na sodelovanje na natečaju, trud pa se jim je poznal tudi v denarnici.
Foto: SM
Podravje • Varčevanje bo postalo obveznost
Prihodnost v energetsko varčnih hišah
Dejstvo, da bo treba v prihodnje graditi energetsko varčne objekte, tako javne kot individualne (zasebne), postaja vse bolj imperativ zakonodaje. Prej ali slej tudi gradbenega dovoljenja ne bo več možno dobiti, če ne bo objekt zgrajen po točno določenih kriterijih, ki bodo zagotavljali minimalno porabo (obnovljivih) virov energije.
V Podravju, pa tudi nasploh v Sloveniji je gradnja nizkoener-getskih in pasivnih objektov, predvsem enodružinskih hiš, še precej v povojih; kljub temu pa se med novograditelji že pojavlja vedno več posameznikov, ki se dobro zavedajo, da je najoptimalnejša gradnja bodočega doma prav v omenjenih dveh kategorijah gradnje. Na drugi strani so skeptiki oziroma tisti, ki se gradnji tovrstnih hiš izogibajo predvsem z izgovorom, da je takšna hiša daleč predraga.
Odlika: izjemno nizki stroški ogrevanja
»To je zelo slab izgovor in ne drži. Dokazano so namreč niz-koenergetske (NE) ali pasivne (P) hiše največ do 15 % dražje od klasično grajenih hiš,« brez omahovanja trdijo v projektivnem biroju Žiher, d. o. o., iz Moškanjcev, kjer uspešno podirajo bariere razvoja nizko-energetskih in pasivnih objektov.
»Osnova takšne hiše je pasivna stena, troslojna zasteklitev oken z optimalno toplotno prevodnostjo, zelo pomembna je arhitektura hiše - več je ravnih linj, manj je toplotnih izgub.
Že pri temeljih je pomembno, kako jih pripraviti in primerno izolirati. Osnova za kvalitetno bivanje v pasivni ali nizkoenergijski hiši je prezračevanje oz. rekuperacija odpadnega zraka in toplotne črpalke. Pri pasivni hiši je poraba električne energije približno do 15 kilovatov na m2 neto bivalne površine letno. Če to zelo laično ponazorimo in primerjamo s porabo kurilnega olja, to pomeni, da se v takšni hiši porabi letno do 1,5 litra kurilnega olja za ogrevanje enega kvadratnega metra neto bivalne površine. Ali drugače: v pasivni hiši s 100 m2 površine se letno za ogrevanje porabi vsega skupaj do 150 litrov kurilnega olja. Te številke niso le teorija, kot velikokrat poskušajo trditi skeptiki, ampak gre za dejansko porabo, ki jo vsak lastnik pravilno zgrajene pasivne hiše lahko dokazuje!«
Zelo pomembni lega zemljišča in kakovostna izvedba
Petra Žiher Sok sicer ob tem pojasnjuje še druge zelo pomembne dejavnike, ki določajo oz. odločajo o učinkovitosti NE-(nizkoenergetske) ali P-(pasivne) hiše: »Zelo pomembna za NE- ali P-hišo je seveda lega parcele; ta mora biti dovolj sončna, idealna postavitev pa predstavlja bivalne
Vodja prodaje Marko Žiher: »Cene naših nizkoenergijskih ali pasivnih hiš so dokazano največ 15 % dražje od klasično grajenih hiš.«
prostore, obrnjene proti jugu, jugovzhodu ali jugozahodu, severna stran pa mora biti čim manj zastekljena. Če zemljišče ni na dobri sončni legi, potem je pravo P-hišo izjemno težko ali skoraj nemogoče postaviti, ker je praktično nemogoče dosegati izjemno stroge kriterije oz. rezultate. Sicer se hiša lahko postavi po vseh zahtevanih standardih, vendar bo v primeru zelo slabe, senčne lege vseeno porabljala nekaj več energije, kot je to dovoljeno pri P-hiši, recimo 20 kW namesto dovoljenih največ 15 kW, zato je ne moremo imenovati pasivna. Še vedno pa pomeni velik prihranek energije.«
Drugi izjemno pomemben, če ne celo najpomembnejši dejavnik za dosego izgradnje prave P-hiše pa je sama izvedba: »Kakovostnih materialov je danes na trgu že zelo veliko, pa vendar ti sami še nikakor niso pogoj za kvalitetno P-hišo! Praviloma se te hiše lahko gradijo tako klasično, iz opeke, kot iz montažnih elementov, ki so tovarniško izjemno natančno izdelani. Seveda je lažje dosegati nizkoenergijske oz. pasivne standarde pri montažni
gradnji, vendar s pravilnim strokovnim pristopom tudi klasična opečna gradnja omogoča pasivno izvedbo. Tovrstna gradnja mora biti veliko bolj nadzorovana in natančno definirana že pri sami pripravi projektne dokumentacije. Zelo pomembni so detajli, od temeljne plošče do strehe, ustrezno morajo biti zmanjšane izgube pri toplotnih mostovih, napak, niti minimalnih, pri izvedbi ne sme biti,« pojasnjuje Petra Žiher Sok, ki je specializirana za svetovanje in nadzor pri gradnji nizkoenergijskih in pasivnih hiš: »Nič nam ne pomaga, če so npr. okna trosloj-na, vgradnja pa je nepravilna, saj potem lahko piha ob okvirjih, to pa pomeni nekontrolirano izgubljanje energije!«
Optimalno izbrati en sam sistem ogrevanja
Pika na i, ko je izbrana prava lega, prava arhitektura in kvalitetna izvedba, je seveda še sistem ogrevanja hiše: »Med sistemi ogrevanja lahko izbirate: talno, talno-stensko, stro-
Kupci Žihrovih hiš imajo možnost izbirati med tipskimi načrti ali pa jim hišo izrišejo po željah; na posnetku je ena izmed nizkoneregijskih Žiherjevih hiš.
pno ogrevanje; sistem ogrevanja pa nato lahko obogatite z rekuperacijo, ki je bistvenega pomena pri pasivnih hišah. Kot medij za ogrevanje lahko izbirate klasične načine, kot so kurilno olje, zemeljski plin ali utekočinjeni zemeljski plin; sodobnejši načini so toplotne črpalke s koriščenjem energije zemlje, podtalnice, zraka, sonca itd. Najugodnejša klima se dosega s talno-stenskim ogrevanjem, vendar je to nekoliko dražji sistem. Pasivna hiša je seveda tudi odlično izolirana, zato je sistem prezračevanja še toliko nujnejši; porabljen odvečni topel zrak se izrablja za ogrevanje vode. Nikakor pa nima smisla vgrajevati več različnih sistemov ogrevanja, saj to bistveno podraži izgradnjo in potem se že postavlja vprašanje ekonomske upravičenosti; vedno je treba izbrati
Prva pasivna Žihrova hiša stoji v Trgovišču.
en sam, najbolj optimalen sistem, upoštevajoč želje kupca in ostale dejavnike.«
Vsj imetniki NE- in P-Žiher hiš prejeli eko nepovratna sredstva
Družinsko podjetje Žiher nikakor ni začetnik na področju izgradnje nizkoenergetskih objektov; začeli so namreč že pred leti z blagovno znamko Libela hiše, že nekaj časa pa uspešno promovirajo lastno blagovno znamko Žiher hiš, ki je v celoti produkt njihovega dela; imajo namreč lastni projektivni biro, kjer izrišejo hišo po želji kupca, ponujajo pa tudi paleto tipskih načrtov z možnostmi individualnih prilagoditev po željah kupcev, pripravijo tudi kompletno dokumentacijo za gradbeno dovoljene in celo dokumentacijo za pridobitev (EKO) nepovratnih sredstev, imajo lasten tim delavcev za izvedbo hiše na ključ, le za gradbene elemente hiše imajo poslovnega partnerja iz tujine: »Dejstvo je, da NE- ali P-hiša ne sme biti predraga. Kdo bi se potem odločal zanjo?! Vsi naši podatki so iz prakse, niso teorija. Zgradili smo že precej tovrstnih hiš po državi, tudi prvo pasivno hišo v našem neposrednem okolju, v Trgovišču. Kar zadeva cene Žiher hiš; govorim o hišah na ključ, kar pomeni, da za kupca pripravimo kompletno dokumentacijo in poskrbimo za kompletno izvedbo od temeljev do strehe, vključujoč vso strojno instalacijo, keramiko in vrhunske parkete Tilo, torej gre res za hišo na ključ, lahko iz prakse povem, da stane m2 NE-hiše med 900 in 1100 evrov, P-hiša pa je približno 100 evrov
dražja po kvadratnem metru,« odkrito pove vodja prodaje Marko Žiher in dodaja, da v to ceno ni vključena izvedba temeljne plošče (lahko pa jo po želji kupca tudi naredijo) ter cena priključkov na parcelo. »Če tako primerjamo ceno klasične hiše na ključ in naše P- ali-NE hiše na ključ, je takoj jasno, da je cenovna razlika zelo majhna, povprečno gre za 10 ali nekaj več odstotkov razlike v ceni. Vendar se ta razlika lahko v celoti pokrije oz. izniči s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi iz EKO-sklada, kar smo za vse naše stranke doslej tudi uspešno izpeljali in prav vse, 100 %, so tudi prejele ta denar. Tako da so konec koncev stranke postavile NE- ali P-hiše za povsem enako ceno kot klasične, stroški ogrevanja pa so bistveni nižji.«
Dejstvo je, da je bilo lani iz razpisa EKO-sklada za individualno gradnjo NE- in P-hiš odobrenih nekaj manj kot 80 vlog v celotni državi, med njimi pa je bilo vseh 16 vlog za Ži-her hiše, kar pomeni, da so bili v podjetju 100-odstotno uspešni pri izvedbi: »Tega se seveda ne da narediti samo s papirji. Izvedba naših hiš spada v višji srednji kakovostni in cenovni razred, samo ogrodje hiše do zaprtja se praviloma izvaja poleti, traja tri do štiri dni, celotna hiša na ključ pa je kupcu predana v treh do štirih mesecih. Ko je končana, je potrebno izvesti poseben, t. i. blower door test. Ta se izvaja potem, ko je hiša zgrajena in zaprta, z njim pa se zelo natančno preveri, ali je hiša res dovolj zrakotesna in nima energijskih izgub. Ta test je potem osnova za pridobitev EKO-denarja in dokončno potrdilo, da je hiša res tudi zgrajena kot NE ali P.«
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Podravje • Veliko pomislekov pred velikimi bioplinarnami
Bioplinarne - zadnja modna muha kmetijstva?
Zadnje leto se vedno več govori o bioplinarnah; a ne samo govori, marsikje tudi že rastejo kot gobe po dežju (večinoma v »slovenski žitnici« - Podravju in Prekmurju), še več pa je načrtov in idej, kje naj bi se še gradile. Toda kmetijski svetovalci in strokovnjaki vsi po vrsti menijo, da je treba biti z gradnjo bioplinarn zelo, zelo previden tako zaradi velikanskega finančnega vložka investitorja (kljub relativno ugodnim kreditom in podpisu 15-letnih pogodb z garantiranim subvencioniranjem cene električne energije) kot zaradi že predvidenega hitrega uničevanja kmetijskih površin z odvozi silaže oz. rastlinja za potrebe bioplinarn.
Foto: SM
Ena večjih bioplinarn se gradi v Sobetincih v občini Markovci, sicer pa naj bi se v Sloveniji načrtovalo kar 40 takšnih betonskih kolosov; kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da kmetijsko zaledje česa takega ne bo preneslo.
Kmetijski strokovnjaki so si sicer enotni, da so bioplinarne lahko pozitivna in dobra naložba, vendar le, če niso predimenzionirane. Žal pa načrti proizvajalcev, firm oz. imetnikov tehnologije ter potencialnih naložbenikov merijo prav na velikanske bioplinarne s kapaciteto enega ali celo več megavatov. Že res, da velike bioplinarne (lahko) prinašajo večje dobičke, vendar je tudi vprašanje, kako dolgo.
Po nekaterih podatkih naj bi se tako v SV Sloveniji v prihodnje zgradilo kar okoli 40 velikih bioplinarn z močjo enega in več megavatov, kar je za velikost tega območja preveč. (Na avstrijskem Štajerskem, za primerjavo, obstaja le ena tako velika bioplinarna, vse ostale so veliko manjše.) Osnovna surovina bioplinarn naj bi bila gnoj in gnojnica ter rastlinska biomasa, silaža, zrnje. Toda že doslej delujoče večje biopli-narne kot večinsko surovino (razen ene ali dveh izjem) kot pretežno surovino uporabljajo rastlinje, ki je sicer z energetskega vidika bolj ekonomičen energent, saj daje več energije kot že predelana gnojnica. Z morebitnimi nadaljevanjem izgradnje velikih bioplinarn, ki bodo delovale pretežno na silaži, se tako upravičeno pojavlja skrb in tudi strah, ali ne bo pridelava poljščin, zlasti žitaric, potem namenjenega zgolj pridelavi energije namesto prehranskim pridelkom, kar je ob dejstvu, da je samooskrba v državi že padla na slabih 50 %, še toliko bolj zaskrbljujoče.
A je to le ena temnejših plati te zgodbe, na katero opozarjata Peter Pribožič in Ivan Brodnjak s ptujske svetovalne službe: »Na problematiko množične izgradnje velikih biopli-narn smo pri nas že odgovarjali, seveda pa naša mnenja niso ravno po volji podjetjem, ki prodajajo tehnologijo. Konkretno smo podali mnenje glede izgradnje druge bioplinarne na območju občine Markovci, v katerem ugotavljamo, da bi bilo za (še) eno bioplinarno na tem območju z močjo 1,2 kW potrebno uvažati surovine od drugod, saj 1760 hektarjev obdelane zemlje s primernimi kulturami ne bi zadostovalo za nemoteno delovanje. Investitor bioplinske naprave bi oz. bo moral zagotoviti dodatne kofermentorje iz območja so-
Kmetijski inšpektor Boštjan žično izgradnjo velikih bioplii ska kmetijska svetovalna slu bioplinarn do 250 kW za pos
sednjih občin. Smiselno bi bilo s kmetijami z živinorejsko proizvodnjo v razdalji do 3 km od bioplinske naprave vzpostaviti prevzem gnojevke, hlevskega gnoja in perutninskega gnoja v predelavo. Celotno maso gnojevke iz bioplinske naprave pa uporabiti nazaj na njivskih površinah za gnojenje. Koriščenje pridelkov njivski površin za potrebe bioplinske naprave je smiselno samo ob zagotovitvi brezplačnega vračanja organskega gnoja - gnojevke iz bioplinske naprave na ta zemljišča. V nasprotnem primeru se siromaši njivske površine s humusom in rastlinskimi hranili. V primerih, ko je odvzem celih rastlin z njivskih površin, je namreč odvzem hranil tudi štirikrat večji kot pri odvzemu samega zrnja. Posledično v nekaj letih, brez vračanja organske mase, postanejo tla zaradi pomanjkanja humusa nerodovitna in poslabša se struktura tal. Prav tako bodo kmetije morale prilagoditi njivski kolobar. V osnovi ima bioplinska naprava lahko negativen vpliv na razvoj živinoreje v občini Mar-kovci zaradi direktne uporabe biomase z njivskih površin, ki bi bila drugače uporabljena v prehrani živali.«
Izračun velikih bioplinarn je hudo majav
Brodnjak pa ob tem uradnem mnenju svetovalne službe pravi še: »Ob že omenjenih dejstvih, da takšna bioplinarna pomeni veliko siromašenje zemlje zaradi prevzema rastlinske biomase, je vprašljiv tudi
nčič iz Ormoža svari pred mno-podobnega mnenja je tudi ptuj-vzpodbujajo pa gradnje manjših ne kmetije.
dolgoročnejši ekonomični izračun za samega investitorja. Vsi delajo kalkulacije na obstoječe cene, cene kmetijskih pridelkov se zelo spreminjajo, priča smo drastičnim padcem in drastičnim podražitvam. V primeru visokih cen surovin se odkup investitorju ne bo izšel, velika bioplinarna pa tudi ne more biti eno leto zaprta. Kmet-investitor lahko v takem primeru tudi propade. Drugo je že omenjeno vprašanje siromašenja zemlje: pri predvidenem odvozu rastlinja oz. biomase se izgubi ogromno humusa in hranil, zgolj z relativno zelo dragim mineralnim dognojevanjem, ki se niti ne splača glede na cene biomase, pa si zemlja tudi ne opomore. To pa pomeni, da bi bila v petih letih ob rednem odvozu bi-omase z njiv zemlja tako opu-stošena, da bi bila čisto neprimerna za kmetovanje. Nadalje je še vedno nerešen problem odvoza predelane gnojnice iz bioplinarne; slednja se namreč zaradi prevelike vsebnosti kovin sploh ne sme več uporabljati za njivske površine! Kam torej s to gnojnico, saj se njen odvoz na daljše razdalje od 5 km ne splača?! In na tej točki potem pade tudi računica s tem, da bi kmetje za svojo sila-žo brezplačno dobivali gnojevko za obogatitev zemlje ...«
Tako Pribožič kot Brodnjak opozarjata vse tiste, ki razmišljajo o gradnji velikih bi-oplinarn, naj vseeno dobro premislijo pred tako zahtevno finančno naložbo (izvedba takšnih bioplinarn se namreč giblje od 5 milijonov evrov navzgor): »V KGZ tako velikih
naprav ne priporočamo. Absolutno pa podpiramo gradnje manjših bioplinarn, morda kot dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, tja do 250 kW kapacitete.«
Štefančič: ostali bodo veliki, prazni betonski kolosi ...
Zelo podobno, skoraj identično razmišlja tudi ormoški kmetijski inšpektor Boštjan Šte-fančič, sicer magister agronomije: »Eden bistvenih problemov teh velikih že stoječih in še bolj načrtovanih bioplinarn je predvsem v tem, ker njihovo delovanje temelji na predelavi rastlinske biomase, ne pa na predelavi manj energetsko zanimive gnojnice. Pravilno razmerje, če se že gradijo, bi bilo 80 : 20 v korist predelave gnojevke in ne obratno! Sicer pa v naše okolje, glede na samo velikost in strukturo kmetij, sodijo manjše bioplinarne, ki bi jih lahko kmetje sami postavili doma, npr. kapacitete 150 kW, ne pa takšni velikanski betonski kolosi, ki bodo čez nekaj let samevali in propadali! Zavedati se je treba, da bioplinarna s kapaciteto enega megavata za nemoteno delovanje zahteva za 300 do 400 hektarjev koruzne silaže letno!«
Tako kot ptujska svetovalna služba tudi Štefančič opozarja na negotovo prihodnost oz. dolgoročnost delovanja tako velikih obratov: »Ni ne-
znanka, da določene banke s kreditnimi aranžmaji še kako podpirajo gradnjo velikih bio-plinarn; te se gradijo na ključ, po tipskih načrtih in tehnologijah, naložba pa po poplačilu kredita z obrestmi zraste tudi na slabih 10 milijonov evrov. Bolj redki pa so tisti, ki ob tem povedo, da bo na naših kmetijskih površinah zelo težko redno dobavljati tako veliko potrebnih surovin; ena takšna bioplinarna namreč zahteva v zaledju 30-kilometrski radij njivskih površin! Substrata iz bolj oddaljenih krajev pa se ne splača voziti, se finančno ne izide. Res se bojim, če se bo nadaljevalo v tej smeri, da bomo čez nekaj let gledali velikanske prazne betonske kolose, ki ne bodo služili ničemur.«
»Davkoplačevalski denar naj se nameni za druge vrste izrabe OVE!«
»Banke,« še pravi Štefančič, »bodo svoj denar gotovo dobile nazaj, verjetno tudi kar nekaj naložbenikov, nekaj pa jih bo tudi propadlo. Dejstvo je, da se zdaj morda te velike bioplinarne s finančnega vidika splačajo, že zaradi izjemno visokih državnih subvencij za proizvedeno elektriko (za te namene naj bi se iz državnega proračuna letos zagotovilo 70 milijonov evrov), ampak v bistvu gre tu tudi za sedemkrat
preplačano električno energijo, ki se financira iz davkopla-čevalskega žepa. Veliko bolj smiselno bi bilo ta denar za obnovljive vire energije (OVE) porabiti za sončne in vetrne elektrarne. In za lesno bioma-so, ne pa za tovrstno uničevanje prehrambnih kultur! Takšna naravnanost predstavlja dolgoročno škodo slovenskemu kmetijstvu in kmetom. Že zdaj imamo v Sloveniji najmanj kmetijske zemlje na prebivalca v EU, zdaj pa bomo še to namenili za delovanje velikanskih bioplinarn in vanje metali ogromne količine hrane?!«
Vse omenjeno so po besedah Štefančiča tudi argumentirani razlogi proti izgradnji velike bioplinarne (1 megavat), ki naj bi se postavila v ormoško obrtno cono: »Prvič, menim, da takšen objekt v obrtno cono sploh ne sodi. Drugič je absolutno predimenzioniran, temeljil naj bi na 80 % rastlinske biomase, kar pomeni, da bo za delovanje potrebnih od 300 do 400 hektarjev kmetijskih površin. Če že kakšna, potem bi bila v Ormožu morda smotrna manjša bioplinarna za predelavo organskih odpadkov na odlagališču. Sicer pa, kot sem že dejal, velike bio-plinarne so za naše okolje povsem neprimerne in nimajo prihodnosti. Našemu kmetijstvu je potrebna dodana vrednost, ne pa masovna proizvodnja za predelavo v bioplinarnah, ki se niti ne bo izšla!«
Ptuj • S Francem Majcnom o Golem otoku
Golgota, da bi se odvadili misliti s svojo glavo ...
Franc Majcen (Frenk) je bil eden izmed tistih Slovencev, ki je golgoto Golega otoka preživel v njegovi najhujši obliki, v obdobju, ko so na njem kazen prestajali protidržavni elementi, t. i. informbirojevci. To je bil čas, ko je KPJ obračunala z vsemi, ki se niso strinjali z njeno politiko, neposlušneži in kritizerji, ki niso imel nič skupnega s Stalinom, a so bili na montiranih procesih obsojeni kot informbirojevci ter poslani na Goli otok.
Po podatkih arhiva Ministrstva za notranje zadeve RS izhaja, da je Majc-novo ime zabeleženo na 176. strani seznama IB (In-formbiroja) v Sloveniji. Danes je njegova največja želja, da se v zgodovini človeštva kaj takega, kar so morali preživeti nekdanji politični zaporniki v Jugoslaviji, ne bi nikoli ponovilo. Tega ne želi niti največjim sovražnikom. Kdor udbovskih grozodejstev ni doživel, si jih tudi ne more predstavljati. O Golem otoku je bilo v tistih časih strogo prepovedano govoriti, prepoved je trajala še dolgo potem, ko se je otok zaprl za politične zapornike. Vsako govorjenje o njem se je sankcioniralo s ponovnim zaporom. Na karticah, ki so jih pisali zaporniki z Golega otoka, pa je najpogosteje pisalo: »Sem zdrav, živ ...«
Podatkov o Majcnovem prestajanju kazni na Golem otoku nimajo niti v Arhivu RS, niti v arhivu PM Maribor. Ministrstvo za notranje zadeve RS mu je priporočilo, da se v zvezi s tem obrne tudi na Slovensko obveščevalno-var-nostno agencijo, če bi morebiti hranilo kakšne podatke o njem: dosje, odpustnica. Dokumenti o prestajanju prve kazni, prestajal jo je v Mariboru, pa se niso »izgubili«. Temeljno sodišče v Mariboru, enota Maribor, pa je potrdilo, da je bil Franc Majcen s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru spoznan za krivega kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo ter obsojen na kazen tri leta strogega zapora.
Franc Majcen se je rodil v Veliki Nedelji, na Ptuju pa živi že od mladosti. Izučil se je za strojnega tehnika. Po dveh letih trdega dela v mariborskem Tamu ga je sodelavec nagovoril, da je delo v tovarni pustil in se skupaj z njim vpisal na tečaj za zdravstvene aktivnosti. Ker sta s sodelavcem štiri tedne izostala z dela, sta izgubila službo. Kljub temu da sta večkrat poskušala priti do delavske knjižice, je nista dobila, sredstev za preživljanje pa sta imela vedno manj. Franc Majcen je ponovno podlegel nagovarjanju sodelavca in skupaj z njim poskušal leta 1949 ilegalno prečkati državno mejo, pobegniti v Avstrijo in od tam v Ameriko za boljši jutri. Poskus jima je spodletel, Majcen je dobil leto zapora, ki ga je prestajal v Mariboru. Spoznan je bil za krivega, da je po predhodnem dogovoru in v sporazumu z drugo osebo poskusil ilegalno pobegniti preko državne meje, s čimer je storil kaznivo
dejanje zoper javni red in mir. Obtožnica mu je očitala, da je poskušal ilegalno pobegniti v tujino, da bi v inozemstvu storil kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo, kar pa v nobenem primeru ni bil njegov namen. »V tujino sem želel le zaradi 'boljšega kruha,« poudarja. »Moji razlogi so bili ekonomske narave, ne politične.« Po odsluženi enoletni kazni se je zaposlil v Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo. Udba ga je nenehno »spremljala«, občutek zasledovanja je bil vse prej kot prijeten. 10. junija leta 1952 je bil ponovno aretiran kot protidržavni element, t. i. informbirojevec. Spoznali so ga za krivega kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo, ker je v prvi polovici leta 1951, potem ko se je seznanil z obstojem in namenom »kon-trarevolucionarne organizacije«, pristal na sodelovanje v tej organizaciji in se udeležil najmanj enega sestanka članov te organizacije. Na javni razpravi, v dvorani je bilo 200 ljudi, je bil kot protidržavni element obsojen na tri leta strogega zapora. Goli otok si je prislužil samo zato, ker je nekaj malega povedal o tem, kako je bilo v zaporu zaradi ilegalnega prečkanja državne meje, ni šlo za nobeno kon-trarevolucionarno organizacijo. Po izreku sodbe so ga pod strogo kontrolo najprej poslali v Ljubljano, zatem pa z večjo skupino obsojencev, vozili so jih v živinskih vagonih, v Sarajevo in Bilečo, kjer se je začelo prvo pranje možganov, prava kalvarija pa se je začela ob prihodu na Goli otok. »Sprejem novih se je izvajal s t. i. špalirjem, strojem za mletje živega mesa, udarci so padali z vseh strani. Novega kaznjenca je bilo potrebno pretepsti, če nisi tepel, si bil ponovno sovražnik. Pranje možganov se je izvajalo s sistemom politične prevzgoje v petih stopnjah. Vsak dan smo morali obvezno brati članke partijskih in državnih voditeljev in o njih razpravljati,« se spominja Majcen. Politične konference so bile redne kot hrana, obvezna pa je bila tudi diferenciacija med kaznjenci. Vsak kaznjenec je bil najprej banda, v procesu politične prevzgoje pa si lahko dosegel štiri stopnje; vse pa je bilo odvisno od tega, kako si bil prizadeven oziroma pripravljen spremeniti svoje stališče. Najprej si bil bojkotiran, zatem odložen, v tem stadiju nihče ni smel s teboj govoriti, kot član kolektiva si že lahko govoril z ljudmi, najvišja stopnja pa je bila aktivist. Če si dobro sodeloval, si imel tudi pravico delati v delavnici, Majcen je

¡«o in
TOT'" i
Foto: Črtomir Goznik
Franc (Frenk) Majcen je golgoto Golega otoka doživljal v njegovi prvi fazi, fazi informbiroja, ko so na njem zapirali vse, ki se niso strinjali s politiko KPJ, neposlušneže in kritizerje.
delal na namakalnem sistemu ene od udbovskih ekonomij. Kot član kolektiva pa si lahko hitro padel nazaj v bojkot, če si kaj slabega povedal. Tortura je bila nepopisna, v človeku je pustila neizbrisne posledice, postal si prava razvalina življenja. »Goli otok me je zaznamoval za celo življenje,« je povedal Franc Majcen. »Na Golem otoku in Grgurju sta partija in Udba razčloveči-li človeka,« je med drugim v svoji knjigi Otok brez milosti zapisal Dimitrij Žilevski, ki je prav tako doživel golgoto tega skalnega otoka.
Udba ga je novačila, a se ji ni podredil
Z Golega otoka je se je na Ptuj vrnil tako rekoč gol, bos, brez denarja, brez dostojanstva in stigmatiziran, še naprej pa ga je spremljala tudi Udba, ki je želela iz njega narediti svojega sodelavca, skušala ga je prisiliti v ovaduštvo. Ni želel nositi glave v košu in dajati poročila o ljudeh. Zapu-
stil je Ptuj in odšel v Metalno Maribor, kjer je 12 let delal kot strojnik na terenu. Bil je cenjen strokovnjak, politično pa močno vprašljiv, zato ga je Udba še naprej spremljala. V noben delavski organ mu ni uspelo priti, čeprav je imel vse pogoje za to. To je bilo zelo moteče. Med montažo v Bakru se mu je preko zveze uspelo zaposliti v eni od hrvaških firm, prišel je tudi do potnega lista, ki ga v Sloveniji ni mogel dobiti. Kmalu so mu ponudili delo v tujini. Najprej je delal na Nizozemskem, zatem v Belgiji in nato v Nemčiji, v priznani firmi Diemler Benz. Leta 1992 se je upokojil in vrnil v Slovenijo. Začel je boj za svoje pravice, za rehabilitacijo.
Na podlagi Zakona o popravi krivic je Komisija za popravo krivic oktobra leta 1998 na zahtevo Franca Majcna izdala sklep, s katerim mu je bil priznan status bivšega političnega zapornika za čas, ko mu je bila odvzeta prostost, za ta čas mu je bila priznana pravi-
ca do odškodnine, čas od 10. 6. 1952 do 29. 11. 1954 pa se mu je tudi priznal kot dvojno štetje v pokojninsko dobo. Ni pa mu bil priznan status bivšega političnega zapornika, pravica do odškodnine in štetje v pokojninsko dobo za čas, ko je bil prvič obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper javni red in mir, ker je ilegalno poskusil prestopiti slovensko-avstrijsko mejo. Zaradi mladostniške želje po zaposlitvi in izobraževanju v tujini je bil leta 1949 obsojen na eno leto zapora. Prestajal jo je od 17. oktobra 1949 do 17. oktobra leta 1950. Po razsodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je bil Franc Majcen leta 2003 oproščen obtožbe, da je storil kaznivo dejanje zoper javni red in mir, ko je leta 1949 po predhodnem dogovoru in v sporazumu z drugo osebo poskusil ilegalno pobegniti preko državne meje v Avstrijo. Pripadla mu je tudi odškodnina v višini 80 tisoč nemških mark, a so mu jo izplačali le v polovičnim
»Že od nekdaj so bili ih'--I'I,ikI!t.i skalni otoki sredi morij priljubljeni kraji, kamor so diktatorski režimi pošiljali svoje politične nasprotnike. Starogrške bajke pripovedujejo o takih otokih v Egcjsketti morju.«
«Pri izbiri teh otokov Je bila povsod odločilna topopsihološka dimenzija jnsulatttosil zaradi katere so nekateri bolj otoki od drugih- Zadošča namreč navesti besedo otok 7, nekim smiselnim elementom, da dobi hipostatlčen pomen, kot na primer, BiaZeni otoki. Otok mrtvit, Skrivnostni otok. Otok ljubezni, Rajski otok .
»Tudi lokacija taborišč - Sveti Gtgii: ib Goli otok vnašala brezup. Pusta, gola otoka, kamniten svet brez kakršnega koli rastlinja Hicz pitne vode. samo mojtski valovi pljuskajo. Rjlcti sonce s svojo neznosno pripeko ubija; pozimi burja in velebitski vetrovi hočejo pometali v motje barake In nas. Nikjer življenja, kamor je neslo oko. Tudi psihično pogubno..;
«ji«* frni&a, fn,- sv ^rT.-Jr.T.f.'1. .vv-.r, 1990
Foto: Črtomir Goznik
Naslovnica knjige Dimitrija Žilevskega Otok brez milosti, v kateri je opisal pet let zapora »informibi-rojevca«.
znesku s t. i. poravnavo, ki jo je bil prisiljen sprejeti. Če je ne bi sprejel, bi izgubil še to, četudi mu je bila določena v že omenjeni višini, zato se je odločil za revizijo. Tudi to kaže na to, da se Slovenija še vedno ni pripravljena soočiti z enim od najokrutnejših obdobij svoje zgodovine in tistim, ki so utrpeli krivice, te tudi priznati.
Totalitarni sistem je potrebno obsoditi
»Utrpel sem politično, pravno, moralno škodo, izgubil sem ugled, dostojanstvo, moč, danes sem živčen, bolan. Moja želja je, da bi se obsodil totalitarni sistem, da se opravi lustracija do tretjega kolena. Vsem, ki so okuženi, ki so krivi za to, kar smo politični zaporniki doživeli, naj se odvzamejo funkcije. Poiskati je potrebno krivce za zamolčane grobove. Motijo me simboli, postavljeni v čast Titu, Kardelju, Rankovicu. Goli otok je postal zapor za tiste, ki so bolj verjeli Stalinu kot Titu na predlog Kardelja. Mnogi so se na Goli otok vračali kot 'dvo-motorci' in 'tromotorci', za to so poskrbeli politični funkcionarji, da so se ohranili na položajih. Vse simbole, povezane s temi imeni, je potrebno odstraniti, da bomo lahko živeli v demokratičnem duhu. Vesel sem, da je nekdanja Jugoslavija propadla, a je do razpada prišlo prepozno. Velik problem Slovenije je tudi neurejen pravni sistem, veliko pa bo potrebno narediti še na področju sociale, delovne zakonodaje in financ, na cesti je 100 tisoč ljudi. V letih, ko sem delal v tujini, sem zaslužil več kot nekateri slovenski tajkuni, pa nimam nič. Oni imajo milijarde, pa niso delali nič. To je krivično do slovenskega človeka, delavca, ki je ustvarjal vso to družbeno bogastvo, od katerega danes nima ničesar. Ustvarili smo nove krivice, pa še starih nismo popravili in se soočili z njimi. Čas pa bi že bil, da bi tudi zgodovinarji opravili svoje, da bi se razgalila celotna resnica o Golem otoku in drugih zaporih, ki so služili za izolacijo informbiro-jevcev,« dodaja Majcen.
Franc Majcen se je odzval javnemu pozivu za posredovanje podatkov o delovanju Službe državne varnosti oziroma Udbe, ki ga je objavila Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, ker javnost še vedno o tem premalo ve, pravi. S tem so vse žrtve preteklih represij dobile možnosti, da predstavijo svoja pričevanja o delovanju Udbe.
Ptuj • Marija Hernja Masten - gostja Doma kulture MuziKafe
Zgodbe našega mesta
Ste se kdaj spraševali, kakšno je bilo nekoč naše mesto in kako so pred nekaj stoletji živeli Ptujča-ni? Na to temo bo v začetku februarja in marca v Domu kulture v Muzikafeju srečanje z zgodovinarko Marijo Hernja Masten. Govorila bo o zgodovini našega prelepega mesta, na poljuden način pa bo predstavila zgodbe, ki jih za svojimi zidovi nosijo zgradbe starega mestnega jedra.
Marija Hernja Masten, ki bo predavanji izpeljala 9. februarja in 8. marca, se bo pregleda zgodovine našega mesta tokrat lotila na način, ki bo razumljiv slehernemu poslušalcu. Na zanimiv način bo predstavila bogato preteklost, ki jo v sebi nosijo zgradbe starega mestnega jedra, ter pripetljaje ljudi, ki so v njih nekoč živeli. Predavanje ne bo klasično, saj njen namen ni predavati strokovni javnosti, temveč nagovoriti vse, ki bi jih utegnilo zanimati, kaj se je nekoč dogajalo za zidovi starih ptujskih mestnih zgradb.
Vsekakor se obeta zanimiv dogodek, saj zgodovinarka Zgodovinskega arhiva Ptuj Marija Hernja Masten zgodovino našega mesta raziskuje že celih 30 let.
Kako ste si zamislili predavanji oziroma srečanji? Ste na Ptuju že kdaj izpeljali kakšno podobno predstavitev?
»Povabili so me, da bi pripravila krajše predavanje o zgodovini Ptuja, podrobneje glede na hiše. Vsaka hiša v centru mesta ima lastno zgodbo, spisalo jo je življenje ljudi, ki so tam prebivali. O teh je možno govoriti tako ali drugače. Pred leti sem v sklopu nekega projekta naredila knjigo meščanov; gre za rokopis, ki ga hranimo v Zgodovinskem arhivu. Tam so objavljena imena, ki Ptuj-čanom ne povedo veliko. Da bi bolj na poljuden način pri-
Marija Hernja Masten
bližali zgodovino našim someščanom in zainteresirani publiki, smo se odločili, da bi bilo pametno predstaviti izbrane zgradbe starega mestnega jedra.«
Katerega zgodovinskega obdobja pa se boste lotili?
»V uvodu bo kratek uvod o nastanku in zgodovini mesta, pri čemer bo poudarek na srednjeveškem obdobju, kasneje pa se bom lotila 18. in 19. stoletja. Nekatere zgodbe sežejo tudi v 17. stoletje, večina pa jih je iz 19. stoletja. V drugem predavanju pa se bomo glede na to, da ga bomo izpeljali na dan žena, 8. marca, posvetili usodi žensk in njihovim zgodbam. Mislim, da bo zanimivo poklepetati o svojem mestu. Pomembno je, da ne pozabimo teh zgodb. Ljudje mislijo, da te zgodbe pripovedujem kot pravljice, ampak te pripovedi so resnica. Govorila bom
o vsakdanjih dogodkih: temu je z glasbenikom pobegnila žena, ta meščan je bil pokopan kot brezverec, slavna zgodba okrog javne hiše, socialne zgodbe ipd. V glavnem gre za take zgodbice, ki niso čisto suhoparne. Glede na to, da bo takrat čas pusta, pa bomo nekaj besed namenili tudi temu. To bo približno enourni kolaž zgodovine našega mesta. Da vidimo, kako se je včasih delalo in kako se je nekoč živelo. Videli bomo, da so spremembe drastične.«
Kateri pa so viri zgodb, ki jim bomo lahko prisluhnili?
»Nekatere so iz arhivskega gradiva, nekaj pa je takih, ki niso bile nikoli zapisane, jaz pa jih poznam. Zelo raznoliko bo, tako da bo predavanje res namenjeno vsem, ki jih preteklost našega mesta zanima.«
Nekaj podobnih akcij ste imeli tudi v društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj.
»Tako je in tudi to akcijo nameravamo izpeljati še za naše člane. V društvu Cesar-sko-kraljevi Ptuj delujem kot hišna zgodovinarka. Pogovarjali smo se že o pečatih in grbih, o zgodovini mesta pa se bomo prvič. Nisem pa še prepričana, kdaj bomo to izpeljali.«
Tudi stavba, kjer je danes Muzikafe in kjer boste predavali, ima bogato zgodovino. Boste tudi o njej kaj povedali?
»Upam, da mi bo uspelo poiskati gradivo. Vsekakor mislim, da bi bilo to zanimivo.«
Vaše raziskovanje zgodovine Ptuja obsega kar 30 let dela. Je to predavanje zahtevalo posebne priprave?
»Seveda. Za vsako hišo sem poiskala lastnike, vse spremembe, ki so nastajale, in ravno preko teh pridemo do zgodb. Kadar prebirate zapuščinsko razpravo o tem, kako je mati umrla in za seboj pustila šest majhnih otrok, ravno iz tega arhivskega gradiva največkrat izvemo prave življenjske zgodbe. Za vsako hišo je res treba posebej narediti obdelavo. Danes priznana gostilna Ribič je bila nekoč recimo pekarna in je imela številne lastnike, med prvimi je bila, ki je imela lasten vodovod. Tam je živel tudi en mestni svetnik ... Ko izbrskaš take stvari, nastane celota.«
Dženana Bečirovič
Ljubljana • Odlikovanje fotografskemu mojstru
Predsednik države odlikoval Kerblerja
Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je z redom za zasluge za vrhunske umetniške dosežke in velik prispevek k uveljavljanju slovenske fotografije prejšnji teden odlikoval uveljavljenega fotografa Ptuj-čana Stojana Kerblerja.
Kljub temu da je imel slovenski predsednik prejšnji teden kopico obveznosti, je v četrtek le nekaj ur pred srečanjem s hrvaškim predsednikom Stjepanom Mesičem podelil še štiri odlikovanja z redom za zasluge. Med odli-kovanci je bil tudi Stojan Kerbler, priznani slovenski fotograf, ki je svojo prvo fotografijo ustvaril že davnega leta 1953. Za odlikovanje sta ga predlagala Fotografska zveza Slovenije in Rotary klub Ptuj.
»To je odlikovanje moji fotografiji. Vesel sem, da je to priznanje čisti fotografiji, ki jo jemljem kot samostojno likovno delo. Za to se zavzemam že celo življenje. Mislim pa, da je predsednikovo odlikovanje tudi širše družbeno priznanje fotografiji nasploh.
Čeprav se pred 30 leti ni vedelo, kako se bodo stvari izšle, je danes jasno, da je klasična fotografija kljub kopici novosti prava umetnost,« je po prejemu odlikovanja dejal Kerbler, ki je svojo prvo fotografijo objavil že leta 1960, to je bila fotografija dimnika v snegu.
Od takrat je razstavljal na 1384 razstavah v 52 državah sveta. Ravno kurentovanje, ki je eno njegovih najpomembnejših ustvarjalnih področij, pa bo za Kerblerja letos trojno obeleženo. Zraven jubilejnega 50. Kurentovanja bo namreč v galeriji Magistrat sočasno odprta še njegova 150. samostojna razstava, s katero bo počastil 50 let neprekinjenega razstavljanja.
Dženana Bečirovič
Foto: Staša Cafuta
Stojan Kerbler je bil predsednikovega priznanja zelo vesel.
Tednikova knjigarnica
Nova bralna poslastica neverjetnega Roalda Dahla
Roald	Dahl
(1916-1990) je eden mojih najljubših avtorjev, naravnost obožujem njegov iskrivi stil in ob njegovih duhovitih jezikovnih izmišljijah se vedno znova čudim mojstrovemu ubesedovanju. To je tudi eden redkih avtorjev, čigar grozljivosti prav dobro prenašam, čeprav priznam, da sem ob prvi zgodbi iz predzadnje pri nas prevedene zbirke zgodb za odrasle z naslovom Poljubček (Sanje, 2008. 291 strani) čutila krčenje želodčnih sten, ko je starka nagovarjala svojo novo mladoletno žrtev.
Sicer je Roald Dahl dobro znan avtor slovenskim bralcem, predvsem mladim. Najprepoznavnejši je po knjigi (in filmu) Matilda, ki je pravzaprav kritika odraslih neumnežev. Matilda je bila doslej samo v slovenskem prevodu kar sedemkrat natisnjena. Tudi znamenite dogodivščine malega Čarlija v tovarni čokolade (knjiga, film) so doživele več slovenskih natisov. V vzajemni knjižnični bazi je najti kar 57 naslovov z avtorstvom Roalda Dahla, med novejšimi so: Jurijevo čarobno zdravilo, Gravža, Čudoviti lisjak, Žirafa in Peli in jaz, Gromozanski krokodil, VDV, Kavlež ifla ... Odlično družinsko, do očetov izredno ljubeznivo branje je zgodba Danny, prvak sveta (Sanje, 2006). Več o avtorju najdete, cenjeni bralci Knjigarnice, v Albumu svetovnih književnikov, v drugi knjigi, ki predstavlja sodobnike (Nives Križnar. Mladinska knjiga, 2009), kjer je žal zelo površen seznam Dahlovih knjižnih izdaj. Med drugim tudi ni navedena avtobiografska knjiga z naslovom Poba: zgodbe iz otroštva, ki je izšla v zbirki Sledi iste založbe leta 1997.
Založba Sanje je konec minulega leta razveselila ljubitelje Roalda Dahla z zajetno zbirko zgodb (750 strani): Zbrane kratke zgodbe (Roald Dahl. Prevedle: Ana Ba-rič Moder, Katja Zakrajšek, Tina Škoberne in Jedrt Ma-ležič.), knjiga je izšla s pomočjo Kulturnega programa Evropske unije (2007-2013). In tudi del cene te knjige (39,95 evra) je namenjen skladu Roalda Dahla, ki podpira delo medicinskih sester, posebej usposobljenih za skrb za otroke z epilepsijo, krvnimi okvarami in možganskimi poškodbami.
Zbrane kratke zgodbe so razdeljene v pet sklopov z naslovi: Poljubček, Zdaj pa ti, Babja jaga, Takšen kot ti in Še osem prečudovitih zgodb. Vseh zgodb skupaj je petdeset! Kakšen užitek!
Oni dan, ko mi je knjiga končno prišla v roke, sem zvečer, udobno ležeča v postelji (kljub zajetnosti in nekoliko večjemu formatu knjiga sploh ni težka!) malo najprej polistala med platnicami. Aha, Poljubček mi je že znan in začnem brati kazalo. Kje bi začela? Katero zgodbo bi najprej izbrala? Mislim, pri Dahlu za odrasle se mi vedno razvije bojazen pred nočnimi morami ali pred posledičnimi sanjami, kjer se njegovi hudobni antijunaki pomešajo z mojo stvarnostjo, oziroma nočno nestvarnostjo ... Iz Babje jage ne bom brala, ker je včasih Dahl zares strupen do starejših in starih žensk. Ali pa bi, mogoče, npr. zgodbo Kuzla - njen naslov mi zveni zelo hudo. Še malo prelistavam in obvisim na naslovu Matični mleček. Evo, je čas prehladov in moja družina se mesec in več baše z vsemi mogočimi čebeljimi izdelki. Evo, zgodba Matični mleček (str. 90) bo prava. Ejej, ti presneti Dahl!
Si morete misliti idilično kmečko družinico z novo-rojenko, ki... No, tako začenja Dahlova zgodba:
»Na smrt me skrbi, Albert, prav zares,« je rekla gospa Taylorjeva.
Pogled je imela uprt v otroka, ki je zdaj povsem negibno ležal v pregibu njene leve roke.
»Preprosto vem, da je nekaj narobe.«
Koža na dojenčkovem obrazu je bila biserno prosojna in zelo tesno napeta čez kosti.
»Poskusi še enkrat,« je rekel Albert Taylor.
»Ne bo pomagalo.«
»Ne smeš odnehati, Mabel.«
Uf, dojenčica ne je, mamica obupuje, takrat pa vzame stekleničko in dojenčico v roke ata, ki je uspešen pridelovalec medu.
Sploh si ne morete misliti, dragi bralci, kam pripelje strast očeta, ki ni bil več tako mlad, hm, prej je bil preveč star za otroke...
In uživajte ob knjigah!
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Ptuj • Pogovor z Andrejem Čušem
»Mešajo politiko in študentsko organiziranje«
Kljub temu da je še zelo mlad, Ptujčan Andrej Čuš velja za odličnega sogovornika, ki svoja stališča in mnenja prepričljivo argumentira. Zelo smelo in uspešno je vodil ptujsko dijaško sekcijo, ki je ravno z njegovim prihodom doživela svoj razcvet, lansko leto je predsedoval Dijaški organizaciji Slovenije. Prvo leto študija pa bo obeležil še z eno pomembno funkcijo, vodenjem Kluba ptujskih študentov.
Na volitvah, ki so potekale pred nekaj dnevi je bil 19-le-tni Andrej Čuš edini kandidat za mesto predsednika, od skupaj prisotnih 84 ptujskih študentov pa si je priboril kar 73 glasov. »S številko sem zadovoljen in kaže, da smo letos sestavili mlado in perspektivno ekipo, ki bo to zaupanje poizkušala maksimalno upravičiti,« je pojasnil Čuš, ki smo ga povprašali še o njegovih ambicijah in viziji ptujskega Kluba študentov.
Nekaj dni pred volitvami je bilo slišati o določenih napetostih. Bojda je prišlo nekaj posameznikov, ki ti je stalo nasproti?
»KPŠ volitve so bile vedno zanimive, predvsem zaradi dejstva, da sta bili običajno oblikovani dve skupini oziroma listi, ki sta kandidirali. Letos tega ni bilo, a vseeno so se pojavile osebe, ki so želele zagovarjati svoje interese. Sam seveda osebno nimam s tem težav, celo podpiram to, saj ima vsak pravico imeti svoje mnenje, mora pa se pri tem ločiti javno diskre-ditiranje in nizkotno delovanje od konstruktivne kritike in pobude. Mislim, da končni rezultat, ki je bil 73:11 v mojo korist, jasno kaže, da je zmaga več kot uspešna in upravičena ter da sem imel
Pri p. Martinu Vidoviču pa imam občutek, da smo ga cenili in imeli radi tudi v času njegovega življenja, saj je s svojim prijaznim in dobronamernim nastopom zbujal zaupanje in simpatijo.
V teh dneh mineva eno leto, kar je Bog p. Martina Vidoviča poklical k sebi. Dočakal je skoraj 80 let, od teh je 57 let preživel kot redovnik, Frančiškov brat minorit. Rojen je bil leta 1929 v Lancovi vasi, od 1941 do 1945 je obiskoval gimnazijo na Ptuju, nato stopil v minorit-ski red in bil leta 1953 posvečen v duhovnika. Služboval je na Ptuju in nato v Sostrem. Ko je leta 1972 postala slovenska minoritska provinca samostojna, je bil njen prvi provincial. Leta 1978 je na prošnjo graške škofije sprejel službo župnika v župniji Mariahilf v Gradcu in tam deloval do leta 2006, ko se je vrnil v svoj matični samostan na Ptuj. Kljub teži let tu ni počival, ampak deloval kot gvardijan, zavzeto je spremljal
široko podporo. Zelo pa me moti dejstvo, da nekateri posamezniki ves čas mešajo politiko in študentsko organiziranje. Če ima kdo politične interese, naj kandidira v politični stranki, tisti, ki pa niso bili zadovoljni z mojo kandidaturo, pa so imeli možnost, da tudi sami kandidirajo, vendar tega niso storili. Očitno se ne počutijo več dovolj sposobne.«
Kako si predstavljaš letošnje leto kot nov predsednik KPŠ?
»Leto 2010 bo zelo zanimivo. Glede na to, da sem bruc, sem se do zdaj kar dobro privadil na študentsko življenje ter življenje na relaciji Ptuj-Ljubljana. Leto bo zagotovo tudi delovno, kajti funkcija predsednika KPŠ zahteva veliko dela in odrekanja. Ampak, če bomo na koncu uspešni, bo vse to poplačano.«
Boš uspel uskladiti študijske obveznosti z vodenjem Kluba?
»Moral se bom zelo potruditi pri organizaciji časa, predsedovanje Klubu je velika odgovornost in tudi čast, ki me toliko bolj zavezuje k doslednemu in dobremu delu v korist ptujskih študentov.«
Kako se bo tvoje delo tu razlikovalo od vodenja DOS?
in podpiral nastajanje Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla. Poleg tega je bil tudi provincialni minister, voditelj ministrantov, katehet, izjemen pevec, član zbora sv. Viktorina, simpatizer pevske
»Delo v dijaškem in študentskem organiziranju je v nekaterih primerih in projektih zelo podobno. Strinjam se z mnenjem, da je študentsko organiziranje le še ena stopnica višje, pa naj gre za organizacijo projektov, odgovornosti ali skrbi do proračunskih sredstev.«
S problematiko dijakov si dobro seznanjen. Vodenje Dijaške organizacije je najbrž zahtevalo
skupine Minores, ljudski misijonar, voditelj duhovnih vaj, magister bogoslovcev, dobitnik zlate značke dežele Štajerske, častni meščan mesta Gradec, konzistorialni svetnik, definitor, kaplan, iskan spove-
veliko dela. Kako ti bodo pridobljene izkušnje prišle prav pri nadaljnjem delu?
»Te izkušnje mi bodo prišle zelo prav. Sam sem dodobra spoznal študentsko organiziranje v Sloveniji ter študentsko problematiko. Zadnja tri leta sem tudi redno spremljal in sodeloval pri projektih KPŠ. Zagotovo sem pridobil do zdaj ogromno izkušenj vodenja organizacije ter
dnik, voditelj duhovnih vaj, voditelj Frančiškovega svetnega reda, romar po Frančiškovih in svetih krajih, dekan ... Najprej in predvsem pa je bil Frančiškov brat minorit.
Kot takega smo ga poznali in cenili, zato so Društvo in zbor sv. Viktorina ter prijatelji p. Martina želeli obeležiti obletnico njegove smrti ter se mu na spominskem večeru zahvaliti za zgled njegovega življenja.
Zato vabimo vse, ki ste p. Martina poznali in cenili, v cerkev sv. Petra in Pavla v petek, 22. januarja, ob 19. uri. Najprej bo sveta maša za pokojnega patra Martina, nato pa program, v katerem bodo sodelovali vidni ustvarjalci, ki so bili povezani s p. Martinom, če omenim samo solista Dunjo Gunžer Spruk in Janeza Lotriča, poleg njiju bo nastopil še zbor sv. Viktorina in moški zbor iz Gradca, Pavle Ravnohrib kot povezovalec in drugi. Vabljeni!
D. E.
projektov, predvsem pa tudi povezovanja med mladimi in mladinski organizacijami nasploh.«
Kakšna je tvoja vizija KPŠ?
»Zastavil sem si široko vizijo povezovanja dijakov in študentov v Spodnjem Po-dravju. Sam želim povečati delo na informiranju članov ter povečanju programske in projektne aktivnosti odbora za socialo in izobraževanje ter odbora za kulturo. Zanemaril ne bi niti pomena sekcij Kluba, tukaj mislim predvsem na dijaško sekcijo. Tudi sam sem se začel udej-stvovati v KPŠ v dijaški sekciji in moram reči, da se je na dijaških generacijah delalo premalo. Razmišljamo tudi o ustanovitvi nekaterih dodatnih specializiranih sekcij, ki bi ponudile članom dodatne možnosti za udejstvovanje v KPŠ. Po dolgem času bo ptujski klub začel delovati v Ljubljani, kjer bomo spomladi začeli projektne aktivnosti ter ponudbo »popustnikov« za naše člane v prestolnici.
Tradicionalni projekti KPŠ so zagotovo eden izmed okvirjev programa KPŠ. Kar se tega tiče, si bom prizadeval, da jih seveda ohranimo in tudi primerno prenovimo, kjer bo le kakšna uresničljiva ideja ali predlog. Pomembno pa je tudi dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in odprtostjo mladim na Ptuju, da lahko aktivno pristopijo k projektnemu delu v KPŠ.
Ne smemo pa pozabiti še na dokončno sanacijo KPŠ, ki bo po predlogu proračuna za leto 2010 končana v mesecu decembru in tako bo lahko imelo po nekaj letih vodstvo KPŠ eno skrb manj.«
Katera novost pa bo po tvojem mnenju najpo-
membnejša za študente same?
»Kot že rečeno, bomo začeli projektno delo v Ljubljani, kjer bodo tudi uradne ure in 'popustniki1. Razširiti želim ponudbo študentskih popustov na Ptuju in v drugih študijskih mestih po Sloveniji. Razmišljam tudi o razširitvi projekta socialnih pomoči ter tudi o razpisu za projekte mladinskih organizacij v sodelovanju s KPŠ. Članom bomo poizkušali nuditi večjo možnost potovanja po evropskih prestolnicah, ponovno bomo uvedli tarok turnirje ter približno od marca naprej začeli spet kulturni program v Kavarni ptujskih študentov.
Bi pa rad poudaril, da mora Klub ptujskih študentov pripadati študentom, zato bomo ustvarili pogoje za aktivnejše in učinkovitejše programsko delovanje. Naše upravljanje organizacije bo vključujoče, finančno pregledno in odgovorno. Na teh načelih želimo postaviti trdne in zdrave temelje za uspešno delo KPŠ v prihodnje.«
Po čem se boš razlikoval od svojih predhodnikov?
»Ocenjevanje predhodnikov se mi zdi zelo neprijetna zadeva, sam sem bolj ali manj v preteklosti sodeloval le z Urošem Gojkovičem in Alenom Iljevcem, s katerima sem imel vseskozi zelo dober in konstruktiven odnos. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje. Cenim pa tudi njuno pripravljenost za kakšno pomoč ali vprašanje, saj imata ogromno izkušenj.«
Vodil si dijaško sekcijo KPŠ. Kaj pa samo delo na področju študentske problematike v Klubu? Si se vključeval že kdaj prej?
»Ja, pretekla dva meseca sem bil prisoten na vseh sejah KPŠ, tako da sem spoznal nove člane in se seznanil s trenutnim stanjem v KPŠ. Tako sem lahko sestavil realen načrt in se pripravil na projekte in prioritete, ki nas čakajo v 2010.«
Kako ocenjuješ dosedanje delo KPŠ?
»Marsikdo, ki primerja KPŠ deset let nazaj in danes, se žal ne zaveda, da ima KPŠ v zadnjih dveh letih trikrat manjši proračun, kot ga je imel v svojih najboljših letih. Zraven tega se spreminja tudi družbena situacija. Predviden proračun za leto 2010 je spet manjši za 15 odstotkov glede na leto 2009. A vseeno se da z veliko odrekanja in entuziazma nadoknaditi tudi ta sredstva in kvalitetno izpeljati zadeve.«
Dženana Becirovic
Ptuj • Spominski večer ob obletnici smrti p. Martina Vidoviča
Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen
Vztrajnost, zvestoba, načelnost in kar je še takih in podobnih vrednot, danes bolj malo cenjenih in še manj živetih, so značilnost nekaterih izjemnih ljudi, ki so živeli ali še živijo med nami. Največkrat jih prepoznamo šele takrat, ko se že poslovijo od tega sveta.
Iz Ptuja v mesta tuja • Mateja Simonič o Španiji
Izkušnja pred začetkom »odraslega« življenja
17 stopinj sredi zime, pogled na morje, čudovita plaža, v krožniku slastna paella, v kozarcu pa sangria. Zraven pa še vročekrvni Španci, ki te ogovarjajo z »Zdravo, lepotička...«
Se sliši kot sanjske počitnice? Hm, za Ptujčanko Matejo Simonič, 22-letno študentko zgodovine, je vse to od septembra del njenega vsakdana. Takrat je namreč natovorila potovalke in se podala na študentsko izmenjavo v Valencijo.
Študentka četrtega letnika enopredmetne zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru si je že vse od vstopa na fakulteto želela študentske izmenjave. »In sicer zaradi jezika, spoznavanja novih ljudi, sklepanja novih prijateljstev ... V glavnem pa predvsem zaradi ene lepe izkušnje, pa tudi iz radovednosti. Še pred diplomo sem želela okusiti življenje v tujini in vse, kar spada zraven,« je pojasnila Mateja.
Čeprav je poti v svet več, se je, kot večina mladih, tudi ona odločila za program Erasmus, ki omogoča mobilnost študentov: »Vsi so ga namreč zelo hvalili in naposled je izmenjavo omogočil tudi meni.«
Tako je pristala v tretjem največjem mestu v Španiji, v Valen-ciji, kjer stanuje v blokovskem naselju v stanovanju s štirimi sostanovalkami. »Lahko bi rekla, da je to stanovanje pravzaprav našlo mene in ne obratno, kot se ponavadi zgodi (smeh). Ko sva namreč s kolegico v šoli na oglasni deski iskali primerne ponudbe, je mimo prišla punca iz Mehike in povedala, da išče dve 'cimri'. Takoj sva bili za, saj je naše domovanje blizu lokalov, diskotek, šole, nogometnega stadiona Valencia ... Sobo si delim s Slovenko, druge sostanovalke pa so iz Mehike in Brazilije,« je razložila Simoničeva, ki bo tukaj živela do februarja, ko se vrača domov.
Tudi v tuji deželi študira, prav tako kot doma, zgodovino. »Predavanja niso obvezna, profesorji so takšni kot pri nas, čeprav nekoliko bolj spoštljivi, izpiti so približno enako zahtevni, čeprav vsi vemo, da so do Erasmus študentov nekoliko po-pustljivejši,« je v smehu opisala razlike med študijem doma in v Španiji.
Slednjo je za kraj svoje izmenjave izbrala predvsem zaradi jezika, ki ji je zelo všeč, pa tudi zaradi podnebja in drugačne kulture: »Res sem hotela izkusiti nekaj novega, sedaj, ko sem še mlada in je za kaj takega zadnja priložnost. Potem bo namreč nastopila služba in druge obveznosti, skratka, realno življenje.«
»Zakaj nisem gledala mehiških telenovel?«
Kljub neizmernemu uživanju, ki ga nudi, pa seveda sama študentska izmenjava prav tako prinaša nekaj obveznosti. V okviru programa Erasmus Si-moničevi namreč pripada tudi 300 evrov mesečne štipendije, vendar mora zato z opravljenimi izpiti zbrati najmanj 20 kreditnih točk. »Pred odhodom sem se morala tudi dogovoriti s
Mateja Simonič zraven plaže v Valenciji
slovenskimi profesorji, katere izpite sploh lahko opravljam v tujini, da mi jih bodo priznali še v Mariboru. S tem nisem imela nikakršnih težav, saj so tudi slovenski profesorji v večini navdušeni nad izmenjavo študentov,« je še dodala Ptujčanka, ki tudi mora vse učne naloge opravljati v španščini.
To pa seveda ni mačji kašelj glede na to, da jezika pred prihodom v Valencijo sploh ni poznala: »Prvi teden na fakulteti sem sedela kot butec sredi predavalnice, potuhnjena kot jež in samo upala, da se kdo ne usede zraven mene in me kaj vpraša ... Od takrat se šele zavedam, kako pomembno je poznavanje jezika. Zdaj imam to srečo, da živim s sostanovalkami, s katerimi sem prisiljena govoriti špansko, in če česa ne znam, mi tudi pomagajo. Skratka, s španščino začnem in končam dan.«
Obiskuje pa še tečaj tega jezika, ki ji sedaj gre že precej dobro, glede na to, da ni imela nikakršnega predznanja. »Prvi teden v Španiji sem se nenehno jezila, zakaj nisem nikoli rada gledala mehiških nadaljevank! To bi mi zdaj zagotovo pomagalo (smeh),« je prepričana študentka, ki nam je tako zaupala tudi nekaj zanimivih španskih fraz, kot so Te amo (Ljubim te;
i • P" " \ '. ¿1	^wmí; 1 V'
j Lg jfl^H t-A* r^^B^H^BdMBT	. r Lj ^fÄSfeßS -
pT(."" ijfl	
VToledu z drugimi Erasmus študenti
Foto: arhiv Mateje Simonič
Foto: arhiv Mateje Simonič
Hola. Que tal? (Zdravo, kako si kaj?); Vale (v redu); Salud (Na zdravje); Jesus (kjer se J izgovarja kot H) pa, recimo, rečejo, ko kdo kihne ...
»Za Špance je tudi čisto normalno, da te ogovorijo s hola, guapa (zdravo, lepotička) ali reina (kraljica), kar pa ponavadi ne pomeni osvajanja, ampak običajen prijateljski nagovor,« je še dodala.
Žaba za srečo, sieste in tapasi
Španija je po mnenju Simoni-čeve na splošno zelo zanimiva država, predvsem jo navdušujejo španska mesta, ki si jih je veliko tudi ogledala: »Še posebno všeč mi je bila Salamanka, starodavno mesto kulture, ki ima eno izmed najstarejših univerz, s katero je povezana tudi zanimiva anekdota. Na njenih vratih, ki so umetelno izrezljana iz kamna, se namreč nahaja lobanja, na kateri sedi žaba. Znana je legenda, da bo tisti, ki jo bo našel sam (brez pomoči nekoga, ki bi mu jo pokazal), imel srečo v življenju. Zato je zelo zanimivo opazovati turiste, ki strmijo ure in ure v vrata in iščejo ta simbol sreče.«
Sicer pa je ena bolj poznanih
značilnosti te dežele »slavna« siesta.«Španci večerjajo zelo pozno, tudi nočno življenje se začne veliko pozneje kot pri nas. Tudi zbujajo se kasneje, trgovine in promet zaživijo šele po 9. uri ... Življenje je veliko bolj umirjeno in dosti manj stresno kot pri nas. Veliko trgovin in restavracij je med 15. in 17. uro zaprtih, saj je to čas za počitek - siesto,« je povedala sogovornica.
Prav tako se ji zdi zanimivo, da se ob srečanju zmeraj poljubijo. Razne posebnosti pa seveda najdemo tudi med njihovo hrano in pijačo: »Velika zanimivost so španski tapasi, ki jih obiskovalec najde v vsakem lokalu. Obstaja jih nešteto vrst, od raznih obloženih kruhkov vse do morskih jedi. Španci namreč ne naredijo požirka, ne da bi prej kaj prigriznili. Kar pa seveda sploh ni težko, saj se sline kar cedijo, ko oči opazujejo dobrote, razstavljene na točilnem pultu. Gosti si tapase jemljejo sami,
na koncu natakarju le plačajo.«
Čeprav se ji zdi mamina kuha še vedno najboljša, pa je zelo navdušena tudi nad španskimi paellami (rižotami, ki se tradicionalno pripravljajo v posebni ponvi nad odprtim ognjem). Kar se pijač tiče, je za Špance značilna sangria, posebej za Valencijo pa še alkoholna pijača Aqua de Valencia, ki je narejena iz pomaranč, gina in šampanjca.
Dodatni kilogrami - značilnost študentske izmenjave
Simoničeva se v Valenciji druži predvsem z Erasmus študenti: »Mojo ožjo družbo sestavljajo mladi iz Brazilije, Mehike, Amerike, Poljske in tudi Slovenije. S samimi Španci se ne družim veliko, skoraj nič.« Slednji se ji vseeno zdijo zelo prijazni in veliko bolj olikani kot naši fantje.
Z dvema sostanovalkama iz Mehike v praznično okrašeni Valenciji
Foto: arhiv Mateje Simonič
S prijateljico iz Ptuja pri cerkvi Sagrada familia (oziroma svete Družine)
»To se, na primer, vidi že pri odpiranju vrat, dvigalu ... Zmeraj ti dajo prednost. Vendar sem vseeno mnenja, da ga ni čez naše Slovence,« pove v smehu Ptujčanka.
Všeč ji je še navada, da mladi, preden gredo v diskoteko, skupaj s prijatelji povečerjajo doma in se igrajo družabne igre.
S privajanjem na začasno življenje na tujem ni imela torej nobenih težav: »Imam namreč super sostanovalke, zato je vse skupaj veliko lažje. Edino, kar pa zares pogrešam, je mamina hrana (smeh). Tukaj si punce same kuhamo, vsaka zase, in prav tečno je vsak dan kuhati. Čisto vse smo se tudi zredile, kar je baje značilnost Erasmus študentov (smeh). Glede na to, da smo brez kakršnihkoli večjih skrbi, veliko žuramo in tudi veliko spimo (smeh).«
Nekaj domotožja pa je vseeno prisotnega. »Najbolj pogrešam družino, predvsem moji nečakinji, in prijatelje, čeprav se veliko slišim z njimi prek interneta, kar pa vseeno ni isto. Najbolj srečna bi bila, če bi lahko vse, ki jih imam rada, preselila v Valencijo. Tu so namreč čudovite plaže in v morju se lahko kopaš še novembra pri 25 stopinjah. Pravi užitek!« je navdušena sogovornica, ki ji pomagajo zmanjševati domotožje tudi razni obiski slovenskih prijateljic.
Na splošno študentsko izmenjavo vsekakor priporoča: »In to z vsem navdušenjem. Gre za izjemno izkušnjo, ki se ponuja le enkrat v življenju. Priporočam jo prav vsem in naj vas nič ne ustavi, ker boste v tem primeru takšne izgubljene priložnosti obžalovali, ko boste starejši.«
In če se boste torej res odločili za študentsko izmenjavo in vas bo pot popeljala ravno v Španijo, vam Simoničeva toplo priporoča predhodno učenje vsaj pogovorne španščine. »Španci namreč niso ravno vešči znanja tujih jezikov. Tudi angleščina ni njihova močna stran, kar niti ni čudno, saj imajo vse angleške filme sinhronizirane v njihov jezik,« je v smehu zaključila simpatična sogovornica.
Polona Ambrožič
Namizni tenis
Vesna Rojko na glavnem turnirju U-21 Stran 16
Tenis
En naslov in trije polfinali
Stran 16
Rokomet
Slovenski rokometaši že v drugem delu EP
Stran 16
Ormož
Podelitev občinskih priznanj športnikom
Stran 17
Srečko Šorli
Sončna oseba s posluhom za življenje Stran 19
Strelstvo
Boštjan Simonič s prvo zmago do vodstva
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Ogu v Španiji, Kelenc v Nemčiji
Foto: Črtomir Goznik
Ogu John Ugochukwu in Doris Kelenc imata lepo priložnost za nadaljevanje kariere v tujini; prvi v Španiji, drugi v nemčiji.
Slab mesec pred prvo tekmo spomladanskega dela prvenstva v 1. SNL ekipa Laboda Drave še zdaleč ni dokončno formirana. V kadrovski kombinatoriki je še precej neznank, kar pa glede na dejstvo, da prestopni rok še ni zaključen, niti ni presenetljivo.
Zadnje zanimive informacije iz kluba govorijo o tem, da sta dva tržno najbolj zanimiva nogometaša, Ogu John in Doris Kelenc, trenutno na preizkušnjah v tujini. Prvi se nahaja v Španiji (govori se o španskem prvoligašu), drugi pa v Nemčiji (2. liga). »Ogu je res na zdravniških pregledih v Španiji, in če bo vse v redu, bo tam tudi ostal. Gre zagotovo za enega najboljših igralcev v naši ligi in njegov odhod bi za nas v igralskem smislu pomenil oslabitev. Na drugi strani pa vemo, da bi s tem transferjem lahko precej izboljšali finančno situacijo kluba, kar pa je seveda
pozitivna plat tega. Doris je na drugi strani v Nemčiji, kjer se zanj zanima drugoligaš. Če bo uspešno prestal preizkušnjo in zdravniški pregled, potem bo tudi on kariero najverjetneje nadaljeval izven naših meja,« je o morebitnih odhodih povedal športni direktor Zoran Pavlo-vič, ki pa na drugi strani pričakuje še kakšen prihod. »Kmalu bo več znanega glede prihoda Amerja Jukana, do konca tedna pa naj bi prišli na Ptuj na preizkušnjo še trije novi igralci, s katerimi sem v stiku. Vsi trije so novinci v slovenskem nogometu, od njih pa pričakujem, da se bodo najpozneje v soboto priključili treningom.«
Lunder in Skubic zaenkrat zelo zadovoljna
Med najmarljivejšimi na
treningih Drave sta zaenkrat zagotovo Nejc Skubic in Matjaž Lunder, ki sta se ekipi pod vodstvom Milka Durovskega priključila na začetku priprav.
Matjaž Lunder je na Ptuju že bil. »Prišel sem v staro okolje, vendar so igralci v veliki večini novi. Izmed tistih, s katerimi sem igral pred tremi leti, so tukaj le še trije. Od prej poznam tudi trenerja, vendar so treningi zaenkrat v večji meri posvečeni nabiranju kondicije, manj je stika z žogo,« je povedal Matjaž, ki se je v vmesnem času dokazoval v Mariboru. »V Mariboru sem imel precej smole s poškodbami, zato upam, da bo tukaj bolje glede tega. Če bom lahko normalno treniral, potem si bom lažje izboril mesto v enajsterici. Pričakujem, da si bomo uspeli zagotoviti obstanek, vendar bo potrebno za ta cilj trdo delati. Seveda sem optimist.«
Kakšen sprejem pa je na Ptu-
ju doživel Nejc Skubic? »Prvi vtisi so super! Fantje so me dobro sprejeli, smo dobra klapa, to pa je v tem trenutku tudi najpomembneje. K temu veliko pripomore tudi trener, ki je zelo sproščen, to pa prenaša tudi na igralce,« je začel Nejc, ki je na Ptuj prišel iz ljubljanskega Interblocka. »Direktor me je poklical in me povabil na Ptuj, sam pa sem povabilo sprejel. Verjamem namreč, da si bomo skupaj zagotovili obstanek. Glede same organizacije Laboda Drave sem pozitivno presenečen, saj sem po govoricah pričakoval slabše stanje. Sem popolnoma osredotočen na treninge, kjer bom dal od sebe maksimum.«
Nogometaši Drave bodo v soboto odigrali prvo pripravljalno tekmo, njihov tekmec pa bo ekipa Mure 05. Tekma bo ob 15.30 uri na igrišču z umetno travo na Ptuju.
Jože Mohorič
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Flavia Solva 2:1 (2:0)
Strelca za Aluminij: Kme-tec (20), Krajcer (25)
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so v okviru priprav na spomladanski del prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi odigrali prvo prijateljsko tekmo. Pod reflektorji na igrišču z umetno travo so gostili avstrijsko Flavio Solvo. Pri domačih ni bilo v postavi Kristjana Lipovca, Anžeta Krajnca, Dejana
Purišiča in Rašida Salkuniča, ki se dogovarjajo o možnosti za prestop v druge klube.
Domači so bili v hladnem vremenu boljši nasprotnik, predvsem v prvem polčasu, ko so z zadetkoma Kmetca in Krajcera povedli 2:0, ob tem pa zamudili še nekaj priložnosti. V drugem polčasu je bila igra bolj enakovredna, gostje iz avstrijske Lipnice pa so izkoristili eno od svojih redkih priložnosti in uspeli znižati vodstvo Aluminija.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Trener Aluminija Bojan Flis je igralce preizkusil na prvi tekmi.
Rokomet • Prijateljska tekma
Varteks presenetil Ormožane
Jeruzalem - Varteks 33:35 (13:17)
Jeruzalem: Belec (11 obramb), Vujovic (5 obramb), S. Žuran (1 obramba); Klemenčič, Korpar 2, Kra-bonja 3, Melnjak 4, Rajšp 2, Bogadi 2, Bezjak 3 (2), Radujkovic 4, Ivanu-ša 2, Sok 4 (3), Hebar 2, Kovačič, R. Žuran 5. Trener: Saša Prapotnik
Sedemmetrovke: Jeruzalem 7/5; Varteks 1/1. Izključitve: Jeruzalem 8; Varteks 14 minut.
Po tradiciji sta se v pripravljalnem obdobju srečali ekipi Jeruzalema in Varteksa. Tokrat so več pokazali gostje iz Va-raždina, ki so kljub številnim odhodom na Hardeku zaigrali odlično in presenetili šestou-vrščeno ekipo elitne slovenske druščine. Varteks je vodil celo tekmo, največ za pet zadetkov. V 50. minuti je Ormožanom uspelo izenačiti na 27:27, vendar je zaključek tekme ponovno pripadel Varteksu. Pri
Jeruzalemu so zaradi poškodb manjkali Bojan Čudič (stegen-ska mišica), Anej Jovanovič in Grega Čudič. Slednji se počasi vrača na treninge, njegovo vrnitev na igrišča lahko pričakujemo okrog marca. Ormožani so še daleč od prave forme, kar je povsem normalno, saj trener Saša Prapotnik tempira formo za februar, ki bo odločilen za uvrstitev Ormožanov v Ligo za prvaka. Omeniti je treba še nešportno gesto gostujočega trenerja Tomislava Štimca, ki je tik pred koncem s svojo ekipo želel zapustiti igrišče, vzrok naj bi bilo slabo sojenje. Vendar igralci Varteksa niso želeli po poti svojega trenerja in so nadaljevali tekmo.
V soboto Jeruzalem gostuje na turnirju v Gorišnici, v ponedeljek ob 17. uri na Hardeku gostuje nekoč sloviti Borac iz Banje Luke.
Uroš Krstič
Športnik leta 2009
Vas izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. februarja 2010 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in spletnega portala www.sportne-novice.com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in portala www. sportne-novice.com in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Po-dravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za ka-
teregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Za pomoč pri glasovanju vam ponujamo imena nekaterih izmed najuspešnejših športnikov iz našega področja: Nina Kolarič, Mina Markovič, Majda Raušl, Vesna Rojko, Sabina Kolednik, Nuša Štefančič, Dejan Zavec, Mitja Mahorič, Matjaž Rozman, Aldo Ino Ilešič, Marko Bezjak, Rok Žuran, Matej Marin, Danilo Piljak, Aleksander Kolednik ...
v Štajerski	T	E	D	NI	iv (rradioptuj IIb 89,8-98,E "ICH3
športnik leta - spodnjega podravja - 2009					
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov:
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI.
www.sportne-novice.com
Namizni tenis • Velika nagrada Slovenije v Velenju
Vesna Rojko na glavnem turnirju U-21
Velenjska Rdeča dvorana je od torka naprej prizorišče največjega športnega dogodka v namiznem tenisu v Sloveniji. Na sporedu je namreč že 11. mednarodno prvenstvo Slovenije Pro tour - Velika nagrada Slovenije. Organizatorji, NTZ Slovenije, domači klub Tempo in zavod Rdeča dvorana so za slovenske razmere zbrali zavidljivi nagradni fond v višini preko 120.000 ameriških dolarjev. Za nastop v Velenju se je skupno prijavilo 235 igralcev in 147 igralk, ki prihajajo iz 47 držav. Po mnenju organizatorjev in strokovnjakov naj bi bila kakovost nekoliko slabša od lanske, vendar še vedno dovolj dobra za pravi spektakel. V odsotnosti najboljših Kitajcev bodo verjetno glavno vlogo igrali igralci in igralke iz vzhoda, ki igrajo za evropske klube. Največ slovenska javnost pričakuje od našega najboljšega igralca Bojana Tokiča, ki je postavljen za osmega nosilca.
Med številnimi nastopajočimi sta tudi dve igralki NTK Ptuj, in sicer Vesna Rojko in Ivana Zera, ki bosta nastopili v članski konkurenci ter v konkurenci do 21 let starosti. Žal sta obe ptujski tekmovalki
m^mrn1
Foto: Črtomir Goznik
Članica NTK Vesna Rojko se je renci U-21, kjer pa je izgubila s
uvrstila na glavni turnir v konku-Francozinjo.
obstali v članskih kvalifikacijah in izpadli iz nadaljnjega tekmovanja kakor še preostalih šest slovenskih igralk. Še najbližje zmagi je bila prav Vesna Rojko, ki je proti Čehinji Hani Mete-lovi izgubila 3:4. Ptujčanki v prvem krogu dvojic nista bili uspešni in sta izgubili proti
Vesna Rojko izpadla
V četrtek dopoldan se je na 11. mednarodnem namiznote-niškem turnirju v Velenju pričel glavni turnir. V konkurenci do 21 let je v prvem krogu nastopila tudi Ptujčanka Vesna Rojko, ki pa je na žalost izgubila proti Francozinji Aurore Dessaint z 0:4 ter se tako poslovila od nadaljnjega tekmovanja.
nizozemskemu paru. V članski konkurenci je nastopil tudi Gregor Zafošnik, sicer Ptujčan v dresu državnih prvakov iz Maribora, ki je prav tako obtičal v kvalifikacijah.
Bolje je bilo v konkurenci deklet U-21, kjer se je Vesna Rojko s tremi zmagami prebila na glavni turnir. Z odlično igro je ugnala Slovenko Anjo Gra-mut (3:1), Anelio Lupulesku iz Srbije (3:1) ter Karin Kovasc iz Avstrije (3:0). Vesna bo v prvem krogu glavnega turnirja igrala s Francozinjo Aurore Desaint. Žal pa njena klubska kolegica Ivana Zera ni bila uspešna: ob zmagi proti Rosselli Scardigno
iz Italije je dvoboja z Lee Yea Ram iz Koreje (0:3) ter Andreji Todorovič iz Srbije (1:3) izgubila.
3. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
Igralci Šternmatika iz Cir-kovc so v šestem krogu dvakrat gostovali ter obakrat izgubili. Boljši od njih so bili igralci tret-jeuvrščenega Logatca in peto-uvrščenega Preserja.
REZULTATI 6. KROGA: Preserje
-	Šternmatik Cirkovce 5:0, Logatec
-	Ljutomer 5:3, Križe - Branik 5:4, Kajuh Slovan - Žogica II 5:1, Preserje Ljutomer 4:5, Logatec - Šternmatik Cirkovce 5:0, Križe - Žogica II 5:0, Kajuh Slovan - Branik 2:5.
1.	BRANIK	10	9	1	18
2.	KRIŽE	10	9	1	18
3.	LOGATEC	10	7	3	14
4.	KRKA II	8	5	3	10
5.	PRESERJE	10	5	5	10
6.	KAJUH SLOVAN	10	5	5	10
7.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 10	2	8	4
8.	LJUTOMER	10	1 9	2
9.	ŽOGICA II	10	1 9	2
PRESERJE - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:0
Švigelj - O. Štern 3:0, Kaiser
-	Šilak 3:1, Semič - D. Štern 3:0, Kaiser - O. Štern 3:0, Švigelj - D. Štern 3:0.
LOGATEC - ŠTERNMATIK CIRKOVCE 5:0
Kožul - O. Štern 3:0, Benčina
-	Šilak 3:0, Vrabl - D. Štern 3:1, Benčina - O. Štern 3:1, Kožul - D. Štern 3:0.
Danilo Klajnšek
Tenis m TK Terme Ptuj
En naslov in trije polfinali
DP U-12 na Otočcu
Na državnem prvenstvu za dečke do 12. leta starosti je na Otočcu skupno nastopilo več kot 60 mladih igralcev. Sodelovali so vsi najboljši v tej starostni kategoriji, kar je turnirju dajalo dodatno zanimivost. Barve TK Terme Ptuj je zastopal Sven Lah, ki si je z zadnjimi uspešnimi igrami zagotovil status 3. nosilca turnirja. S tremi zanesljivimi zmagami in uvrstitvijo v polfinale je ta status tudi potrdil. Na tej poti je z rezultatom 6:1, 6:1 ugnal tudi 6. nosilca Anžeta Arha (Triglav Kranj). V polfinalu je bil od njega uspešnejši 1. nosilec Grega Kokalj (AS Litija).
Sven je bil v paru s Celjanom Amadejem Goručanom uspešen tudi v igri dvojic, saj sta se prebila do polfinala. Ustavila sta ju Grega Kokalj in Nejc Sitar (ŽTK MB).
DP U-16 v Rogaški Slatini
V kategoriji U-16 je državno prvenstvo potekalo v Rogaški Slatini, ptujski teniški klub pa je tam zastopalo šest igralcev. Pri dekletih je Marina Baklan v glavnem delu turnirja izpadla v 1. krogu. V kvalifikacijah dečkov so nastopili Luka Merc (izpadel v 1. krogu), Mitja Čuš (izpadel v 2. krogu) in Blaž Kocjan (s tremi zmagami se je
.•••v
»S. W E
Foto: Črtomir Goznik
Člana TK terme Ptuj Sven lah in Urh Krajnc Domiter sta se iz dvoranskih državnih prvenstev vrnila s številnimi priznanji.
uvrstil na glavni turnir). Tam je v 1. krogu naletel na izjemno razpoloženega 2. nosilca Riharda Rožaca (TA Breskvar) in gladko izpadel. Samo Vršič je zmagal v 1. krogu, v drugem pa odigral dober dvoboj z Markom Juričičem, a ga na koncu izgubil. Uspešnejši je bil Urh Krajnc Domiter (3. nosilec), ki je najprej nanizal tri zmage, nato pa se je v pol-finalu pomeril s 1. nosilcem
Blažem Bizjakom (As Litija). V enem najkvalitetnejših dvobojev turnirja je slavil Bizjak z rezultatom 7:6(3), 6:4, čeprav je imel Urh prednost v prvem (5:4 in servis) in drugem setu (4:1). Bizjak je gladko zmagal tudi v finalu.
V igri dvojic sta bila Urh in njegov soigralec Blaž Bizjak 1. nosilca in sta ta status z zmago tudi potrdila. V četrtfinalu sta izločila dvojico Blaž Kocjan
(TK Terme Ptuj)/Samo Vršič (Radenska). Osvojitev naslova državnega prvaka med dvojicami in dobre igre med posamezniki so za Urha dobra popotnica za sezono, saj si je prislužil povabilo selektorja Aleša Šporna v reprezentanco, obenem pa je dobil še povabilo za igranje na ITF turnirju v Radencih.
JM
Rokomet m EP v Avstriji
Slovenski rokometaši že v drugem delu EP
Za slovensko moško rokometno reprezentanco sta že dve srečanji evropskega prvenstva (skupina C) v Innsbrucku: v prvem so premagali Švedsko 27:25 (7:13), v drugem pa igrali neodločeno z Nemčijo - 34:34 (16:11). Slovenija se bo v petek, 22. januarja, pomerila s Poljsko, tekma pa se bo pričela ob 20.15.
Uroš Zorman in druščina so proti Švedom uprizorili enega največjih preobratov v zgodovini slovenskega rokometa, proti Nemcem pa so bili z izjemno predstavo v prvem polčasu na lepi poti, da jih ukanijo in prekinejo črn niz šestih zaporednih porazov v medsebojnih obračunih na evropskih prvenstvih. A vztrajni Nemci so se v sami končnici dvoboja
izvili iz neprijetnega položaja in Slovencem dobesedno ukradli zmago, kljub temu pa so se izbranci slovenskega selektorja Zvonimirja Serdarušica že uvrstili v drugi del zaključnega turnirja Stare celine.
Slovenski rokometaši so na torkovi tekmi s Švedi v prvem polčasu prikazali porazno predstavo, proti Nemcem pa so naravnost blesteli v vseh rokometnih segmentih. Za igro v obrambi in napadu si zaslužijo najvišjo možno oceno, vse skupaj pa so oplemenitili z raznovrstno in domiselno predstavo, ki je naravnost parala živce nemškim rokometašem in njihovemu slovitemu selektorju Heinerju Brandu.
JM, sta
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Skof, vratar slovenske reprezentance
Futsal m EP na Madžarskem
Petica v naši mreži
Na Madžarskem se je pričelo letošnje evropsko prvenstvo v futsalu, kamor se je uvrstila tudi slovenska reprezentanca. S tem so bila nagrajena dolgoletna prizadevanja za večjo uveljavitev tega športa v Sloveniji, ki je pri nas kar močno razvejan. Končno so reprezentan-ti imeli na voljo daljše priprave, v katerih so odigrali nekaj pripravljalnih tekem.
Na EP na Madžarskem sodeluje dvanajst ekip, ki so razvr-
SKUPINE EURO 2010:
ščene v štiri predtekmovalne skupine s po tremi ekipami. Slovenija je v skupini s Srbijo in Rusijo. Uvodni nastop proti Rusiji po pričakovanjih ni bil uspešen, saj je slovenska reprezentanca izgubila 1:5 (1:3). Častni zadetek za našo izbrano vrsto je dosegel Kristjan Čujec. V petek bo Slovenija odigrala še srečanje s Srbijo, za napredovanje pa potrebuje zmago.
Danilo Klajnšek
skupina A: Madžarska, Češka, Azerbajdžan; skupina B: Italija, Ukrajina, Belgija; skupina C: Rusija, Srbija, Slovenija; skupina D: Španija, Portugalska, Belorusija. V četrtfinale se uvrstita dve najboljši ekipi iz vsake skupine. Četr-tfinale se bo igral 25. in 26. januarja, 28. 1. bo na sporedu polfinale, 30. januarja pa še finale.
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski malonogometni reprezentanti (zeleni dres) igrajo odločilno tekmo v petek s Srbi.
Futsal • 2. SFL - vzhod
Nov spodrsljaj Petelinov na domačih tleh
Tomaž - FSK Kebelj 1:3 (0:3)
Strelci: 0:1 G. Fridrih (14), 0:2 Klinc (14), 0:3 Videčnik (20), 1:3 Jurčec (24).
Tomaž: Vrbanič, Krajnc; Jurčec, Kralj, Mar, Janžekovič, Bohinec, Pi-berčnik, S. Majcen, R. Majcen, Rob, Plohl. Trener: Zvonko Gašparič
Petelini od Svetega Tomaža so si na derbiju 11. kroga proti Keblju privoščili novi domači spodrsljaj, ki bi lahko bil celo usoden za uvrstitev na mesta ena, dve in tri, ki še vodijo v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. SFL. To je bil že tretji domači poraz; nekoč »trdnjava Hardek« je postala mesto, kjer gostujoče ekipe z veseljem prihajajo na razprodajo točk. Zanimivo je, da so dres domačinov na tekmi proti Keblju nosili štirje igralci z dolgoletnimi izkušnjami v elitni futsal ligi (Bohinec, Kralj, Jurčec, Janže-kovič). Tomaž je bil proti Keb-lju povsem neprepoznaven in gostje so pred okrog 100 gle-
dalci več kot zasluženo zmagali. Usodna je bila 14. minuta, ko sta za goste zadela G. Fridrih in Klinc. Oba sta samo izkoristila hudi napaki domačih igralcev. Tudi tretji zadetek v mreži petelinov je plod napake domače obrambe, ki je igrala pod vsako kritiko. Še sreča, da je bil razpoložen vratar domačih Vrbanič, ki je zbral zavidljivo število obramb in preprečil še hujši poraz gostiteljev. Za slednje je žarek upanja posijal v 24. minuti, ko je z veliko mero sreče rezultat s svojim prvim prvenstvenim golom znižal Jurčec. Tri minute kasneje je Mar zamudil priložnost za priključitev Tomaža, vendar mu je veselje preprečila vratnica. .
Do konca rednega dela prvenstva varovance trenerja Zvonka Gašpariča čaka »misija nemogoče« saj Petelini odhajajo na gostovanje k Cerkvenjaku in Mariboru, na Hardek pa prihajajo vodilne Nazarje.
UK
Judo • Področno prvenstvo OŠ Šesterica potuje v Izolo
V nedeljo je v Mariboru potekalo področno prvenstvo v jadu za osnovnošolce. Znova so se dobro odrezali predstavniki šol s ptujskega območja, saj se jih je šest uvrstilo v finale, ki bo čez 14 dni v Izoli. Finale bo organiziran samo za starejše dečke in deklice.
OŠ Ljudski vrt:
1. mesto: Mihaela Vogrin
1.	mesto: Teodor Rotvejn (-60 kg)
2.	mesto: Alen Pihler (-34 kg)
3.	mesto: Jernej Domanjko (-50 kg) 3. mesto: Jure Lesjak (-50 kg)
5. mesto: Timotej Plesec (-46 kg) 5. mesto: Niko Rakuš (-50 kg)
OŠ Hajdina:
1. mesto: Nika Šlamberger (nad 57 kg) 3. mesto: Žiga Vidovič (-38 kg) 3. mesto: Blaž Peklič (-60 kg)
OŠ Olge Meglič:
1. mesto: Larisa Čerček
1.	mesto: Tjaša Brumen 3. mesto: Rok resnik
3.	mesto: Matic Horvat
OŠ Juršinci:
2.	mesto: Mitja Vrbnjak
4.	mesto: Justin Novak
brez uvrstitve: Dajvis Kajnik (1 zmaga) brez uvrstitve: Benjamin Novak
SK
Rokomet • Mlajše kategorije
Na turnirju mini rokometa 5 ekip
Rokometni Ziv Zav
V	športni dvorani Center je bil v nedeljo, 17. 1., 1. Turnir mini rokometa, območne skupine Ptuj. Sodelovalo je pet ekip in 36 dečkov, letniki 1999 (na fotografiji). Starši, sorodniki ter privrženci rokometa so lahko uživali v lepih in napetih predstavah mladih upov. Vse ekipe so prikazale lep rokomet in s tem vlile upanje, da bodo lahko nasledile predhodne generacije, ki že utirajo uspešno pot RK Drava. Turnir je uspel predvsem zaradi angažiranosti vseh trenerjev in igralcev kadetske ekipe, ki so se preizkusili kot zapisnikarji in sodniki. Upamo, da bodo naslednji dogodki v projektu mini rokometa prav tako lepo uspeli (naslednji bo v Majšper-ku). Vsem mladim fantom pa želimo veliko uspehov in veselja ob naslednjih turnirjih mini rokometa.
Trenutni vrstni red:
1. Ptuj, 2. Markovci, 3. Majšperk A, 4. Olga Meglič, 5. Majšperk B
Prvenstva mlajših kategorij
MLAJŠI DEČKI B: DRAVA PTUJ - PREVENT 14:18 (11:9)
DRAVA: Niko Cartl 1, Rok Koder-man, Timotej Sitar 3, Aljaž Lozinšek, Žan Lovrec 2, Domen Krasnič 2, Blaž Matjašič, Jan Mlač-Černe 2, Matic Šešerko, Saš Serdinšek Ekart 3, Jure Satler 1, Žiga Letonja, Aljaž Kokol. Trener: Sašo Kafel
Mladi Ptujčani so vodili celoten prvi polčas, v nadaljevanju pa so popustili. Z malo več sreče bi lahko zmagali in unovčili dve točki. Tako pa so morali priznati premoč nasprotniku. Če si bodo po tem porazu zapomnili, da je potrebno igrati do zadnje minute, potem bo v nadaljevanju sezone za njih lažje.
STAREJŠI DEČKI B -POLFINALNA SKUPINA B:
KLIMA PETEK MARIBOR -VELIKA NEDELJA 19:27 (8:14)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec 2 (obrambi), Žan Črnivec, Filip Bom-bek, Žiga Kumer 2, Kevin Slavinec, Rok Cvetko 4, Denis Jaušovec, Kristjan Šoštarič 3, Matic Bokša 7, Kevin Preac 12 (obramb), Jure Kocbek 3, Gregor Hojžar 1, Tomaž Cvetko 3 (obrambe), Matic Marin 7. Trener: Bojan Munda.
V	drugem krogu polfinala so ro-kometaši Velike Nedelje gostovali v Mariboru. Pred odhodom na pomembno tekmo je bila edina želja zmagati. Želja se je uresničila in novi dve točki sta že vpisani. Gostje so skozi vso tekmo nadzirali rezultat,
Sodelujoče ekipe na turnirju v mini rokometu
saj domačini niso niti enkrat vodili. Po nervoznem začetku so se mladi igralci Velike Nedelje zbrali in v 12. minuti povedli 3:7. Do konca prvega polčasa so Velikonedeljčani vodstvo povišali na 8:14. V teh minutah je odlično branil Kevin Preac, v napadu pa je z mini serijo 4 zadetkov blestel Matic Marin. V nadaljevanju so gostje še vedno igrali odlično in iz minute v minuto višali svoje vodstvo. Na tekmi so blesteli vratarji, ki so skupno zbrali 17 obramb, od tega Kevin Preac 12 (od 24 strelov v 35 minutah).
STAREJŠI DEČKI A: KRŠKO - DRAVA 31:30 (16:17)
DRAVA: Valentin Zupanič (10 obramb), Mario Kenda, Teo Prapot-nik, Luka Reisman 3, Aljaž Mori, Marko Žuran 4, Martin Vrbančič 3, Nejc Korošec 2, Sebastijan Kelenc 4, Davorin Levanič 9 (5), Rok Šalamun 5. Trenerja: Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Prva tekma v polfinalni skupini se za Ptujčane ni najbolje iztekla. Pomerili so se s prvakom skupine Jug, z ekipo Krškega, ki v tej sezoni še ni bila poražena. V začetku tekme se je pri igralcih Drave poznala začetna nervoza, ne toliko po rezultatu kot po zapravljenih strelih in protinapadih. V sredini drugega polčasa so domačini prvič povedli in vodstva niso več izpustili iz rok. Tri minute pred koncem tekme so domači igralci dosegli svoj zadnji gol, rezultat je bil 31 :29. Njihov trener je dve minuti pred koncem porabil še zadnjo minuto odmora, ki pa je bolj koristila igralcem Drave. Marko Žuran je takoj ukradel žogo in odhitel v protinapad, tam pa je bil na robu šestmetrskega prostora grobo zaustavljen (domači igralec je dobil rdeči karton). Davorin Levanič je zadel sedemmetrovko, sledili sta še »dolgi« dve minuti tekme. V tem času so dravaši še dvakrat zdržali v obrambi brez prejetega zadetka, v napadu pa žal zaradi tehničnih napak tudi dvakrat zapravili svoje
napade. V tretje je igro zaustavila končna sirena na semaforju ... Za ekipo Drave je prvič zaigral igralec Gorišnice Sebastijan Kelenc.
Danilo Klajnšek
MLAJŠI DEČKI A: +24 ORMOŽANOV: VELIKA NEDELJA - JERUZALEM 16:40 (6:22)
V. NEDELJA: Vincek 1, Črnivec 5 (1), Šerod 6 (1), Munda 1, Primužič, M. Kosi, U. Kosi, Ozmec 2 (1), Jaušo-vec, Šoštarič 1, Cvetko Žižek, Roškar, Hržič. Trener: Darjan Mesarec
JERUZALEM: Rizman, Korpič Lesjak; Kociper 9, Kolmančič 6 (1), Štumberger 5 (1), Kavčič, T. Kosi 6, Plavec 1, Grabovac, Žganec 3, Luk-man 6, Ulaga 1, Horvat 3. Trener: Mladen Grabovac
Ormožani, aktualni državni prvaki pri letnikih 1997, so pri Veliki Nedelji zabeležili pričakovano zmago. Zaradi odsotnosti vratarjev Cafa in Belca sta celo tekmo branila Rizman in Korpič Lesjak, ki sta sicer letnika 1999. Blestel je hitri Kociper, ki se je zaustavil pri devetih doseženih golih. Strelsko razpoloženi so bili še Kolmančič (prvi strelec lige), Kosi in Luk-man, ki so prispevali po 6 zadetkov. V naslednjem krogu predtekmovanja Ormožane v soboto, 23. januarja, ob 11. uri čaka gostovanje v Radencih pri Arcont Radgoni. Ormožani so se že zanesljivo uvrstili v polfinale državnega prvenstva.
MLAJŠI DEČKI B: +22 ORMOŽANOV:
VELIKA NEDELJA -JERUZALEM 14:38 (7:24)
V. Nedelja: Modrinjak, Škrjanec, Šoštarič 3, T. Jaušovec, Hržič 2, U. Kosi, Žižek Cvetko 6, R. Roškar 2, T. Roškar, Ambrož, Meško, Škrlec 1, D. Jaušovec, G. Horvat. Trener: Darjan Mesarec
Jeruzalem: Korpič Lesjak, Rizman, Kavčič 4, Lukner, G. Hebar 1, Petek, M. Hebar 5, Niedorfer 1, Jovanovič, Kozel 2 (1), Luci 5, Plavec 3, Grabovac 6 (1), Ulaga 4, G. Horvat 7 (1), Kociper. Trener: Mladen Grabovac
Na tekmi proti Veliki Nedelji so v vrstah Jeruzalema priložnost dobili večinoma igralci letnika 1999 in 2000, ki so dokazali, da bo močna tudi zasedba letnikov 1999, ki šele prihodnjo leto začnejo igrati veliki rokomet. Pri zmagovalcih je blestel prvi strelec lige Horvat, ki je igral le v 1. polčasu in dosegel kar 7 zadetkov. Pri poražencih je največ pokazal Žižek Cvetko, ki je dosegel 6 točk. V soboto, 23. januarja, Ormožane ob 10. uri čaka gostovanje pri vrstnikih Arconta Radgone.
STAREJŠI DEČKI A: BLIZU PRESENEČENJA IN TOČKE:
SLOVENJ GRADEC - JERUZALEM 25:23 (15:12)
Jeruzalem: Šulek (8 obramb); Ivančič 3, Kolmančič 5 (2), Štumberger, Zorec, Vukan 8, Kociper, Kirič 3, Savčak, Plohl 1, Perčič, Hrupič, Antolič 1, Sok 2. Trener: Mladen Grabovac
V 1. krogu polfinalne skupine B za starejše dečke A so mladi Ormožani gostovali v Slovenj Gradcu in tesno izgubili. V predtekmovanju so Korošci dvakrat gladko ugnali Ormožane, na Koroškem +12 in na Hardeku +11. Dobrih deset minut pred koncem so gostitelji povedli s 7 zadetki, 23:16, a se gostje kljub zaostanku niso predali in dobro minuto pred koncem so imeli protinapad za izenačenje, vendar je vratar Šulek prekratko podal žogo, kar so takoj z golom za zmago kaznovali domačini. Napredek Ormo-žanov je očiten, cilj v polfinalni skupini B pa je zasesti 6. mesto. V soboto, 23. januarja, Ormožani gostujejo pri odlični zasedbi ptujske Drave.
UK
Ormož
Podelitev občinskih priznanj športnikom
Župan občine Ormož Alojz Sok je minuli petek zaslužnim športnikom v občini podelil priznanja za leto 2009. Letos so jih prejeli člani Kluba borilnih veščin Ormož, ki so se v minulem obdobju izkazali s številnimi zavidljivimi uspehi v evropskem in državnem merilu. Podeljeni sta jim bili dve bronasti in zlata značka ter plaketa Občine Ormož. Dogodek je tradicionalno potekal v sprejemnici ormoškega gradu, kjer se je zbrala vrsta ormoških športnikov in športnih
navdušencev. V pozdrav je zapela Andreja Klinc ob klavirski spremljavi Darje Žganec, nato pa je spregovoril župan občine Ormož Alojz Sok in med drugim dejal, da občina po svojih močeh podpira vse vrste športnih dejavnosti in razveselil z obljubo, da bosta letos zgrajeni dve igrišči za odbojko na mivki in da je občina v fazi odkupa zemljišč, kamor se bo širilo nogometno igrišče oz. kjer bodo zgrajene tribune za gledalce in sanitarije.
Bronasti znački sta za po-
Podelitev priznanj športnikom
membne športne dosežke Govedič Štefančičeva je slo-prejela mladinca KBV Ormož venska reprezentantka in več-Nuša Štefančič in Dejan kratna zaporedna državna pr-
vakinja. Govedič je leta 2008 postal državni prvak, v minuli sezoni pa je državno prvenstvo
zaključil na 4. mestu. Za številne pomembne športne dosežke in splošno udejstvovanje v športu je zlato značko prejel Milan Korotaj, tudi član KBV Ormož. Za Milanom Korota-jem je kar dolga in uspešna športna pot, danes pa deluje kot koordinator in predvsem trener. Plaketo Občine Ormož za športne dosežke, za 30-letno delovanje na področju športa, za izjemen prispevek k popularizaciji športa v občini, za neutrudljivo delo z mladimi športniki in strokovno vzgojo mladih pa je prejel Danilo Ko-rotaj, član KBV Ormož.
Veliko priznanje velja tudi vsem ostalim članom ormoškega Kluba borilnih veščin, ki prav po zaslugi Danila in Milana Korotaja v Ormožu uspešno deluje že vrsto let.
Strelstvo • 5. krog mednarodne First lige
Športni napovednik
Boštjan Simonič s prvo zmago do vodstva
Pretekli teden je bil na mestnem strelišču na Ptuju, v organizaciji SK Ptuj, peti turnir mednarodne First lige v streljanju z zračno pištolo, ki je v letošnji sezoni privabil največje število, 51, sodelujočih strelcev, ki so nastopali za 13 ekip iz devetih različnih klubov, ti pa prihajajo iz štirih držav Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije.
V ekipnem seštevku so novo, že peto zaporedno zmago dosegli miklavški strelci Jožeta Kerenčiča, ki so se še dodatno utrdili na prvem mestu v skupnem seštevku ekip, ki ga do konca sezone po normalnem teku dogodkov nikakor več ne morejo izgubiti, saj imajo pred najbližjimi zasledovalci, lanskoletnimi prvaki iz Juršincev, že 10 točk naskoka. Slednji so na Ptuju dosegli najvišji ekipni rezultat v sezoni in se z drugim mestom uspeli odlepiti od svojih zasledovalcev iz Ptuja, ki so pristali šele na 6. mestu, v skupnem seštevku pa z 61 točkami zdrsnili na tretje mesto. Tam jim za ovratnik z 59 točkami že dihajo hrvaški strelci Alzasa iz Čakovca, na Ptuju tretji. Med temi tremi ekipami pa se bo odločilo tudi, kdo bo na koncu sezone po osmih turnirjih ostal brez ekipnega pokala na nehvaležnem 4. mestu.
Med posamezniki se je prve zmage v sezoni veselil Boštjan Simonič, član prve ekipe SD Jožeta Kerenčiča, ki je s 577 krogi izenačil drugi najboljši posamični rezultat sezone in se v skupnem seštevku posameznikov zavihtel na sam vrh,
Foto: Simeon Gonc
Ptujski strelci so na domačem strelišču na Ptuju na petem turnirju mednarodne First lige v ekipnem seštevku osvojili 6. in 7. mesto. Na sliki z leve Majda Raušl, Matija Potočnik, Robert Šimenko in Rok Veršič.
kjer ima sedaj en krog prednosti pred klubskim kolegom Aleksandrom Ciglaričem,
ki je na Ptuju s 567 krogi osvojil 4. mesto. Prvič v sezoni se je zgodilo, da prvih treh mest niso zasedli slovenski strelci, temveč je odlično 2. mesto s svojim osebnim rekordom sezone, s 573 krogi, osvojil madžarski strelec Miklos Tatrai iz Zalaegerszega. Dober dosežek je s 570 krogi na tretjem mestu uspel tudi najboljšemu juršinskemu strelcu in lanskoletnemu prvaku Simonu Simoniču ml., ki pa je v skupnem seštevku posameznikov zdrsnil na 5. mesto in ima sedaj že 9 krogov zaostanka za tretjeuvrščeno Majdo Raušl, SK Ptuj Petlja. Slednja je na domačem strelišču s 559 krogi bistveno zaostala za letošnjimi rezultati in osvojila šele 14. mesto, krivca za njeno slabo stre-
Športne novičke
Rokomet •
Prijateljska tekma: Velika Nedelja - MKA IPC Čakovec 30:33 (15:18)
VELIKA NEDELJA: Davorin Kova-čec, Erik Meško 1, Tadej Kaučič, David Venta 7, Matjaž Hanželič 2, Mitja Horvat 1, Dejan Veselko 2, Tadej Pre-ac, Dejan Ivančič 7, Jakob Majcen 2, Matjaž Tušak 1, Mitja Klemenčič, Primož Kumer, Erik Sok, Tomaž Špin-dler 7. Trener: Samo Trofenik.
Na današnji tekmi se je še enkrat pokazalo, da igralci Velike Nedelje najboljše igrajo prav z velikimi ekipami. Po dobri tekmi proti Klimi Petek Maribor, Slovanu in Celju so bili igralci trenerja Sama Trofenika danes enakovredni še tretjeuvrščeni ekipi hrvaškega prvenstva. Čeprav so igrali brez Uroša Škripca (mladinska reprezentanca) in Darka Kneževiča, so odigrali zelo borbeno in učinkovito. S takim pristopom lahko igralci Velike Nedelje v soboto v Brežicah osvojijo nove točke v državnem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet •
ZLMN Ormož: znani udeleženci velikega finala Skupina A
Rezultati 8. kroga: Mozaik Team - Portal Cvetkovci.net 2:8, ŠD Vičan-ci - KOŠ 2:2, NK Ormož Središče kadeti - Legende malih vin 0:3, ŠRD Pristan Frankovci - Lordi Ivanjkovci 5:2, Mladost Miklavž Pesrl - Kog SK računalniki 3:0.
Rezultati 9. kroga: Kog SK raču-
Frankovci 3:1, Lordi Ivanjkovci -					NK
Ormož Središče kadeti 9:3.					
1. MLADOST P. 9	8	0	1	30:9	24
2. CVETKOVCI.NET 9	7	0	2	29:15	21
3. SK RAČUNAL. 9	6	1	2	29:17	19
4. PRISTAN 9	6	0	3	37:20	18
5. L. IVANJKOVCI 9	5	0	4	40:20	15
6. LEGENDE 9	4	0	5	15:20	12
7. KOŠ 9	3	2	4	32:32	11
8. VIČANCI 9	3	1	5	19:23	10
9. ORMOŽ SRED. 9	1	0	8	15:52	3
10. MOZAIK TEAM 9	0	0	9	20:58	0
Skupina B
1. A. JEREBIČ 9	9	0	0	64:7	27
2. SVETINJE 9	7	1	1	41:16	22
3. ŠBR 9	7	0	2	40:13	21
4. MIHOVCI 9	6	0	3	48:20	18
5. FIPOSOR A. IT 9	5	1	3	34:27	16
6. NK ORMOŽ VET. 9	3	0	6	21:27	9
7. NK ORMOŽ ML. 9	3	0	6	21:43	9
8. K. B. TEAM 9	2	1	6	21:39	7
9. BOREC 9	1	0	8	15:75	3
10. MLADOST Š. 9	0	1	8	9:47	1
ljanje pa bo treba iskati v slabši osvetlitvi devetega strelnega mesta, kjer ji nikakor ni uspevalo jasno in čisto poravnavati oba merka. Tako je najboljši rezultat za prvo ekipo Ptujča-nov s 563 krogi na 10. mestu dosegel Matija Potočnik, ki po zamenjavi pištole s starim mehanskim na novo elektronsko proženje počasi sestavlja kolaž pravih občutkov za od-mevnejše posamične uvrstitve. V prvo polovico uvrščenih tekmovalcev sta se prebila tudi oba člana prve juršinske ekipe Pšajd in Moleh, dva strelca iz Miklavža, Simonič in Miholič ter trije domači ptujski strelci, Kostanjevec, Šimenko in Gonc. Naslednji, šesti turnir bo konec februarja na prenovljenem in z elektronskimi tarčami opremljenem strelišču SD Alzas iz Čakovca.
Simeon Gonc
Rezultati strelcev		
Spodnjega Podravja:		
1. Boštjan Simonič, JKM	577	2871
2. Tatrai Miklos, ZAL B	573	2844
3. Simon Simonič ml., JUR	570	2838
4. Aleksander Ciglarič, JKM	567	2870
10. Matija Potočnik, PTUJ	563	2787
11. Ludvik Pšajd, JUR	563	2793
13. Mirko Moleh, JUR	560	2774
14. Majda Raušl, PTUJ	559	2847
17. Simon Simonič, JKM	557	2782
20. Zlatko Kostanjevec, PTUJ	552	2770
21. Miran Miholič, JKM	551	2757
22. Robert Šimenko, PTUJ	548	2735
25. Simeon Gonc, PTUJ	547	2744
29. Grega Novak, JKM	540	2089
30. Drago Poledica, DOR	537	537
33. Uroš Pešakovic, PTUJ	536	1084
34. Alojz Trstenjak, JKM	535	2175
35. Ivan Druzovič, JUR	535	1075
38. Jernej Peteršič, DOR	531	1073
39. Dušan Krajnc, JUR	530	530
41. Mateja Pešakovic, PTUJ	525	2114
45. Slavko Ivanovic, DOR	520	1576
46. Rok Veršič, PTUJ	513	513
48. Janez Rojko, PTUJ	500	500
50. Niko Pšajd, JUR	470	1990
Ekipni rezultati 5. turnirja:		
1. SD JK MIKLAVŽ A		1701 75
2. SD JURŠINCI A	1693 65	
3. SD ALZAS	1689 59	
4. REGION SUD AUT		1678 54
5. PLEZALAEGERSZEGA		1675 53
6. SK PETLJA PTUJ		1674 61
7. SK PTUJ B		1631 35
8. SD JK MIKLAVŽ B	1626 26	
9. PLEZALAEGERSZEG B	1625 44	
10. SD TURNIŠČE		1618 37
11. TUS FEHRING	1596 19	
12. SD DORNAVA	1588 10	
13. SD JURŠINCI B	1535 5	
nalniki - ŠD Vičanci 1:3, Legende malih vin - Mladost Miklavž Pesrl 0:4, KOŠ - Mozaik Team 15:6, Portal Cvetkovci.net - ŠRD Pristan
Mali nogomet •
Turnir ŠIC 2010: naslov za Insa bar
V novi ljutomerski športni dvorani je v organizaciji ŠD Altafin Stročja vas potekal malonogometni turnir z udeležbo 24 ekip iz vse Slovenije. Največ uspeha sta imeli domači vrsti - ekipa organizatorja in Insa bar iz Noršincev pri Ljutomeru, ki sta se uvrstili v finale. Tesno, z 2:1, je zmagala ekipa Insa bara.
Rezultati, polfinale: Insa bar -
Kava bar Sima Ptuj 2:2 (5:3) - po kazenskih strelih, Altafin - Modri medo Maribor 4:3; za 3. mesto: Kava bar Sima - Modri medo Maribor 3:1, za 1. mesto: Insa bar - Altafin 2:1.
Za najboljšega igralca turnirja je bil izbran Klemen Medved (Altafin), najzanesljivejši vratar je bil Slavko Vrbanič (Insa bar), najučinkovitejši strelec pa Damir Zagoršek (Kava bar Sima) z 10 zadetki. Za zmagovalce so nastopili: Vrbanič, Stres, Kuser-banj, B. in S. Kupčič, Kralj, Kramar, Ploj (na posnetku).
NŠ
Rezultati 8. kroga: Šport Bar Riki
-	Kava Bar Team 5:1, Mihovci Bar pri križu - NK Ormož veterani 4:3, Mladost Miklavž Špendija - Avto-prevozništvo Jerebič 0:10, Kava Bar Team - Fiposor Aries IT 2:4, Borec
-	Šport Bar Riki 0:3, NK Ormož mladina - Svetinje 4:5.
Rezultati 9. kroga: NK Ormož veterani - Kava Bar Team 1:2, Avtopre-vozništvo Jerebič - Mihovci Bar pri križu 4:0, Šport Bar Riki - NK Ormož mladina 8:0, Svetinje - Mladost Miklavž Špendija 2:1, Fiposor Aries IT
-	Borec 9:2.
Zmagovalna ekipa turnirja v Ljutomeru - Insa bar
Zaključni turnir šestih najboljših ekip bo v soboto, 30. januarja, v Športni dvorani na Hardeku.
uk
Mali nogomet • Občinska liga Videm
Razpored tekem za 24. 1.2010: 9.00 Lancova vas (veterani 2. mesto) - NK Tržec (3. mesto), 9.40 NK Videm (4) - Bar Avguštin (5), 10.20 ŠD Pobrežje (6) - NK Leskovec (7), 11.00 Gostišče pri Tonetu ŠD Selan
-	NK Videm, 11.40 ŠD AS Evroavto - Bar Osmica, 12.20 ŠD Majski Vrh
-	ŠD Lancova vas, 13.00 Bar Avguštin - ŠD Pobrežje člani, 13.40 Mladi upi Leska - ŠD Pobrežje mladi.
Če dve ali več ekip veteranske lige pred igranjem končnice osvoji enako število točk, se razpored določi po sledečem ključu:
-	število točk iz medsebojnih srečanj
-	razlika med skupno danimi in prejetimi goli v medsebojnih srečanjih
-	gol razlika vseh odigranih tekem
-	število danih golov na vseh tekmah
Darko Lah
Nogomet
PRIJATELJSKI TEKMI
Aluminij - Tehnostroj Veržej (v soboto ob 13.00 v Kidričevem) Labod Drava - Mura 05 (v soboto ob 15.30 na Ptuju)
Rokomet
1.	A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 15. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj (sobota ob 18.00), Piran vrtovi Istre - Celjske mesnine, Celeia Žalec - Burja Škofije, Izola - Krka, Zagorje GEN I - Evro Casino Kočevje. Zaradi izstopa Brežic iz lige je v tem krogu je prosta ljubljanska Olimpija.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 13. KROGA: Brežice - Velika Nedelja (sobota ob 19.00), Pomur-je - Dol TKI Hrastnik. Srečanje Drava - Arcont Radgona bo odigrano v ponedeljek, 25. 1., ob 20.00 uri.
5. MEMORIALNI TURNIR V GORIŠNICI
Rokometno društvo Moškanjci-Gorišnica vabi na 5. memorialni rokometni turnir v čast in spomin tragično preminulega Alena Kesarja. Turnir bo v soboto, 23. januarja, ob 11. uri v Športni dvorani Gorišnica. Predvideni program:
ob 11.00: RK Gorišnica - RK Jeruzalem Ormož
ob 11.50 odprtje in pozdrav
ob 12.00: RK Pipo Čakovec - RK Prevent
ob 13.00: RK Gorišnica - RK Pipo Čakovec
ob 14.00: RK Jeruzalem Ormož - RK Prevent
ob 15.00: RK Gorišnica - RK Prevent
ob 16.00: RK Jeruzalem Ormož - RK Pipo Čakovec
ob 17.00: podelitev pokalov
Vljudno vabljeni v Gorišnico!
PRIJATELJSKA TEKMA
Ponedeljek, 25. 1., ob 17.00): Jeruzalem Ormož - Borac Banja Luka (športna dvorana na Hardeku).
Tenis
1.	ZIMSKA LIGA
PARI 6. KROGA: ob 8.30: Kovinarstvo Špurej - Hiša Kager, TC Goja
-	Trgovine Jager; ob 11.45: Hortikultura - TK Šumari.
Kegljanje
2.	SLOVENKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
8. KROG: Šoštanj - Drava Deta Center (nedelja ob 10.00)
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
11. KROG: Drava Deta Center - Žalec Petrol (sobota ob 17.30)
Mali nogomet
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 11. KROGA - NEDELJA: 15.20 Juršinci - Bar Hobit, 16.00 Ma-jolka - MSM International, 16.40 Rim - Mitmau, 17.20 Bar Ring - FC Ptuj, 18.00 Mogg - Poetovio Linde plin, 18.40 Bar Saš - Vitomarci.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - NEDELJA: 12.00 UC Unikat parketi - Poetovio O sole mio, 12.40 Bar Glorioa - Inox Majcen, 13.20 Apolon 11 - Klub ptujskih študentov, 14.00 Polenšak - Draženci, 14.40 AS Evroavto
-	Ptujska Gora, 19.20 Kenguru - Club 13.
Namizni tenis
2. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
6. KROG: Ptuj II - Sobota II (ob 10.00 v ŠD Mladika), Ptuj II - Kema Puconci II (ob 14.00 v ŠD Mladika)
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
4. KROG: Ptuj II - Rakek (ob 10.00 v ŠD Mladika), Ptuj II - Preserje (ob 16.00 v ŠD Mladika)
Odbojka
3.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
15. KROG: Kurent MGS - Turbina (sobota ob 18.15 v gimnazijski telovadnici).
Strelstvo
V	soboto, 23. januarja, in nedeljo, 24. januarja 2010, SD Kovinar v športni dvorani na Hardeku organizira 3. turnir za člane 1. A in 1. B državne lige v streljanju z zračno puško in pištolo. Turnir bo organiziran na 40-mestnem montažnem strelišču.
Razpored tekmovanja, sobota, 23. januarja: ob 9.00: 1. B-liga puška ob 10.30: 1. B-liga pištola ob 12.00: 1. A-liga puška
ob 13.35: sklepno tekmovanje posameznikov - puška ob 14.30: 1. A-liga pištola
ob 16.05: sklepno tekmovanje posameznikov - pištola
V	nedeljo, 24. januarja, bo s pričetkom ob 9. uri v športni dvorani na Hardeku na sporedu 3. turnir državne pionirske lige (Pokal prijateljstva) in 3. turnir kadetske in mladinske lige (Pokal Slovenije).
Danilo Klajnšek, Uroš Krstič
Foto: NS
Srečko Šorli • Vizionar zdravega življenjskega sloga
Sončna oseba s posluhom za življenje
Tokrat smo na klepet ob skodelici čaja povabili Ptujčana Srečka Šorlija, ki je nominiran za Sončno osebo leta 2009. Glasovanje za ta naslov še poteka, zato ni prepozno, da oddate svoj glas. Sončna oseba je človek, ki je v letu 2009 najbolj vplival na promocijo in širjenje vrednot, dobrih dejanj, osebne rasti, zdravega načina življenja in ekologije. Srečko je s svojimi dejanji dokazal, da si zasluži to nominacijo in nekaj sreče, da jo osvoji. A ker srečo nosi v imenu, mu bo ob pomoči vas, bralcev, to zagotovo uspelo. Dovolil nam je, da prek intervjuja spoznamo njegovo pestro življenjsko pot in se navza-memo njegove miselnosti, ki jo črpa iz neusahljivih vrelcev izkušenj in spoznanj. Zase pravi, da je po duši vizionar, ki raziskuje onkraj priznanih znanstvenih teorij. Trenutno stanje na planetu Zemlja je rezultat našega delovanja v zadnjih 150 letih, ki temelji na znanstvenem doživljanju sveta. Vse kaže na to, da je znanstveno doživljanje površno, mogoče celo zgrešeno, zato je potrebno odkriti temeljne zakone vesolja in narave in po njih živeti.
Zdi se, da je vaše življenje zapisano iskanju harmonije med telesom, umom in zavestjo. Kdaj in kako ste začutili to posebno poslan-
Foto: Črtomir Goznik
S. Šorli: »Ne želim živeti po miselnem vzorcu, temveč črpam vodilo za življenje iz sebe in ljudi, s katerimi živim.«
stvo, s katerim ljudem spreminjate kvaliteto življenja?
S. Šorli: »Morda bo slišati
smešno, a vse se je pričelo pri črvih. Diplomiral sem iz geodezije, to je tehnična veda, ki se ukvarja z določitvijo velikosti in oblike površine Zemlje v celoti ali pa njenih manjših delov. V devetdesetih letih sem na Ljubljanski univerzi delal raziskavo o življenjski energiji. Raziskava je temeljila na merjenju teže živih in mrtvih črvov in ugotovil sem, da obstaja odstopanje v
Če vas je Srečko Šorli navdušil in bi radi potrdili njegov trud na področju zavzemanja za zdravo življenje in ekologijo, potem lahko do 25. 1. 2010 glasujete zanj na naslednjem linku: http://www.soncnaosebnost.si/
Planinski kotiček
Izlet po Miklošičevi poti
Ponedeljek, 8. februar 2010
Slovenski kulturni praznik bomo počastili tudi planinci. Vabimo vas na pohod po Miklošičevi poti iz Ljutomera na Jeruzalem. S prijetno hojo in spoznavanjem krajev, od koder so bili veliki slovenski kulturniki, bomo okrepili zdravje in v prijetni družbi preživeli kulturni praznik.
Udeleženci izleta se zberemo v ponedeljek, 8. februarja 2010, ob 7.45 na železniški postaji v Ptuju (odhod vlaka ob 7.54). Z vlakom se bomo peljali do Ljutomera in pred spomenikom Frana Miklošiča pričeli pohod. Pot nas bo vodila skozi Radomerščak do zidanice Malek, kjer bo pokušina prleških dobrot. Čez Jeruzalem se bomo podali nazaj v Ljutomer. V hotelu Jeruzalem bo zaključek pohoda s planinsko zabavo.
Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika, na stojnicah ob poti in v hotelu ob zaključku pohoda. Cena izleta vključuje povratno vozovnico za IC-vlak in organizacijo ter znaša 6,30 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 2. februarja 2010, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27.
Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Pohod po Mustrovi poti
Ponedeljek, 8. februarja 2010
Zbirališče: Železniška postaja Ptuj ob 9.00 ali ŠRC Šumica ob 9.30; oprema: za lahko pohodniško pot, vremenu in času primerno; cena: 8,00 € (vključuje prevoz, vodenje, prigrizek in enolončnico na koncu ture), 5,00 € (vključuje vodenje, prigrizek in enolončnico). Možno je kupiti tudi dnevnik poti ali kartonček. Potrjen dnevnik oziroma kartonček z žigi je osnova za pridobitev značke Mustrove poti.; čas hoje: do 3 ure; hrana in pijača: prigrizek na startu, enolončnica na cilju, pijača po poti oz. iz nahrbtnika.
Opis ture: Od Voglarjeve brunarice Šumica, kjer je prva in zadnja kontrolna točka Mustrove krožne poti, krenemo proti centru Cirkulan do gostišča Krona (Cirkulane 60). Ko pridemo do spomenika pod cerkvijo, zavijemo levo, nato mimo kmetijske zadruge nadaljujemo pot po asfaltirani cesti. Ko prispemo do table, ki označuje konec kraja Gradišče zavijemo desno navzgor. Pot se ves čas vzpenja navkreber in se na križišču, kjer je križ, priključi na Haloško planinsko pot. Zavijemo levo navkreber in gremo proti vrhu, po grebenu pridemo na Gradiški Hum (333 m n. v.). Od tukaj je izredno lep razgled na Ptujsko polje s Slovenskimi goricami v ozadju. Z vrha Gradiškega Huma se vrnemo po isti poti okoli 250 m nazaj do hiše Jožeta Breca, Gradišča 123. Ob hiši zavijemo desno navzdol do ceste na pobočju, kjer se ponovno obrnemo desno. Na križišču treh cest pod Gradiškim Humom nadaljujemo pot po levi cesti po grebenu med vinogradi z lepim razgledom proti Ptuju. Na naslednjem križišču zavijemo levo. Pot ves čas nadaljujemo po cesti navzdol, gremo mimo kapele, tudi igrala so tam postavljena. Pot nato nadaljujemo navzdol, v križišču zavijemo desno in kaj kmalu prispemo do našega cilja.
Prijava za izlet: na sedežu PD Ptuj ali 031 694 976 (Daniel) do 5. 2. 2010. Vodenje izleta: Daniel Hengelman s sovodniki
teži. Živi črvi imajo večjo težo kot ti isti mrtvi črvi. Očitno je energija prostora v vsakem živem bitju dodatno skoncen-trirana in poveča njegovo težo. Zgoščeni energiji prostora v živem organizmu pravijo v Indiji prana (dih življenjske sile), na Kitajskem pa chi. In tako sem bil nekega dne na inštitutu za fizikalno kemijo in me je prešinilo preprosto vprašanje, kdo to sploh meri. Kdo je opazovalec fizikalnega sveta? In prav črvi so bili prelomna točka, da sem dal bio-fiziko na stran in se odpravil v Indijo na študij budizma. S tem sem se ukvarjal 10 let, leta 2000 pa sem začutil, da je treba zadeve, ki sem jih začel, dokončati. Še tega leta sem v Italiji ustanovil privatni Inštitut Space-Life, ki se je ukvarjal z energijo prostora, bistvenega elementa evolucije življenja. Če danes povprašate evolucionista o tem problemu, vam bo razlagal le o bio-kemičnih procesih, naš inštitut pa se je poglobil v odkrivanje delovanja energije prostora v procesu evolucije življenja. Kot ste zapisali že v vprašanju, je temelj zdravja v ustvarjanju harmonije med telesom, življenjsko energijo, umom in zavestjo. Človek, ki želi okrepiti svoje zdravje, se mora zavedati stvari okoli sebe, svojih čustev in misli. Descartes pravi: 'Mislim, torej sem.' Dejstvo, da razmišljam, mi daje zagotovilo, da obstajam. Čas je, da gremo korak naprej in rečemo: 'Zavedam se misli, torej sem.' Zavedanje je odločilni element za revitalizacijo in krepitev zdravja.«
Prepotovali ste svet, ste avtor petih znanstvenih knjig in mnogih strokovnih časopisnih publikacij. Na svoji poti ste spoznali ogromno ljudi. Kateri človek je najbolj zaznamoval vaše življenje, kdo je vaš veliki vzornik?
S. Šorli: »Lahko bi rekel, da je moj vzornik vsak človek, ki mi
daje človeško toplino in s tem omogoči določeno spoznanje. Moj veliki vzornik je indijski mojster in profesor filozofije Osho, ki ga odlikuje pronic-ljiva inteligenca. Prebral sem veliko njegovih knjig, ki so me povsem posrkale in fascinirale. Oshova filozofija temelji na dejstvu, da lahko odkriješ boga samo v sebi in nikjer drugje. Ko prideš do stopnje spoznanja, potem ni več verovanja. Vera je prva stopnja v življenju. Vera nam pomaga priti do spoznanja, in ko pridemo do spoznanja, je vera odveč. Vsaka vera ima tendenco spoznanja. Različne vere se prerekajo okrog banalnih vprašanj: kdo je naš bog, kakšno obličje ima, a to sploh ni pomembno. Ne bi se smeli fokusirati na formo, temveč na esenco in spoznanje. Z uvajanjem zavesti kot znanstvenega orodja, ki nam omogoči spoznati vpliv racionalnega uma na naše doživljanje sveta, se bo religiozni čut integriral v znanost. Ta svetovna renesansa se pravkar dogaja, zavest je postala pomemben predmet znanstvenega raziskovanja.«
Vsak človek ima svoj moto, ki je njegovo življenjsko vodilo in pot, po kateri stopa. Katera misel vodi vas?
S. Šorli: »Ne želim živeti po
miselnem vzorcu, temveč črpam vodilo za življenje iz sebe in ljudi, s katerimi živim. Sem zvest samemu sebi in odprt do sveta in novih spoznanj. Že vse življenje se ukvarjam z intelektualnimi vprašanji, toda nisem intelektualec. Razum brez zavesti je kot svetilka brez olja. Po moje bo šele znanost, razsvetljena z zavestjo, omogočila izhod iz globalne ekonomske in družbene krize, v kateri se nahajamo ta trenutek na Zemlji.«
Kakšna je vaša definicija intelektualca?
S. Šorli: »Intelektualec je oseba, ki si služi kruh z uporabo razuma, to pa še ni zagotovilo, da je takšna oseba tudi inteligentna. Inteligenca je razum, oplemeniten z zavestjo. Kar moški pojmujemo kot zavest' in ženske kot ljubezen'.«
Kako doživljate vesolje in čas kot njegov sestavni del?
S. Šorli: »Zame je razum raziskovalno orodje, ki ga uporabljam pri svojem znanstvenem delu. Nisem znanstvenik po izobrazbi, ampak po duši. Znanstveniki skozi predstave, ki jih ustvarjamo, doživljamo svet. Ko se bomo pričeli zavedati teh svojih predstav, bomo morda ugotovili, da nekatere predstave limitirajo naše doživljanje sveta in jih bomo spremenili. Ena izmed teh predstav je čas. Znanstveniki trenutno doživljajo vesolje skozi model linearnega časa. Leta 2005 je bil v reviji Nature objavljen članek o raziskavah, ki potrjujejo pogled, da je doživljanje v linearnem času rezultat delovanja nevronov v možganih. V vesolju linearnega časa ni. Z urami merimo le frekvenco, hitrost in numerični red sprememb, ki potekajo v brezčasnem vesolju. Svet danes doživljamo skozi racionalni model linearnega časa, ki je samo model, ki smo si ga ustvarili, da lažje opisujemo svet. Pričeli smo verjeti, da se življenje dogaja v času, v resnici pa ja čas le mera življenja. Podobno denar ni smisel življenja, ampak je samo menjalno sredstvo. Najbolj drzni fiziki od Barbourja, Fiscalettija, Ro-vellija in drugi pritrjujejo, da je vesolje brezčasno. Vesolje brez časa sta napovedala že Einstein in Godel.«
Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, kako vi gledate na gospodarsko krizo.
S. Šorli: »V vesolju in v naravi je vse v dinamičnem ravnovesju. Morda včasih vesolje vidimo kot kaos, a v resnici ni. Nenehno živimo v iluziji, da lahko mi vladamo naravi, a če hočemo preživeti, se bomo morali ugla-
V	zadnjih letih ste napisal štiri knjige. Kakšna je rdeča nit teh knjig? '
S. Šorli: »Naslovi knjig so: Celostna ekologija - pot v zavestno družbo, Svarogove sanje, Vetrnica zdravja in Marsovčki pripovedujejo. Knjigo Celostna ekologija sem posvetil dejstvu, da je onesnaženost okolja rezultat onesnaženosti človekovega uma. Vse naprave, ki danes onesnažujejo naravo, so bile najprej porojene v človekovem umu. Če bi se v preteklosti zavedali nevarnosti udejanjanja naših tehnoloških idej, bi jih veliko ostalo le na papirju. Svarogove sanje so potopis po Indiji in Pacifiku, prepleten z razmišljanji o znanosti in življenju, v Vetrnici zdravja predstavim pomembnost zavedanja pri ohranjanju in krepitvi zdravja.
V	knjigi Marsovčki pripovedujejo pa sem se postavil v tretjo osebo, v vlogo Marsovcev, ki pridejo na Zemljo in se sprašujejo, kaj se je zgodilo s človeško raso, da uničuje planet in se pobija med sabo. Gre morda za ponesrečeno gensko mutacijo ali je posredi kaj drugega? Pri pisanju te zadnje knjige se je porodila zamisel o elektronski izdaji mojih knjig, ki jih bodo bralci lahko naročili prek spleta in jih brali v elektronski obliki. Danes za branje knjig ni več potrebo sekati dreves.«
siti na naravne zakonitosti. Ekonomija, ki ji vlada kapitalizem, deluje po principu profita, kar pa je skregano z naravno logiko. Narava in vesolje ne pozna profita, temveč sta nenehno v dinamičnem ravnovesju. Torej je potrebno človekovo spoznanje in zavedanje, da nas bo rešila samo izmenjava in ne profit. Trenutno imamo torej peščico bajno bogatih na eni strani in veliko revežev na drugi strani. A problem je v tem, da ni nihče srečen. Napovedujem razvoj ekonomije brez koncepta »profita«. Profitna logika je slabost svetovne ekonomije. Vsak profit, ki dodatno onesnažuje naravo, je izguba. Ekonomija bi se morala zgledovati po zakonu dinamičnega ravnovesja (daj-dam)', ki je temeljni zakon v vesolju.«
Znanje s področja krepitve zdravja ste nabirali v Nemčiji, Italiji in Indiji, kjer ste živeli in delali v različnih centrih za osebno rast in zdravo življenje. Katera izmed teh držav vas je zaznamovala?
S. Šorli: »Najbolj me je spremenila prav Italija, kjer sem živel celih 14 let. Zdi se, da se s tem, ko se naučiš jezika, nav-zameš tudi osebnostnih potez naroda, tako zame marsikdo misli, da sem po rodu Italijan. Zanimivo je, da so mi šli Italijani na začetku na živce, saj veliko in hitro govorijo in niso natančni. Kasneje sem se navadil na njihov temperament in se nekaj tega tudi navzel. Danes imam morda zaradi te izkušnje bolj sproščen pogled na svet. Indija me je podučila, da se v življenju vse spreminja, da je pot življenja sprememba'. Vsekakor je bila zame vrnitev na Ptuj dobrodošla, saj mi tukaj uspeva realizirati mnogo več idej kot v tujini. Tudi trta uspeva najbolje na avtohtoni zemlji.«
Kakšna je razlika med življenjskim slogom v državah, kjer ste živeli, in med Slovenijo?
S. Šorli: »V bistvu ni velikih razlik. Povsod po svetu si ljudje želimo miru in blagostanja, naše skupno vprašanje je, kako ga bomo ustvarili.«
Ste avtor koncepta oziroma slogana za življenje VETRNICA ZDRAVJA? Zakaj ste za svoj slogan izbrali prav vetrnico?
S. Šorli: »Vetrnica je simbol dinamike, tudi življenje in zdravje sta dinamična procesa. Veliko ljudi zboli zaradi tega, ker imajo o sebi statično predstavo. Naj vam razložim. Imaš partnerja, ki te zapusti, izgubiš dobro službo. Življenje se neprestano spreminja, če tega ne sprejmemo, imamo večjo možnost, da izgubimo tudi zdravje. Vetrnico zdravja smo postavili v parku Fortuna za grand hotelom Primus. Je eden največjih parkovnih simbolov v Evropi, saj ima 80 m premera, oblikuje pa ga 55 dreves Ginko Biloba.
Letos ste bili skupaj z 29 kandidati nominirani za Sončno osebo leta 2009. Glasovanje bo potekalo do 25. januarja 2010. Kakšne osebnostne karakteristike mora imeti oseba, da si lahko pridobi nominacijo za tako laskav naslov?
Za to nominacijo sem izvedel slučajno. Seveda si želim postati Sončna osebnost leta 2009, saj bi mi to pomagalo pri uresničevanju vizije življenja človeka in narave v dinamični harmoniji, ki je osnovna zakonitost vesolja.«
Aleksandra Jelušič
Podlehnik • Zlatko Gajšek o pomenu pustovanja
»
Ohranimo izvorno izročilo pustovanja!
«
Zlatko Gajšek, dolgoletni predsednik Kulturno-folklornega društva (KFD) Podlehnik z več kot stoletnico obstoja, sicer tudi tretji karnevalski princ, opozarja, da se prava vrednost in izročilo pustovanja vse bolj izgubljajo v preveč komercializiranih prireditvah.
»Pustovanje ni bilo nikoli koncentriran dogodek, strnjena povorka v enem kraju ali mestu; pravo pustovanje je pomenilo potovanje skupine mask po vasi, od domačije do domačije. V takšnih prireditvah, kot so današnje povorke, se izgublja velik del pustnega izročila, običajev in navad. Ne gre za to, da bi morali pustne povorke ukiniti, saj je prav, da so, da se maske predstavijo, vendar pa to ne sme postati osrednji oz. edini ali najpomembnejši dejavnik pusto-vanj a. S takšnim odnosom do tega dogajanja bomo namreč
izgubili prvotni, zgodovinski pomen pusta, kar je za prihodnje generacije nedopustno dejanje,« pojasnjuje Gajšek in nadaljuje z opisom nastanka pustovanja ter prvotnih šeg pustnih skupin: »Znano je, da je bilo pustovanje z demonskimi koranti namenjeno preganjanju dolge in ostre zime, zlasti na podeželju, kjer sta revnejšim ljudem grozila lakota in hudo pomanjkanje. Z grozljivimi korantovimi maskami so tako poskušali pregnati zimo, da bi lahko ponovno zasejali njive in želi pridelke. Vendar pa korant nikoli ni smel na
Podlehniška skupina oračev s koranti poskuša ohraniti izvirne, starodavne običaje pustovanja z obiskovanjem domačij.
Zlatko Gajšek je vodenje KFD Podlehnik prevzel iz rok svojega očeta, pred njim je skupino vodil že njegov ded.
kmečko dvorišče sam, ampak vedno v skupini oračev, katere sestava in maske so bile natančno določene! Danes se to izročilo vse bolj potvarja; pri nas, v Podlehniku, je sicer še nekaj skupin, ki poskušajo ohranjati starodavna izročila, pojavlja pa se tudi vse več novih, takih, ki
Radenci • Okronana 14. vinska kraljica Slovenije
Andreja Erzetič iz Goriških brd
V okviru projektov Pomurskega sejma (PS) je bila v hotelu Radin v Radencih tradicionalna prireditev, na kateri so okronali 14. vinsko kraljico Slovenije za letošnje leto.
Laskavi naziv je tokrat pripadel 24-letni študentki Biotehnične fakultete Andreji Erzetič iz Vedrijana v Goriških brdih. Vinska kraljica minulega leta Karolina Kobal je odlično zastopala nacionalno vinsko krono v obdobju svojega kraljevanja. Po zahvalnem govoru je krono snela, novi kraljici pa sta jo nadela minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milan Pogačnik in direktor PS Janez Erjavec. Andreja Erzetič prihaja iz družinske kmetije, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom in sadjarstvom. V 4. letniku študija agronomije se namera specializirati na vino-gradniško-vinarskem področju. Lahko se pohvali s številnimi vinogradniško-vinarskimi izkušnjami. Sicer pa vinska kraljica predstavlja slovenska vina in vinogradništvo naše vinorodne dežele ter deluje v smislu poslanstva slovenskega turizma in kulturne dediščine. Kraljičino vino, s katerim so nazdravili številni gostje na prireditvi, je rebula 2008, vinske kleti Goriška brda, njen sponzorski avtomobil, ki jo bo spremljal na številnih prireditvah, pa bo Ford fiesta avto hiše Rajh iz Ljutomera.
Niko Šoštarič
Vinska kraljica Andreja Erzetič
pravzaprav z originalnimi in zgodovinskimi pustnimi še-mami ter običaji nimajo več kaj dosti skupnega. To se mi nikakor ne zdi prav, na tak način, z nekimi izumetničenimi maskami in povorkami, bomo zanamcem zapravili izvorno izročilo pustovanja!«
Obred pustovanja temelji na obiskih domačij
Gajšek nadaljuje, da je pustna skupina oračev in koran-tov morala obiskati prav vsako domačijo v svojem območju, izpustiti kakšno dvorišče je pomenilo žalitev ali hudo prekletstvo nad kmetijo (enako je veljalo, če gospodar ni hotel odpreti vrat skupini šem in se je eden od korantov nato namenoma povaljal po dvorišču). »V skupini so po izročilu morali biti 'kojiči', ki so vlekli okrašen in z zvonci ovešen plug, za plugom je moral biti korant, ki orje, pa sejalec, ki mora biti obvezno moški in nikakor ne ženska, za njim pa potem še ko-ranti, ki imajo nalogo poravnati zorano in zasejano zemljo, da bo dobro obrodila. Po običaju je potrebno najprej vprašati gospodinjo in gospodarja, ki pričakata skupino, za dovoljenje za obred, ko je opravljen, pa sledi zahvala gospodarja in gospodinje. Ta je navadno v obliki klobas, krofov ipd., praviloma pa gospodinja tudi vrže denar po tleh, ki ga nato koran-ti poberejo kot plačilo, svoj del pa dobi še sejalec. Na velikih kmetijah pa je skupino obvezno pričakala še prava malica z obvezno izkoščičeno svinjsko glavo (čobec), krhlenko, krompirjem v oblicah, tudi kakšno suho klobaso za na pot in pa seveda s pustnimi sladicami. Prav to izročilo in obiskovanja vseh
domačij in izreko dobrih želja bi morali ohranjati za naslednje rodove, vsaj na vaseh,« razlaga starodavne šege pustovanja v haloškem hribovju Gajšek in ob tem ne pozabi omeniti, da je v pravo pustno folkloro na vasi spadalo tudi dokaj pogosto obračunavanje skupin s pestmi in še s čim: »To je bil pač nekoč način poravnavanja dolgov, nerazčiščenih zadev, kar pa danes ni več dobrodošlo in tudi ne potrebno, čeprav se še vedno kdaj dogaja.«
Kritika obnašanja in izumetničenosti mask
Prav obnašanje korantov, zlasti na gostovanjih, je druga zadeva, ki jo Gajšek glasno kritizira: »Pijančevanje in izgredi ne gredo skupaj s kurentova-njem, a je žal tega zelo veliko. Zdi se, kot da nekateri komaj čakajo, da si lahko nadenejo maske in potem počnejo vse tisto, kar si v treznem stanju in z odkritim obrazom ne upajo. Zelo žalostno je to.«
Pri tem pa se kritika Zlatka Gajška še ne ustavlja: »Omenil sem že, da se izgubljajo tradicionalni, izvirni obredi in običaji ali pa se komercializirajo, to pa se dogaja tudi s samimi maskami; izvirnih je pravzaprav še zelo malo, večina mask je prenarejenih in ponarejenih, izumetničenih ... Koranti ne morejo biti prijetni, pisani na pogled, ampak so to grozljive maske, ki morajo zbujati strah, demonske maske. Takšni so bili prvotno, danes pa vse bolj spominjajo na okrašene novoletne jelke!
Ponarejajo se tudi tradicionalne sestave mask, oračev, po-kačev itd. Tudi pri nas, v Pod-lehniku, se je ustanovila skupina oračev, ki pa ni takšna, kot
bi po izročilu morala biti; člani imajo svilene rute, ki jih originalni orači nikoli niso imeli, zraven je neki norček, ki sploh nima kaj iskati pri oračih, pa ženska za sejalko, čeprav bi to vlogo moral imeti moški in še in še. Žalostno je, da se to dogaja na vaseh, kjer je sicer živa še prava pustna tradicija, kar me tudi zelo skrbi, saj se s tem vsiljujejo ljudem neke predstave, ki nimajo prav nič skupnega z dediščino pravega pusta. To je, po moje, pravo norčevanje iz tradicije!«
Zlatko Gajšek, ki v KFD združuje okoli 100 članov, sicer upa, da jim bo originalno pustno dediščino vseeno uspelo ohraniti; doslej so tako uspešno obnovili vso opremo korantov in oračev po nekdanji podobi, prav tako še dokaj uspešno ohranjajo tradicijo obiskov podlehniških domačij po hribih, čeprav je to vedno težje: »Dejstvo je, da je pustnih prireditev ogromno in da se seveda tudi naša skupina odziva na povabila za razna gostovanja ter dogodke, od koranto-vega skoka naprej. Ker se mora obiskovanje domačij izvršiti v dneh od pustne nedelje do pustnega torka, je kar težko zbrati celo potrebno skupino za teh nekaj dni, člani skupine so marsikdaj tudi že utrujeni od številnih nastopov drugod. Vendar zaenkrat to tradicijo še ohranjamo, čeprav ni lahko. Vsem, ki se kakorkoli udej-stvujejo v pustnem času, pa bi res rad 'položil na dušo': ne za vsako ceno izničiti stare tradicije, to ni potrebno, ohranimo izvirnost pustovanja našim zanamcem. Če bomo enkrat to izgubili, ne bomo več znali obnoviti, naši zanamci ne bodo več vedeli, kaj je pravi pust, kaj je njegov namen in kakšne so prave maske!«
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • S tiskovne konference Term
Tudi v letu 2009 so nadaljevali tradicionalne prireditve, ki bodo steber njihove ponudbe tudi v letošnjem in prihodnjih letih. Terme so infrastrukturno zaokrožene, tako da se lahko enakovredno kosajo z drugimi tovrstnimi ponudniki na zahtevnem evropskem trgu. To jim tuji gostje tudi priznavajo, kar zadeva cene, pa za tujimi ponudniki še vedno zaostajajo za 30 in več odstotkov.
V letošnjem letu pa želijo čim več gostov od blizu in daleč pritegniti tudi s pustno ponudbo. Pripravili so izjemno bogat program pustnih prireditev, ki se bodo začele 2. in končale 16. februarja. Ob 50. ptujskem kurentovanju bo hotel Primus prava mala pustna prestolnica. Ponujajo bogate programe, ki jih bogatijo z novimi trendi. Zavedajo se, da tudi leto 2010 ne bo lahko, vendar upajo na najboljše.
Tudi za novo sezono so pripravili bogat program prireditev, s katerim nadgrajujejo svojo vodno in drugo ponudbo. Novi prodajni katalog, ki je izšel te dni, v celoti posvečajo kurentovanju. Od 2. do l6. februarja bodo Terme prava mala pustna prestolnica z izjemno bogatim dogajanjem. Pripravili bodo dva plesa, 6. in 13. februarja, slednji bo imel humanitarno noto, povezal je Rotary club Ptuj, Lions klub Ptuj in so-roptimistke. Sanja Veličkovic bo pustne kostume predstavila na modni reviji, ki bo 3. februarja, 5. februarja pa tudi na razstavi pod naslovom Retrospektiva pustnih kostumov.
Ob tej priložnosti se ji bo pridružil Tomaž Plavec z grafikami na temo 50. kurentovanja. V petkovo noč (5. februarja) pa bodo popeljali princi karnevala s svojo sago, ki jo bodo delili z novinarji. Vabi tudi tradicionalni prinčev pohod z baklami od turniškega gradu do hotela Primus, ki ga bo 7. februarja vodil 10. princ karnevala Vegan Turniški. V Termah Ptuj bodo nato pustovali upokojenci, otroke vabijo na otroško maškarado, ob bančnem žuru pa bo v klubu Gemina XIII. tudi pustno srečanje Facebook skupine Terme Ptuj in slovenskih turističnih novinarjev. Na valentinov večer, ki letos sovpada s pustnim obdobjem, bodo javnosti predstavili tudi letošnje pare, ki so udeleženci
natecaja Starorimska poroka 2010. Tretja rimska poroka bo namreč 24. aprila, ko bodo tudi uradno pričeli poletno kopalno sezono.
Terme Ptuj prvič letos ponujajo pustni program, ker jim to omogoča infrastruktura. Računajo, da bodo v pustnih dneh realizirali tri tisoč nočitev, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Pustne prireditve želijo približati tudi s Primusovo pustno prepustnico, ki prinaša nekatere ugodnosti.
Na tretjih Rimskih igrah, ki bodo od 19. do 23. avgusta, pričakujejo že več kot 1200 udeležencev. V letu 2012 pa naj bi bilo vseh udeležencev 2000, Rimske igre pa bodo trajale celih 14 dni. Del letošnje
prireditvene dejavnosti bodo povezali tudi s svetovnim nogometnim prvenstvom v Južni Afriki. 25. maja bodo v amfiteatru odprli južnoafriško vas, kjer bo živahno vse do 11. julija. Računajo, da se bo v glavnih terminih, ko bo nastopala tudi slovenska nogometna reprezentanca, v amfiteatru zbralo tudi do 2000 ljudi. Slovenska nogometna reprezentanca, ki si je hotel Primus izbrala kot eno svojih pripravljalnih baz, bo tudi del priprav za svetovno prvenstvo opravila na Ptuju in v Kidričevem. Ponovno naj bi jih gostili že konec februarja oziroma v začetku marca. Terme Ptuj so v zadnjih letih postale prepoznavne tudi na področju športnega turizma. Ob nogometaših so jih za pripravljalno
bazo izbrali tudi domači in nekateri tuji plavalci, med njimi so tudi ruski plavalci.
V letošnjem letu želijo v Termah Ptuj pripraviti tudi vso potrebno dokumentacijo za pokritje celotnega zunanjega kopalnega dela. Njihova ambicija je postati eden ključnih ponudnikov v srednji Evropi. Še več gostov, ob tradicionalnih avstrijskih, nemških, italijanskih, hrvaških, pa želijo pridobiti s trga vzhodne Evrope. Lani so za desetkrat povečali obisk ruskih gostov v primerjavi z letom 2008, je povedala direktorica hotela Primus Milena Mojzeš. V letošnjem letu stavijo tudi na nove trženjske prijeme, na obstoječe in nove trge bodo vstopali v okviru blagovne skupine Sava Hotels & Resorts. Tudi na novih ciljnih trgih v vzhodni Evropi, balkanskih državah in Evropi želijo goste pritegniti s storitvami z višjo dodano vrednostjo, pravi vodja prodaje Peter Šimenko. Gre za ponudbo, ki jo Terme Ptuj gradijo skupaj z okoljem, starim mestnim jedrom, reko Dravo, Slovenskimi goricami in Halozami, vse bolj pa se povezujejo tudi s Pohorjem.
MG
Primus - mala pustna prestolnica
Eno najbolj turbulentnih let v turizmu so v Termah Ptuj uspešno zaključili. S fizičnimi kazalci so se približali letu 2008, kajti število kopalcev je krepko preseglo 300 tisoč, vseh nočitev pa je bilo 112 tisoč. V strukturi gostov so s 56 odstotki prevladovali domači gostje, imeli pa so osem milijonov evrov prihodkov.
Foto: Črtomir Goznik
O minuli sezoni in o načrtih za letos so na tiskovni konferenci, ki je bila 18. januarja, govorili (od leve) Milena Mojzeš, direktorica hotela Primus, Andrej Klasinc, direktor Term Ptuj, in vodja prodaje Peter Šimenko.
Foto: Črtomir Goznik
Prireditve bodo steber ponudbe v Termah Ptuj tudi v letošnjem in prihodnjih letih; na fotografiji lanskoletne rimske igre.
Ptuj • 50. tradicionalno kurentovanje vzpodbuja različne projekte
Zabaval nas bo tudi drugi pustni šotor
V hotelu Poetovio Ptuj je bila 20. januarja tiskovna konferenca, na kateri so predstavili program drugega karnevalskega šotora na Ptuju. Za obiskovalce pustnega Ptuja so pripravili petdnevno zabavno dogajanje z znanimi pevci in ansambli, ki naj bi ob Ptujčanih pritegnili tudi obiskovalce od drugod. Prepričani so, da je na Ptuju prostor tudi za ta in še podobne šotore, ko gre za velike prireditve.
V projektu sodelujejo Epa Ideja, d. o. o., Memoria, d. o. o., in Slofest, d. o. o. Kot so povedali Damir Osre-dečki (Epa Ideja), Martin Lisjak (Memoria) in Ivan Brač, vodja prireditvenega dogajanja v drugem šotoru, so projekt pripravili izključno zaradi
obogatitve jubilejnega kurentovanja in nadgradnje te prireditve, v kateri že tradicionalno sodelujejo. Glasbeni program in drugo dogajanje, s katerim so v prejšnjih letih bogatili pustno prestolnico, selijo iz hotela v šotor ob Dravi, na prostor ob baru Po-
Foto: Črtomir Goznik
Program drugega karnevalskega šotora, ki bo stal ob Dravi, ob športnih površinah pri Pomaranči in Eurospinu, so na tiskovni konferenci predstavili (od leve) Damir Osredečki, Ivan Brač in Martin Lisjak.
maranča in Eurospinu. Prvotno so ga sicer nameravali postaviti na parkirišču pred hotelom, a so jim v MO Ptuj povedali, da ta prostor potrebujejo za druge namene. K projektu pristopajo pozitivno, v prepričanju, da nobena dodatna ponudba Ptuju v pustnem času ne more škoditi, tako tudi ne drugi pustni šotor, občinstvo pa je tisto, ki bo izbralo. Ponudili bodo dostopno ceno vstopnic za obisk šotora, prav tako tudi za gostinsko ponudbo. Na pustno nedeljo pa vstopnine za obisk šotora ne bo.
V	drugem ptujskem karnevalskem šotoru bodo 12. februarja gostili skupino Kad bi bio Bijelo dugme, 13. februarja Jasmina Stavrosa in skupino Skater, 14. februarja legendarne Slake, 15. februarja bosta goste zabavala Mile Kitič in Djogani, na pustni torek pa bodo za zabavo poskrbeli Dražen Zečic in Kingstoni.
V	sredo so organizatorji tudi povedali, da bodo z dva tisoč evri podprli etnografski del 50. jubilejnega kuren-tovanja, ki ga bodo izročili MO Ptuj.
MG
N0YICKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
GEMINA
K • L • U ■ B
GEMINA
K-L-U-B
m
Grand Hotel Primus z. **** g
Evergreen! sedemdesetih in osemdestih - ^ DJ Smitch
Petek, 22.1.2009, ob 21.00 - vstopnine ni!
Plesni večer z živo glasbo - Duo Gloria
Sobota, 23.1.2009, ob 21.00 - vstopnine ni!
Pustno dogajanje v Grand Hotelu Primus
od 2.-16.2.2010
Pustni ples v Grand Hotelu Primus
6.2.2010 ob 19. uri v Klubu Gemina XIII s skupino Block & White
Celodnevna odrasla vstopnica za kopanje in savne z malico,
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 € (Malica v restavraciji Žila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00.)
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand Hotel Primus s.
't V
Termalni Park
T3r**Pôç
Kuharski nasveti
Pomaranče
Zima je le pokazala svoj beli plašč, tako je tudi prav. In da nas ne bo zeblo in bo odpornost organizma večja, si lahko pomagamo s hrano. S pomarančami si lahko krepimo odpornost organizma proti prehladom in virusom.
Pomaranče, limone, mandarine, tenžerine in grenivke so najbolj znani predstavniki velike skupine agrumov. Nekoliko manj znani predstavniki, ki jih prav tako vidimo na policah naših trgovin, so papelo, ugli, kumkvat, tangelo. Vsekakor pomaranča spada med tiste sadeže, ki je na tržišču zmeraj prisotna in zar-di sorazmerno ugodne cene tudi dosegljiva. Pomarančno meso obdaja debela lupina. Bela notranja plast lupine se imenuje albedo. Zunanja pobarvana všečna barva pomaranče vsebuje eterična olja, veliko vitaminov in flavedov, ki pa je zaradi uporabe različnih sredstev ne uporabljamo v prehrani, saj so zaradi dolgih transportnih poti obdelane z voskom.
Veliko pomaranč, ki prihajajo na naš trg iz tropskih območij, ni oranžnih, ampak so popolnoma zrele zelene barve. V hladnejših podnebnih območjih se barva nekaterih plodov spremeni že na drevesu. Drevesa pomaranč veljajo že stoletja za znamenje bogastva in premožnosti in so danes najpogostejše izvozno sadjarsko blago. Pomaranče so veljale do začetka 19. stoletja za delikateso. Močno kisli sadeži pomaranč se zaradi številnih sort uporabljajo za nosilce okusov pri marmeladah, sladicah in likerjih.
Tačke in repki
Paradontalna bolezen
pri mucah
Lastniki muc vemo, da je ustna votlina pri mucah problematična zadeva, saj se pogosto pojavljajo najrazličnejša vnetja v ustih, muce se slinijo in imajo slab zadah. Muce slabše jedo ali popolnoma nehajo jesti, postanejo žalostne, ne predejo več, se umikajo itd. Precej vprašanj lastnikov muc se nanaša na problematiko parodontoze oziroma paradon-talne bolezni, kako jo zdraviti ali še bolje preprečiti.
Pri paradontalni bolezni gre za vnetje in propadanje obzobnega tkiva. Pri samem nastanku bolezni ima velik pomen dednostni faktor, ki vsekakor pomeni predispo-zicijo oziroma zelo verjetno sprožitev bolezni. Nadalje je za sprožitev bolezni pomembna starost živali, splošno zdravstveno stanje živali in stabilen in močan imunski sistem. Tu mislim predvsem na bolezni, kot so mačji AIDS - FIV, mačja levkoza - FELV, kalcivirusna obolenja ust. Tudi nepravilna prehrana s premalo žvečenja, nepravilna postavitev zob in vsekakor pomanjkljiva ustna higiena sodijo med povzročitelje pa-radontalne bolezni pri mucah. Bolezen nastane zaradi zaostalih delcev hrane in bakterij, ki se nabirajo vzdolž dlesni in oblikujejo zobne
obloge. Že nekaj dni po nastanku zobnih oblog lahko pride do mineraliziranja le-teh zaradi mineralov v slini in tako nastane zobni kamen. Zobni kamen draži dlesni in povzroča vnetje, imenovano gingivitis. Lastnik opazi rdeč rob na dlesnih in neprijeten vonj iz ust. Če v tej fazi ne zač-
Za prehrano oziroma uživanje pa uporabljamo tako imenovane sladke pomaranče, ki jih delimo v tri skupine. Najbolj razširjena je sočna, srednje velika pomaranča, ki ima težek plod in drobno luknjičasto lupino. Med najpomembnejše sorte te vrste sodita pomaranči jaffa iz Izraela in valencia iz Španije. Pomaranča navel, ki ima muho na lupini vdolbeno kot popek, se da zelo dobro lupiti, vendar te pomaranče niso tako sočne. Sladke pomaranče navel pa so dobrodošle še zaradi tega, ker nimajo pečk in so zato primerne za rezanje, obloge na sadnih rezinah in tortah.
Ne tako razširjene, vendar zelo cenjene zaradi temno rdečega mesa brez pečk, so rdeče pomaranče. Njihov sok je temeljna sestavina številnih omak in tudi sadnih sokov, ki so priljubljeni v zadnjem času tudi pri nas. Rdeče pomaranče po okusu spominjajo na okus jagod, zato jih v slaščicah dopolnjujemo z jagodami ali del jagod zamenjamo z
rdečimi pomarančami.
Pomaranče vsebujejo na 100 g živila 12 g ogljikovih hidratov, veliko natrija, sadne kisline vitamin C, A, B1 in še nekatere druge mineralne snovi, kot so kalcij, fosfor, natrij in kalij. Zaradi veliko sadnega sok in kislin pomaranče pogosto uporabljamo kot dodatek pri slanih jedeh. Tako pogosto pripravljamo številne omake, ki jih zalije-mo s pomarančnim sokom in jih ponudimo zraven jedi iz perutnine.
Pomaranče pogosto kombiniramo z drugim sadjem, kot so ananas, marelice, banane, češnje in breskve. Iz naštetih kombinacij ali nekaj izbranih pripravljamo sadne solate, sadne kupe ali sadne bombe. Pomaranče so primerna kombinacija s sladoledom, po okusu se ujemajo z okusom čokoladnega in vani-ljevega sladoleda, tako te jedi pogosto pripravljamo v poletnih mesecih. Iz pomaranč pa lahko pripravimo tudi številne kreme in pene. Te pripravljamo zmeraj v kombinaciji z drugo vrsto sadja, posebej z jagodami. Pomarančam odstranimo lupino
Foto: OM
in jih narežemo na male kocke ter jih stehtamo. Nato vzamemo enako količino jagod, ki jih prav tako narežemo na kocke. Eno četrtino narezanega sadja prihranimo, ostale pomaranče pretlačimo, prav tako pretlačimo jagode in pretlačene pomaranče in jagode skupaj premešamo. Dobljeni masi dodamo tolče-no sladko smetano, po okusu sladkamo, po želji dodamo malo kirsca. Na pol litra pre-tlačenega sadja dodamo 2 decilitra sladke smetane. Dobljeno peno prelijemo v pe-cljate kozarce, v vsak kozarec damo malo narezanih pomaranč in jagod in postavimo v hladilnik, da se krema zgosti. Preden ponudimo, okrasimo s tolčeno sladko smetano, ki jo prelijemo s stopljeno čokolado. Na vrh položimo četrt limonine rezine.
Če tako pripravljeno kremo dodatno utrdimo s smetano ali skuto, lahko kremo uporabimo za nadev pri biskvitnih rezinah ali biskvitnih tortah.
Če se vam zdi vse to preveč zapleteno, pa pojejte vsak dan vsaj eno pomarančo, da vas ne dobi prehlad.
Vlado Pignar
Foto: Emil Senear
nemo zdraviti gingivitisa, napreduje v paradontalno bolezen, saj nastanejo pod zobmi žepki, v katerih se bakterije še lažje razraščajo. Zobje se začnejo majati in tudi izpadajo, propadati pa lahko začne tudi kost pod dlesnijo. Če uspemo obolelim mucam odpreti gobček, najdemo gnojne in krvave dlesni, muce se praskajo s tačko po gobčku, zobje se majejo in izpadajo, muce nehajo jesti, postajajo depresivne, na koncu dobijo visoko vročino in so življenjsko ogrožene. Paradontalna bolezen ima več stopenj in v samem začetku, ko gre za vnetje dlesni in nekoliko zobnega kamna, je še popolnoma ozdravljiva, razen če gre za dedno predispozicijo živali. V kasnejših fazah bolezni pa jo lahko samo blažimo in preprečujemo hujša vnetja, ki lahko ogrožajo življenje naše muce. Lastnikom muc svetujem, da privzdignejo ustnice pri svojih mucah in pogledajo dlesni in zobe, v kakem stanju so. Če opazijo na zobeh obloge ali celo kamen in zraven tega rdeč rob na dlesnih in tudi zadah
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
iz ust muce, je zelo priporočljivo, da obiščejo veterinarja z opremljeno zobno ambulanto. Ta bo z ultrazvočnim čistilcem v splošni anesteziji muci očistil zobni kamen in spoliral zobe, po potrebi slikal zobovje in izpulil zobe z gnilimi koreninami in tako preprečil nadaljnje vnetne in gnojne procese v ustni votlini. S tem bo preprečil razvoj paradontalne bolezni. Veterinar bo po potrebi uvedel tudi zdravljenje z antibiotiki, skratka pozdravil bo ustno votlino in tako muci omogočil kvalitetno in sproščeno jemanje hrane brez bolečin. Pri veterinarju boste dobili tudi dodatke za zdrave in čvrste dlesni, kot je C-vitamin v obliki kapljic in ubikinon oz. koencim Q10, ki tudi pri živalih učvrsti dlesni in obz-obno tkivo. Muca bo svojemu lastniku zelo hvaležna, kar bo pokazala z veseljem, pre-denjem in sproščenostjo pri jemanju hrane, igrivostjo in telesno vitalnostjo. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Plačilne pravice - zadnji rok 31. 1. 2010
Slovenski kmetje že dobro poznajo izraz plačilna pravica, ki se uporablja v zvezi z neposrednimi plačili za obdelavo površin. Plačilna pravica je pravica do plačila na hektar upravičene površine za njive, travnike in praho. Prvič so se delile v letu 2007. V letu 2008 so se dodelile še za intenzivne sadovnjake in kmetijska zemljišča - travnike - porasle z gozdnim drevjem. V letu 2010 se bodo dodelile za površine, ki so v letu 2009 prejele podporo za izkrčitev vinograda na podlagi tržne ureditve za vino. Plačilna pravica je sestavljena iz regionalnega plačila, ki znaša za njive 332 €/ha in 108,7 €/ha za travnike, ter morebitnih dodatkov (mleko, sladkor, sektor govedoreje). Upravičenci za uveljavitev plačilnih pravic so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so prejeli plačilne pravice z dodelitvijo ali s prenosom in na teh površinah opravljajo kmetijsko dejavnost.
Foto: KSS
Plačilne pravice, ki niso izkoriščene v vsaj enem izmed dveh zaporednih let, se izdvojijo v nacionalno rezervo. Za izkoriščenost se šteje, če se zanjo odobri izplačilo. Plačilne pravice se lahko prenašajo z zemljiščem ali brez med nosilci kmetijskih gospodarstev, ki imajo sedež v RS. Prenos poteka v obdobju od 15. septembra 2009 do 31. januarja 2010. Te plačilne pravice bodo upoštevane pri zahtevkih za leto 2010. V primeru prenosa plačilnih pravic zaradi dedovanja ali ukinitve kmetijskega gospodarstva se zahtevek za prenos lahko vloži kadarkoli med letom.
Možne so naslednje vrste prenosa plačilnih pravic:
-	trajni prenos brez zemljišča - plačilne pravice se prodajo ali prenesejo drugemu kmetijskemu gospodarstvu;
-	trajni prenos z zemljiščem - plačilne pravice z zemljiščem se prodajo ali prenesejo drugemu kmetijskemu gospodarstvu. Ob prenosu z zemljiščem morajo kmetijska gospodarstva skupaj s plačilno pravico prenesti najmanj sorazmerno število upravičenih hektarjev zemljišč;
-	začasni prenos z zemljiščem - zakup plačilnih pravic je možen samo z zemljiščem, pri čemer mora zakupodajalec prenesti na zakupojemalca sorazmerno število upravičenih hektarjev zemljišč. Zemljišča in plačilne pravice se z zakupom prenesejo za enako obdobje. Po zaključku sklenjene pogodbe se plačilne pravice prenesejo nazaj na zakupodajalca;
-	trajni prenos z dedovanjem - plačilne pravice se trajno prenesejo na drugo kmetijsko gospodarstvo. Vlagatelj pridobi plačilne pravice na osnovi dedovanja in mora k vlogi za prenos predložiti tudi sklep o dedovanju ali druge dokumente, iz katerih je razvidno, da so bile plačilne pravice podedovane;
-	odstop plačilnih pravic - nosilec plačilnih pravic lahko med letom svoje plačilne pravice iz kakršnihkoli razlogov odstopi v korist nacionalne rezerve.
Za prenos plačilnih pravic morajo upravičenci uporabiti obrazce, ki so dostopni na internetnih straneh (http://www.arsktrp.gov.si) in na izpostavah kmetijske svetovalne službe.
Natančno izpolnjene obrazce morajo poslati do 31. 1. 2010 na ARSKTRP, Dunajska 160, 1000 Ljubljana.
Kmetijska svetovalna služba Ptuj Bernarda Trafela, ing. kmet.
Dohodninske olajšave za naložbe na kmetijah
Do olajšav za naložbe so upravičena kmetijska gospodarstva, ki so lani kupovala stroje in opremo za osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost, toda ne, če gre za nakup zemljišč in za nakup ali gradnjo stavb. Za olajšavo se prizna 30 % vrednosti nakupa. Vrednost naložbe, kot osnove za olajšavo, se zniža za morebitna nepovratna sredstva, in če je kmetija v sistemu DDV, tudi za višino DDV.
Olajšava znižuje samo kmetijsko davčno osnovo, torej KD, in povprečno subvencijo, ne pa tudi morebitnih drugih dohodkov.
Če zaradi višine olajšave ne bomo mogli izkoristiti prvo leto, nam bo davkarija zniževala kmetijsko davčno osnovo do porabe, oziroma še največ pet let po naložbi.
Na spletnih straneh Davčne uprave ali na davčnih uradih dobimo obrazec z navodili, ki ga izpolnimo. K vlogi priložimo račune in kopijo odločbe o nepovratnih sredstvih. Vlogo s prilogami do 5. februarja pošljemo na svoj davčni urad. Pri oddaji vloge ni treba plačati nobenih taks. Če bomo ta rok zamudili, bomo lahko podali ugovor na informativni izračun dohodnine.
Specialist za ekonomiko Stanislav Leskovar, univ. dipl. oec.
Trgi v razvoju in možna tveganja v letu 2010
Absolutni zmagovalci leta 2009 so bili razvijajoči se trgi. Eden pomembnejših razlogov je poceni denar. Med pomembnejšimi tveganji v letu 2010 se omenja predvsem padec cen surovin, zaostritev pravil domačih regulatorjev ter omejene možnosti novih stimulativnih paketov s strani razvitih držav. Ob pričakovanju solidnih donosov v letu 2010 večina tujih bank priporoča poudarek na panogah z visoko beto (pomeni v panogah, ki v času pozitivnega trenda rastejo hitreje od borznih indeksov in v času negativnega trenda padajo hitreje kot borzni indeksi).
Lansko leto se je kljub negativnemu začetku leta končalo močno v pozitivnem območju. Absolutni zmagovalci so bili razvijajoči se trgi, ki so večinoma imeli porast med 40 in 75 odstotki. V primerjavi z dnom v marcu 2009 se je indeks MSCI EM, ki pomeni gibanje delnic na razvijajočih se trgih, skoraj podvojil. Glavno vprašanje pa je seveda, kakšno bo letošnje leto.
Eden glavnih razlogov za rast je poceni denar
Eden pomembnejših razlogov, ki se omenja za tako močno preteklo rast razvijajočih se trgov, je poceni denar. Zelo nizke obrestne mere v ZDA ob hkratni depreciaciji dolarja omogočajo velike zaslužke vlagateljem, ki si vzamejo posojilo v dolarjihjn ta denar vložijo na razvijajoče se trge. Čeprav nekateri ekonomisti ocenjujejo, da se s takim načinom vlaganja ponovno ustvarjajo baloni, pa večina strategov še vedno verjame, da trenda ne bo kmalu konec.
J. P. Morgan napoveduje 30-odsto-tno rast MSCI EM
V enem od svojih poročil J. P. Morgan napoveduje 30-odstotno rast indeksa MSCI EM, kar bi po njihovih izračunih pomenilo P/E 14. Razlogi za tak optimizem so predvsem v pričakovanju, da se bo premija za tveganje znižala, poslovanje podjetij izboljšalo, obrestne mere pa ostale nizke. Napovedi za gospodarsko rast in dobičke razvijajočih se trgov so se v zadnjih mesecih nenehno zviševale. Poudarek je predvsem na močni rasti izvoza in ponovnem ciklu zviševanja zalog na normalne ravni.
Pomembnejša tveganja v 2010
Med pomembnejšimi tveganji v letu 2010 se omenja predvsem padec cen surovin, zaostritev pravil domačih regulatorjev ter omejene možnosti novih stimulativnih paketov s strani razvitih držav. Cene surovin so pomembne predvsem za države, ki so izvoznice (Brazilija, Rusija). Zaostritev pravil regulatorjev je pomembno predvsem takrat, ko se posamezne države ustrašijo, da nastajajo novi baloni. Tretja nevarnost pa se nanaša na izčrpane možnosti ukrepanja pri najbolj razvitih državah, ki so v boju zoper recesijo že porabile ogromno sredstev.
Večina tujih bank priporoča poudarek na panogah z visoko beto (v panogah, ki v času pozitivnega trenda rastejo hitreje od borznih indeksov in v času negativnega trenda padajo hitreje kot borzni indeksi).
Ob pričakovanju solidnih donosov v letu 2010 večina tujih bank priporoča poudarek na panogah z visoko beto. Tako za prvo polovico leta 2010 navadno najdemo priporočila za nakup podjetij iz cikličnih panog, kot so tehnologija, industrija, energija, surovine in finance. Za drugo polletje je veliko napovedi že nekoliko bolj previdnih in priporočajo bolj uravnotežene portfelje, torej tudi podjetja s področja farmacije, osnovnih življenjskih potrebščin in telekomunikacij.
Večina analitikov in ekonomistov gleda na 2010 z velikim optimizmom
Do zdaj smo le redko lahko videli tako podobne poglede analitikov in ekonomistov, ki (razen redkih izjem) gledajo na 2010 z velikim optimizmom. Vseeno pa se morda izplača spomniti na osmo pravilo znanega analitika Bob Farrella: »Ko so si napovedi zelo podobne in ko imajo strokovnjaki enake poglede, se bo zgodilo nekaj povsem drugega«.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Razočarana
Vprašanje: Ali me mož vara, ali me je kdaj prevaral?
Odgovor: Vaše vprašanje samo po sebi izžareva neko nemoč in razočaranje nad njim. Predvsem ne razumete, zakaj se vam to dogaja in ga stalno nekaj obsojate in postavljate pred dejstva. Razumljivo je, da je prevara zelo j asno definirana in da je nespremenljiva. Vedno mora človek najti logično razlago in pri tem ignorirati določene govorice. Modro je, da se s svojim možem iskreno pogovorite in mu zaupate, kaj vas bremeni in moti. Pri tem morate izključiti visokofrekvenčne glasove. Kajti splošno znano je, da vedno lepa beseda lepo mesto najde. Odpuščanje je božji dar in skozi to lahko tudi vaše življenje poteka bolj harmonično. Glede na to, da se tudi sami ukvarjate z duhovnostjo, bi morali vedeti, da drugih ne morete spreminjati in da lahko to naredite samo pri sebi. Ozavestite, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Potem to predstavite svojemu možu in tako se trudita, da dobita tisto, kar si želita. Kot ženska potrebujete veliko nežnosti in čustvene varnosti. Določena nesoglasja so vezana na preteklost, kajti vaš oče vam ni podaril tiste varnosti, po kateri ste hrepeneli. Sedaj obstaja povečana verjetnost, da vas je strah, da bi ostali sami in to potencirate. Bolje je, da partnerju ne postavljate mej, ampak se v svojem srcu odločite, kaj si želite. Pravil se morate držati, ampak vi naredite ravno obratno - vedno na koncu popustite in s tem porušite avtoriteto. Strinjam se, da partner ni naredil vsega pravilno in vendarle se trudi. Po zvezdni karti je srčna oseba in tudi vi imate v sebi neko modrost. Večkrat bi
Če poznamo pomen barve, si lahko z njimi pomagamo do izboljšanja počutja in zdravja. Barve so namreč svetloba, svetloba pa je energija, ki jo lahko razložimo tudi kot valovanje.
Svetlobo oddajajo svetlobni izvori; največji, najbolj naraven in edinstven izvor je sonce. Sončna energija je tista, ki jo proizvaja sonce v različnih valovnih dolžinah. V naravi razklon svetlobe ustvari podobo mavrice. Nastane značilen mavrični lok, ki je razdeljen na spektralne barve - na spodnji strani je vijoličast, na zgornji pa rdečkast (iste barve, kot jih poznamo pri čakrah). Svetloba ustvarja barvo in oblike. Ko se svetlobni valovi odbijajo od različnih predmetov proti našim očem, ustvarjajo občutek svetlobe - vse stvari vidimo zaradi odbijanja svetlobe. Predmeti, ki se nam zdijo temni in neprozorni, vpijajo več svetlobnih žarkov in k našim očem odbijajo manj svetlobe.
morala oditi skupaj na kakšno večerjo in se razvajati - tako bi našla veliko skupnih točk. V primeru morebitne jeze naj ne traja predolgo, kajti če v igri ljubezen, se stvari lahko naredijo na hitro. Pozitivno bo, da boste na svoje življenje pogledali z drugega zornega kota in našli smisel za veselje in prožnost. Ljubezen je večna in tako morate najti smisel skupnega obstoja. Ločitev ne bi nič spremenila, kajti ponavljate vzorce preteklosti. Naj omenim še to, da je vaš mož bolj redkobeseden in ga zaradi tega ne morete prebirati kot odprto knjigo. Ampak to še ne pomeni, da ni čustven, toda to pokaže na svoj način in tedaj, ko se njemu zdi vredno. Zapolnite si še nekaj, zaupanje v partnerjevo ljubezen je vez, ki vaju lahko mnogo bolj poveže. In vedite, če se bo prevara zgodila boste to občutili v svojem srcu. Do sedaj ste imeli paleto lažnih signalov in pozabite preteklost. Kajti sami si pišite prihodnost in imejte se radi!
Šifra: Nepozabljen
Vprašanje: Po osemnajstih letih še vedno ne morem pozabiti svoje mladostne ljubezni. Ali je v prihodnosti kakšno upanje, da se še zbližava?
Odgovor: Usoda mnogokrat prinaša določena sporočila in zanimiva srečanja. Včasih se sleherni posameznik odloči
Vpadlo svetlobo spremenijo v notranjo toploto. Svetlejši predmeti pa svetlobo odbijajo.
Človeško oko je organ, ki je občutljiv samo za določen spekter elektromagnetnih valov, ki jih poznamo kot BARVE. Če so v svetlobi zastopane vse spektralne barve hkrati in v pravih razmerjih, da nobena ne prevladuje, zazna oko belo svetlobo. Črna pa očesu ni vidna, v možgane ne prispe noben impulz - je barva teme.
Vse v fizičnem svetu ima dva pola. Vsaka barva ima svoj drugi pol - pravimo, da sta barvi nasprotujoči - komplementarni, se dopolnjujeta, podpirata in ustvarjata ravnovesje v telesu. Vsak par (obe komplementarni barvi) ustvari belo svetlobo - luč. Zato je zdravo tisto telo, kjer so vse barve v harmoniji in ravnovesju - vedno uporabljamo obe barvi, da katera ne prevlada.
KRATEK PRIPOMOČEK, KAKO SI LAHKO Z BARVAMI
drugače in gre na nekem križišču levo in tako se poti razide-jo. Pravilno je, da nosite svoje spomine v svojem srcu in da ste pri tem tudi realni. Življenje vam je skozi čas namenilo težke preizkušnje in tako se večkrat sprašujete in iščete odgovore na svoja vprašanja. Pri tem je jasno, da odgovor ni nikoli samo eden, ampak jih je več. Po mnenju planetov ni dobro, da si ustvarjate iluzijo in da kujete ideale. Bolje je, da greste naprej in najdete v sebi tudi moč in energijo -kajti tako se bodo vrata sreča odprla na stežaj. Mladostniško ljubezen pozabite in se lotite reševanja svojih problemov. To boste lahko naredili postopoma in po majhnih korakih. Ljudje se z leti spremenimo in energija ostane večna. Bolje je, da si naredite tudi prerez, kaj si resnično želite in pričakujete. Ko stopate po razpotjih duhovnosti, boste kmalu spoznali, da ste tudi sami unikat in da tako najdete v sebi določeno energijo in moč. Da boste klatili zvezde z neba, je zgolj iluzija, da pa nosite usodo v svoji dlani, je resnica. Ravno zaradi tega cenite življenje in delajte samo tisto, kar vas veseli.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
VSAK DAN POMAGATE SAMI:
BELA - je celoten svetlobni spekter v popolni harmoniji, včasih celo zaslepi s svetlobo. Deluje nevtralno in odbija vse od sebe.
Uporaba za zdravje: nadomesti katerokoli drugo barvo in ojača učinek med terapijo uporabljene barve. Če smo negotovi, katero barvo naj uporabimo, z belo ne moremo zgrešiti. Krepi in očiščuje celoten energijski sistem ter prinaša harmonijo v vse vidike življenja.
Oblačila: v beli se počutimo nedotakljive, vzvišene in enkratne. Pomagajo pri podu-hovljenosti, objektivnosti in odločnosti.
ČRNA - je barva teme in zemlje. Predstavlja dva ekstre-ma - vse in nič, kaže težnjo po moči. Je barva zaščite, oze-mljenosti, žalovanja, svečane resnosti, obvez in osvobajanja starih navad, meditacije, smrti, skrivnosti. V njej je vsa poten-
cialna moč -aktivira magnetič-ne oz. ženske energije v telesu in jih krepi.
Uporaba za zdravje: bolje, da jo uporabljamo v kombinaciji z drugimi. Najbolj je učinkovita z belo - uravnovesi polarnosti (primerno, če se težko obvladujemo).
Oblačila: občutek pripadnosti in izpostavljenosti zunanjim dogajanjem. Nosite jo, če se želite vklopiti v družbo ali hočete, da vas drugi sprejmejo.
RDEČA - komplementarna je zelena - pomeni akcijo -gradi temelje, prizemlji, poveča, pospeši, vitalizira, prebuja življenjsko silo, zrahlja, strast in seksualnost. Velika fizična in energijska moč, kri in življenje, preporod, ljubezen do življenja, notranja toplota, zrelost, pogum, moč volje, odločnost, hitrost, tekmovalnost, moškost, neodvisnost, zaščita. Barva organizacije, poslovnosti in politike.
Uporaba za zdravje: greje, krepi fizično telo in vse notranje organe, rane hitreje celijo, primerna za utrujenost, prehlad, stimulira živce in kri, krepi srce in cirkulacijo, sprosti adrenalin - primerna za alergije, zviša krvni pritisk, primerna za depresijo, strah in skrbi, spodbudi ovulacijo in menstruacijo.
Oblačila: spodbuja notranjo
energijo, da postane dejavnej-ša, pritegne pozornost in naredi vtis.
ORANŽNA - komplementarna je modra - topla, vesela, ne stiska, nežna, ženska. Pokaže nove možnosti, izboljša kreativno mišljenje, dvigne navdušenje, spodbuja družabnost, barva radosti, ognja, topline, harmonije, lepote, umetnosti, božanskosti, zaupanja, sreče, seksualnosti, privlačnosti, prijaznosti, optimizma, uspeha, napredka, energije, zabave ...
Uporaba za zdravje: razkuži, razčisti, raztopi, izloči mrtve celice in strupe, bakterije in ima osvobajajoč učinek na telo in um, sprosti pritiske, spodbuja pljuča in dihanje ter prebavo, poveča delovanje ščitnice, sprosti krče in napetosti v mišicah, pomaga pri čustveni otopelosti ali depresiji.
Oblačila: porazdeli pretok notranje energije, pomaga, da se lažje in odločneje soočimo z izzivi, širimo topel, zanesljiv vtis in privlačimo druge ljudi -POZOR -tudi mrčes. Nosimo jo samo kot dodatek, da ne naredimo vtisa gospodovalnosti.
Se nadaljuje .
V terapevtske namene uporabljamo barve s pomočjo diagnostike hrbtenične karte.
Milena De Viktory, Društvo Feniks 051 413 354, mail: fenik@mail386.com
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
SVETOVANJE ZA VAS, ZA VSE NAS...
Barve in zdravje (1. del)
V naravi je mnogo barv - vsak letni čas ima svoje ... Vsaka barva ima svoj pomen in drugače vpliva na nas. Seveda pa tudi na vsakega človeka vplivajo barve drugače - odvisno od njegovega dojemanja, razpoloženja, izkušenj ...
Duševno zdravje
Novoletne obljube
Anica iz Ormoža je že večkrat prebrala o tem, da se novoletne obljube ponavadi ne uresničijo. V čem se te razlikujejo od drugih, ki jih ljudje sprejemajo ob takšnih ali drugačnih priložnostih. So obljube tudi neke vrste 'pobeg' od resničnih problemov?
Začetek novega leta, a še bolje konec starega leta, je v človeških očeh vedno neka prelomnica in večja možnost za zaobljubo, da se nekaj konča, ponavadi nekaj slabega in začne nekaj novega, boljšega. Kaj se ponavadi obljublja?
Mož obljubi ženi, da ne bo več pil, žena možu, da ne bo več na veliko zapravljala, otrok staršem, da se bo začel resno učiti in tako naprej ...
Res se nekatere takšne in podobne obljube ne uresničijo, toda marsikatera obljuba pa se vseeno uresniči in vedno morajo biti nase ponosni tisti, ki svoje obljube uresničijo.
Menim, da takšne obljube niso pobeg od resničnih problemov, temveč samo ena izmed možnosti za rešitev nekega problema. Seveda je njihova uresničitev odvisna od posameznika, od njegove pripravljenosti, da takšno obljubo uresniči in pokaže sebi in drugim, da je zrela osebnost in da zmore iz ugodja zase preiti na način življenja, ki daje ugodje in nekaj dobrega predvsem tistim, ki z njim živijo, in to na račun odrekanja konkretnega posameznika, ki se mora za to ne samo potruditi, temveč prav truditi daljše obdobje, da postane to tudi njemu prijetno.
Toda to ne velja samo za novoletne obljube, velja za vse obljube, ki jih izrečemo in ki jih žal pogosto ne uresničimo.
Mag. Bojan Šinko
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Slo POP novice
Končno bo zagrmelo! Turneja 42 se pričenja! Dogodek, ki bo zagotovo biser med dosedanjimi skupine Tabu, se bo zgodil 10. februarja ob 20. uri v ljubljanskem Kinu Šiška. Predstavitev novega albuma 42 v živo in prvič v celoti bo prava paša za oči in ušesa. Za vse ljubitelje koncertov, predvsem pa za vse, ki spremljajo skupino Tabu, bo to nepozaben dogodek. Nastopili bodo v razširjeni glasbeni zasedbi, za spek-takularen program pa bo skrbelo še mnogo drugih nastopajočih umetnikov.
Promocija novega albuma 42, kije izšel pred nekaj tedni in s katerega so na radijskih postajah že predstavili prvi naslovni singel 42, se zdaj torej seli v dvorane. Tja, kjer jih čakajo vsi njihovi oboževalci in kjer bodo predstavili še vse ostale skladbe s plošče. ■k-k-k
Pevka Iris je v decembru opravila rekordno število nastopov; zgodilo se je, da je imela na dan tudi po štiri nastope, kar je za pevko začetnico več kot odlično. Slovenijo je prepotovala po dolgem in počez. Sanjaš pa je njen prvi komad, za katerega si je sama zamislila melodijo in besedilo, Miha Hercog pa je z aranžmajem dodal piko na i. Hkrati pa je to njen prvi komad, ki ima malce prizvoka r'n'b-ja, po drugi strani pa je še vedno povsem preprost plesni pop.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. SAŠA LENDERO - ZATE 9. ROK KOSMAČ - ŠE LAHKO LJUBIM
8.
- MODRE OCi
7. JAN PLESTENJAK - PUSTIL TI BOM SANJE 6. ANIKA HORVAT - SAMO TI 5. ZORAN PREDIN in GLOBOKA GRLA - S TOTEGA KONCA 4. COTO & NEISHA - ČRTA 3. TABU - 42 2. TINKARA KOVAČ - LJUBEZEN JE PADLA Z NEBA 1. NINA PUŠLAR - SLEČENO SRCE
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj
Black Cat z novim videzom in svežo skladbo
Mlada slovenska pevka z zanimivim imenom - Black Cat, ki je že postregla z dvema singloma Nikoli in Grešne misli, tokrat ponuja svežo pesem, ki jo je posnela z novo avtorsko-produkcijsko ekipo.
Skladba z naslovom Te-pih za stopinje je nastala v sodelovanju z najboljšimi slovenskimi glasbeniki. Skladbo je produciral Raay, ki je pripravil glasbo in aranžma ter k sodelovanju povabil odličnega tekstopisca P. Charlesa. Sodelovala pa sta tudi Jani Hace (Siddharta) in Bor Zuljan (ex Šank Rock). Za končni mix je poskrbel Igor Potočnik, ki je v preteklih letih sodeloval s Tangelsi, Jadranko Juras, raperjem Zlatkom ter hiphoperskim duetom Murat & Jose.
Skladba Tepih za stopinje sledi svetovnim in evropskim pop-rock trendom, Black Cat pa je s to skladbo obrnila nov list in pokazala odlično in-terpretacijsko glasbeno plat. Vroča mačka pa je spremenila tudi svoj image in se iz črnolase tigrice spremenila v
Black Cat
zapeljivo rjavolasko.
»Skladbo Tepih za stopinje zaznamuje močno besedilo, s katerim se bo gotovo poistovetila marsikatera prevarana, razočarana ženska bodisi v ljubezni in v življenju, ki je morala čez marsikatero težko preizkušnjo in je slej ko prej rekla vsemu skupaj konec,« pravi Black Cat ter o spremembi svojega izgleda dodaja: »Mislim, da pravzaprav nisem tako zelo spremenila svojega imidža in še vedno ostajam divja mačka, polna energije, ampak sem pokazala tudi svojo drugo plat osebnosti, nežne, razigrane ženske. Sprememba vedno paše, še posebej sem zadovoljna z novo pričesko. Menim, da moram kot glasbenica vedno presenečati s svojim videzom, ki mora biti vedno raznolik in tudi odštekan.«
MZ
Filmski kotiček
Boj za kri
Vsebina: V bližnji prihodnosti skrivnostna bolezen večino prebivalstva spremeni v vampirje. Preostale ljudi vampirji izkoriščajo za pridelavo krvi, toda zaradi velikega povpraševanja človeštvu grozi izumrtje. Vampirski znanstvenik Edward skuša najti način, kako bi ohranil obe vrsti, zato se poveže s človeškimi uporniki pod vodstvom odločnega Elvisa. Toda pogoltna vampirska korporacija se ne ozira na žrtve in namerava zlepa ali zgrda izžeti ljudi do zadnje kapljice krvi.
Film Boj za kri je najbrž največji korak v evoluciji vampirskega žanra. Čeprav je bil v književnosti sicer opra-
Daybreakers
Igrajo: Ethan Hawke, Willem Dafoe, Sam Neill Režija: Michael in Peter Spierig
Scenarij: Michael in Peter Spierig
Žanr: ZF grozljivka
Dolžina: 98 minut Leto: 2009 Država: ZDA
vljen že zdavnaj, pa smo mu na filmskem platnu priča šele zdaj. Do leta 1994, ko je film Intervju z vampirjem končno opravil z gotsko in zastarelo predstavo o vampirju, smo priča oklevajočim poskusom filmarjev, da bi razvoj vampirjev pripeljali na naslednjo evolucijsko stopničko, a namesto usklajene smeri smo priča bolj razhajanju v različne smeri. Od Carpenterjevih primarno-nagonskih zverin do romantičnih vzdihovalcev v Somraku.
Dvojčka Spierig sta v Boju za kri postregla s toliko zanimivimi novostmi, da film od njih že kar poka po šivih. K žanru sta pristopila z druge strani zrcala in vampirje prestavila v bližnjo prihodnost (10 let) ter zgodbo začela s pogledom iz njihovega zornega kota. Nadaljevala sta tam, kjer je Richard Matthe-son pred 5 5 leti končal v svoji sijajni knjigi Jaz sem legenda. Prednosti filma Boj za kri pa se tu ne končajo. Po preprostem, a učinkovitem uvodu, v katerem vampirsko družbo sprejmemo kot prevladujočo in se začnemo spraševati, ali
ni to le naslednja stopnička v evoluciji človeka, gledalec nima časa razmišljati o teh zanimivih dilemah, ko film nanj prične stresati že nove. Izkaže se, da film, ki je v svoji osnovi grozljivka, deluje kot dobra znanstvena fantastika: namesto o prihodnosti govori o stanju sveta danes. O nedoraslem človeštvu, ki stremi biti nekaj več, a mu vsakič znova krvavo spodleti. Alegorije na človeško šibkost in moralne dileme bombardirajo gledalca skoraj do konca, s čimer film postane več kot le še ena brezlična grozljivka. Zastavlja pomembna vprašanja, in tudi če nima odgovore na vse, nič zato. Važno je, da se takšna vprašanja zastavljajo, kot recimo tisto, kako visoko ceno je človek pripravljen plačati
za nesmrtnost in v kakšno obliko diktature, celo holoka-vsta bi se družba zato morala pogrezniti. Kot kaže, bi ob nesmrtnosti vse slabe plati človeškosti postale še bolj izrazite, celo ekstremne, zato je naša smrtnost pravzaprav še prednost. In to je le ena od dilem, ki jih film sproža.
Boj za kri je tako prijetno pozitivno presenečenje, ker ob gledalčevem pričakovanju, da bo videl le povprečen šoker, postreže z izvirnimi koncepti žanra, hkrati pa nas ves čas ogleda sili k razmišljanju. Zaradi tega mu manjše logične spodrsljaje zlahka odpustimo, a vseeno opozorilo: kljub velikemu proračunu se film ne ustraši prikazati zelo krvavih prizorov.
Matej Frece
ETHAN HAWKE
. AS EDWARD DALTON

Po temnih ulicah srednjeveškega Bližnjega Vzhoda, ki še nikoli niso izgledale bolje, se plazi skrivnostna silhueta. Nihče je prav ne zazna, ko že švigne prek streh proti svojemu cilju. Assassin's Creed II tako ni le mobilna igra, temveč nekaj več. Veliko več.
published By Gamel°ft Pošlji: TD CREED na 3030
Pred tabo je ena najboljših iger za mobilne telefone vseh časov, Guitar Hero 5 Mobile. Igra, ki je osvojila svet v svojem pohodu na konzolah, te bo sedaj spremljala povsod. Uporabi svoje prste in se dokaži!	Published By: GLU
pošlji: TD HERO na 3030
.... ©
" 1
Sedaj je vse odvisno od tebe! Reši človeštvo tako, da prevzameš kontrolo nad silami narave! Sledi legendi 2012 Apocalypse in kontroliraj tornado, ogenj, nevihto in druge katastrofe! Komu bo uspelo preživeti? Published By: GLU
Pošlji:
TD KONEC na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14^95, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
FOTO: arhiv
SESTAVIL
EDI KLASINC
Štajerski TEDNIK
ZALETAVA ŽENSKA
NEVROLOG (GREGOR)
GOBA MUŠNICA (LAT.)
NASELJE NA OTOKU PAGU
HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIC
KRAJ V BANATU
ŽENSKA LOVKA
PAKISTANSKI VERSKI VODJA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA TURNER
POLJSKI KOPAJNIK
MESTO V EGIPTU
STRATEŠKI BEG
MESTO V RUSIJ
POLICIJSKI RAZGLAS
PREDEL POD ROŽNIKOM
MALI OGLAS, INSERAT
NAVEDEK, NAVEDBA, POJASNILO
MLADENIČ, FANT
SKLADATELJ ORTOLANI
SRB. PISEC (STEVAN)
KAR JE V RELACIJI S ČIM
OP. BARITONIST (GIORGIO)
VODENICA
VNETJE KOŽE
UVODNI TEKST V GLASBI
LUBENICA (NAR.)
VULKAN NA
SICILIJI
FRANCOSKI SLIKAR (AUGUSTE)
KRAJ PRI PTUJU
IZVAJALEC RIGOLANJA
TATIC BREZ STREŠICE
NEMŠKI KOLESAR (JENS)
ITALIJANSKI PEVEC (LUCIO)
MODEL CITROENA
MODEL SUZUKIJA
NOG. TRENER (MATJAŽ)
NORMALNA STOPNJA
ELDA VILER
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
Ugankarski slovarček: ANGURIJA = narodni izraz za lubenico; ARGUEDAS = bolivijski pisatelj (Alcides, 1879-1946); HIDREMIJA = krvna vodenica; JELER = slovenska namiznoteniška igralka (Eva,
1953-); LEINE = nemška pasma ovac; RONCONI = italijanski operni baritonist (Giorgio, 1810-1890); SAMRA = model suzukija; SOT = star izraz za gorsko pot.,
■ejaies }ei|o ue>je§v uep esuoue bo|ao| e||ea
'oe}so|/\| 'J!iue|3 'A3 'iue}ue 'oeue|n 'oi 'eiungue 'eujeiuv 'eug 'jepgu 'eioszej 'uni 'eAeujoo 'z|y 'epeiue '>je>j 'eAejniu 'uie}S||z 'iu9}u>1 'o^jeQ 'uepiv 'emei 'jeqjiu :ouAejopoA la^uezu)) 3) A3)jS3u
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 23. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.00 SOBOTNI KLEPET S POSLUŠALCI. 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 24. januar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PONEDELJEK, 25. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
TOREK, 26. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan
se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Koroški radio). SREDA, 27. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slo-
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
venija in Evropska unija (Anemari Ke-kec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 URA NOVIC IZ SLOVENSKIH GORIC (Polona Ambrožič) 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). ČETRTEK, 28. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrle-c).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora). PETEK, 29. januar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 KMTIJSKI NASVET. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice).
Horoskop
OVEN
Izvedeli boste pozitivno novico. Na delovnem mestu bo zelo pesto. Kljub temu se boste morali varovati trme. Odlične iztočnice bo razbrati v ljubezni. Zvezdni ples bodo plesali samski, vezani se prilagodite zahtevam srčnega izvoljence. Vabile vas bodo zimske radosti!
Sn BIK
Narava vam bo pričarala neko čarobnost. Blesteli boste v komunikaciji in se pridno učili. Našli boste paleto delovnih izzivov in tako odšli pogumno naprej. Samozavest bo adut, ki ga boste lahko potegnili iz rokava. Notranji nemir lahko premagate s fizično aktivnostjo.
DVOJČKA
Reševali boste nekaj iz preteklosti. Po drugi strani bo to možnost, da razčistite, kaj vas moti in kje se morate spremeniti. Fizična aktivnost naj bo zmerna. Telesu po potrebi dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Na razpotjih duhovnosti boste dosegli nove razsežnosti bivanja.
RAK
Pozitivno boste delovali v širši skupini ljudi. Imeli boste zanimive predloge, ki bodo upoštevani. Na delovnem mestu bo nekaj več nemira in pomembno bo, da verjamete vase. Finančno stanje bo podobno gugalnici. Pretirane obremenitve so zaenkrat nepotrebne.
LEV
■Tj Vaše razpoloženje bo odvisno od čustvenih vzgibov. Naredili boste veliko korakov naprej. Približali se boste ljudem in razbrati je, da boste na delovnem mestu blesteli. Označevala vas bo trma in omenjeno bo občutil srčni izvoljenec. Koristili vam bodo prijateljevi namigi.
DEVICA
Zimska narava vas bo sprostila. Pridobili boste novo delavno nalogo in izdelati bo potrebno načrt. V ljubezni bo nekoliko bolj nenavadno in označevala vas bo romantika. Če ste še samski, v kratkem pričakujete povabilo prijetne osebe. Ugoden teden bo tudi za učenje.
TEHTNICA
Imeli boste polne roke dela in obveznosti. Jasno je, da boste pri tem uspešni, kar občutiti predvsem finančno. Lotiti se boste morali sinteze in popaziti na zdrav način prehranjevanja. Vsekakor bo dobro, da telesu dovajate vitamine v naravni obliki. Varujte se stresa!
ŠKORPIJON
Kreativno izražanje bo tisto, ki vam bo dalo krila. V tem tednu vas bo spremlja sreča in obilica ugodnosti. Srečno roko boste imeli tudi pri nakupih. V ljubezni bo vladalo ravnovesje in vajeti usode boste znali povleči tako, da imate koristi. Obudili boste znanja duhovnosti.
STRELEC
Najbolje se boste počutili doma in naredili prerez. Narava bo vaša učiteljica in privlačili vas bodo tudi adrenalinski športi. Vsekakor se bodo zadeve v službi obrnile v vašo korist. Pri denarju bo vladalo ravnovesje in tako boste lahko varčevali. Srečen dan: ponedeljek.
KOZOROG
Srce vam bo pripovedovalo zgodbo o življenju. Tako boste našli svojo muzo in ustvarjali. Označeval vas bo notranji nemir in morali boste najti tehnike sproščanja. Pred problemi ne boste smeli bežati, ampak jih boste morali aktivno reševati. Združili boste znanje in modrost.
VODNAR
Razmišljali boste o tistem, kar odstopa, in se pilili v intelektualnem iskanju. Čas bo ugoden za pisanje občutkov in morda boste delovali nekoliko nezbrano. Dobro se bo umiriti in v miru ločevati zrno od plev. Jasno je, da bodo v vaše življenje prihajali ljudje, ki vas bodo osrečili.
RIBI
Raziskovali boste svojo preteklost in morate narediti prerez in ugotoviti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar vas bremeni. Ne iščite lažjih poti - čas je v osnovi zelo srečen. Končno boste našli lastno zadovoljstvo in zasijali s talenti, ki so vam dani. Odprle se vam bodo nove poti.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Povejte svoje mnenje
-	od ponedeljka do petka
-	ob 14.40!
RAZSODBA
JEČA, ZAPOR
GORSKA POT
Vozili smo • Honda insight 1,3 elegance
Dostopen in čist hibrid
Japonci nedvomno veljajo za pionirje hibridne tehnike, ki sega v leto 1972, ko so pri Hondi predstavili bencinski motor z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida. Insighta poganja zadnja generacija poenostavljenega hibridnega sistema, zato je v primerjavi s prejšnjim modelom tudi cenejši. Da je posebnež, je vidno že na daleč, vabi pa z ugodno porabo in nizkimi emisijami. S spremenjenim načinom obračunavanja davka insight postaja dostopen širšemu krogu kupcev, kar je tudi cilj Japoncev.
Honda že celo desetletje masovno proizvaja hibridne avtomobile, v tem času pa so si njihovi strokovnjaki nabrali pomembne izkušnje ter znanja s področja proizvodnje električnih motorjev in hibridnih komponent. Tudi izboljšave proizvodne opreme in postopki, ki znižujejo proizvodne stroške, so v teh vihravih časih še kako pomembni, zato so si pri Hondi zadali cilj, da bodo s hibridno tehnologijo ljudem omogočili, da tudi sami prispevajo k čistejšemu okolju. Po njihovem bodo imela vozila prihodnosti dva pogonska vira - zraven motorja z notranjim izgorevanjem najverjetneje še električnega, saj tako najlažje nadgradijo obstoječo tehnologijo in znižajo potrebe po fosilnih gorivih.
Obliko hibrida so Japonci preizkušali v vetrovniku, tako da jo je pravzaprav določil tok vetra. Tridelna kromirana motorna maska daje nekaj potrebne elegance, v osnovi pa je vozilo oblikovano kot dežna kapljica, kar znižuje koeficient zračnega upora (0,26). Streha se kupejevsko spušča proti ostro odsekanemu zadku, ki po všečnosti zaostaja za sprednjim delom. Zadnje steklo je tudi deljeno, zato voznika ovira pri spremljanju dogajanja v vzvratnem ogledalu; takšna rešitev postavlja pod vprašaj tudi smiselnost zadnjega brisalca, ki obriše le četrtino stekla.
Praktičnost je eden večjih napredkov insighta, ki jo zagotavlja kombilimuzinska karoserija za pet potnikov in klasično povečljiv prtljažnik. Pomanjkljivost hibridnih vozil je bila ravno nezmožnost podiranja zadnje klopi, Honda po novem omogoča, da s podiranjem nesimetrično deljive klopi dobite 1200 litrov velik prostor. Tokrat baterije niso namestili ob zadnjo klop, ampak leži v dnu prtljažnika. Če jo primerjamo s tisto iz hibridnega civica, ugotovimo, da je za 19 % manjša in kar za 28 % lažja. Izboljšan je tudi sistem za hlajenje baterije, kar pomeni, da ima baterija boljši izkoristek moči in zato pogosteje napaja električni motor.
»Sorodstvene« vezi z novodobnimi hondami so vidne tudi v notranjosti vozila. Marsikaj smo že videli v aktualnem civicu, ki je ob
začetku prodaje jemal dih tako s svojo podobo kot tudi s futuristič-no notranjostjo. Za nove kupce to pomeni nekaj privajanja na samosvojo razporeditev »vesoljskih« instrumentov, a ko se jih enkrat navadite, vse skupaj postane zelo intuitivno. Za dobrih dvajset tisočakov (s kovinsko barvo), kolikor stane najbolje opremljena različica elegance, dobite bogato opremljen avto, le materiali v notranjosti šepajo, ker so preveč plastični.
Nekoliko zmoti še prikaz hitrosti na vrhu armaturne plošče, ker se skriva za volanskim obročem. Sicer ne zmeraj, a žal določa položaj volanskega obroča, zato se je včasih treba sprijazniti s prenizko nastavljenim volanom.
O tem, kako izvirni znajo biti Hondini inženirji, priča informacijski sistem eco assist, ki ga sestavlja z različno svetlobo osvetljen merilnik hitrosti. Najbolj »čisto« vožnjo ponazarja zelena osvetli-
Foto: Danilo Majcen
tev, najmanj modra. Osvetlitev dopolnjuje še prikaz, kako dinamično voznik pospešuje in zavira. Če se diagram ne širi preveč v levo ali desno, je vožnja najbolj zmerna. Honda insight je opremljena še z računalniškim prikazom oziroma animacijo statistike, ki prikazuje rastlinska stebla, na
katerih se glede na način vožnje pojavlja manj ali več listov. Rastline lahko ovenijo ali se razrastejo, za kar avto voznika celo nagradi z virtualnim pokalom! Pri osvajanju pokalov pomaga funkcija econ, ki nekoliko zmanjša moč pogonskega sklopa, med postanki večkrat izključi bencinski motor in manj agresivno odpira dušilno loputo za dovod svežega zraka v zgorevalne komore. Ob tem menjalnik prestavlja v najbolj učinkovitem režimu menjavanja prestav, sistem prilagaja uporabo klimatske naprave, hkrati pa se povečuje re-generacijska sposobnost sistema zaviranja.
Tisti, ki boste v tem avtomobilu (ker vendarle gre za Hondo) iskali adrenalinske užitke, ste se usedli v napačen avto. Hondo insight poganja majhen bencinski agregat, ki so mu namesto turbinskega polnilnika dodali elektromotor, zato da zmore ob manjši prostornini bencinskega stroja ponuditi nekaj moči, a je celotni pogonski sklop nastavljen na varovanje našega okolja in manj na vozne užitke. Zadnja generacija hibridnega sistema integrated motor assist IMA je zaradi cenejše proizvodnje poskrbela tudi za ugodnejšo ceno avtomobila. Motor v podobni različici najdemo že v civicu, a je vse skupaj tukaj dodelano in posodobljeno. Baterije so, kot že omenjeno, manjše in postavljene pod dno prtljažnika, zaradi česar je prtljažnega prostora več, težišče pa nižje. Za pogon skrbi 1,3-litrski bencinski motor s 88
Foto: Danilo Majcen
KM in 121 Nm navora ter manjši elektromotor s 14 KM in 92 Nm navora. Slednji se vključi, ko je potrebne več moči, med zaviranjem pa deluje kot generator za polnjenje baterije. Elektromotor deluje pri majhnih in srednjih hitrostih, za krajša časovna obdobja oziroma do izpraznitve baterije, kar pomeni manjšo porabo goriva in izpuste ogljikovega dioksida okoli 100 gramov na kilometer vožnje. Čeprav obljubljene porabe okoli štirih litrov in pol nismo dosegli, smo v kombinaciji mestne vožnje lahko ostali pri 6,5 litra porabljenega goriva. Bega tudi, da je insightov menjalnik opremljen s položajem S za športno vožnjo in možnostjo ročnega izbiranja sedmih prestav z obvolanskima gumboma, saj so ta avto ustvarili za varčne voznike, ki jih skrbi naše okolje in ki upoštevajo hitrostne omejitve.
Ob ugodni porabi goriva bo prodajne številke zviševala tudi cena hibridne honde, ki je ugodnejša kot pri edinem resnem tekmecu. Zaradi spremenjenega davka na motorna vozila je insight z 101 gramom ogljikovega dioksida postal zanimiva izbira. Če sem konkreten, je Toyotin prius verjetno tehnično najbolj dovršen hibrid ta hip, a je za približno 10.000 evrov dražji, zato moramo tekmece iskati drugje. Tudi pri »zeleno« obarvanih avtomobilih spodnjega srednjega razreda, kot sta recimo golf bluemotion ali focus econetic.
Danilo Majcen
Hibrid za vsakogar.
Dostopen Hondin Insight.
Svet prijazne tehnologije, dostopen vsakomur, ki želi biti dober. Že za 16.790 Eur.
HONDA
Moč naših sanj
Autocommerce, d.o.o., RC Maribor
Ptujska c. 132, Maribor, tel« 02/46 00 122 www.honda-maribor.com
honda insight 1,3 elegance	
bencinski motor	1339 / 88 pri 6200
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/ min	
največji navor v Nm pri v/min	121 pri 4500
električni motor	
največja moč v KM	14
največji navor v Nm	92
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	182,0 / 12,5
poraba goriva v l/100 km	4,5 / 4,7 / 4,6
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	3,0 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	101
vrednost osnovnega modela honda insight 1,3 elegance v evrih	20990
doplačila in popusti	
kovinska barva v evrih	550
subvencija Honda	-1200
vrednost preizkusnega modela honda insight 1,3 elegance v evrih	20340
Markovci • O aktivnostih Rdečega križa
Zbiranje zamaškov za fantka Žiga
Na osnovni šoli Markovci so otroci že v prejšnjem šolskem letu zbirali plastične zamaške in nadaljujejo tudi to šolsko leto. Zanimalo nas je, za koga pravzaprav zbiramo zamaške vsi občani markovske občine, saj nas otroci opominjajo, da zamaške shranjujemo, da jih odnesejo v šolo, kjer jih zbirajo v vreče in te potem odpeljejo v predelavo. V stilu radijske oddaje »Povabilo na kavo« sem povabila družino Pinter domov na kavo in ob kavici so povedali več o sebi.
»Smo tričlanska družina: ati Jože, mama Nataša in devetletni Žiga, doma pa smo iz Velenja. Kot ste videli, naš Žiga ne hodi, govori le nekaj besed, zelo dobro pa se odziva z očmi in včasih, ko je zelo dobro razpoložen, tudi veliko razume,« pove mama Nataša in nadaljuje: »Prvega otroka sva izgubila dva dni po rojstvu. Ko sva si z možem psihično malo opomogla, sva si zaželela, da imava otroka. Moja starša sta bila alkoholika in z osmimi leti sem šla v rejni-ško družino. Želja po urejeni družini je v mojem srcu bila zelo močna. Tako je 31. maja 2000 privekal na svet naš Žiga, vendar se je rodil zdaleč prezgodaj s šestimi meseci in 600 grami telesne teže. Si lahko predstavljate? Do enega leta starosti je bil nenehno na kisiku. Pri dveh letih so v rehabilitacijskem centru Soča v Ljubljani ugotovili težko obliko cerebralne paralize. Sočo obiskujeva še danes.«
Žiga sedi na invalidskem
vozičku in me globoko opazuje, saj me ne pozna, vendar je pomirjen, ker sta zraven ati in mami. Mamo Natašo vprašam, kako pravzaprav živijo.
»Ko je bil Žiga manjši, sem morala delati štiri ure, potem sem si uredila, da ga oskrbujem sama in tako dobim oskrbnino. Mož je zaposlen v Gorenju. Nekaj mesecev je že na bolniški, saj je imel tumor na slušnem živcu. Imel je izredno srečo, da se zdaj zelo dobro rehabilitira, čeprav na desno uho ne sliši. Kot vidite, se mu še zdaj pozna, ker mu desno stran lica še vedno vleče na stran.«
Ati Jože mi pokaže operirano stran, potrdim njihovo zgodbo, mamo Natašo pa prosim, da mi opiše njen dan z Žigo, saj si mi, ki imamo »normalne« otroke, tega ne znamo predstavljati. »Žiga se zbudi že okrog pol sedme ure zjutraj, v kopalnici imamo vse prirejeno tako, da se najprej umijeva in urediva, potem mu pripravim zajtrk. Hvala Bogu,
Foto: Boris Segula
Na osnovni šoli Markovci so otroci že v prejšnjem šolskem letu zbirali plastične zamaške za Žiga.in nadaljujejo tudi letos.
Žiga že zna počasi žvečiti hrano, da mu ni potrebno vsega pasirati. Včasih mu uspe tudi, da si sam zanese koščke hrane v usta. Potem sledi telovadba, saj morava izvajati fiziotera-pevtske vaje, da se mišice vsaj malo utrdijo. Trikrat na teden po tri ali štiri ure ga vozim v šolo s prilagojenim programom, kjer je oddelek s petimi otroci s podobnimi diagnozami. Med tem časom pripravim
Markovci • Pred prazniki v osnovni šoli
S Čuki in Božičkom v novo leto
Praznični december in koledarsko leto 2009 smo učenci in delavci Osnovne šole Markovci zaključili z glasbeno-plesno prireditvijo, ki je v sredo, 22. decembra, v športno dvorano Markovci privabila veliko število obiskovalcev.
Scenarij zanimive in pestre prireditve, ki nas je s predstavitvijo mesecev od januarja do decembra pripeljala v praznično vzdušje, si je zamislila učiteljica Urška Horvat. Nabito polna dvorana je uživala v programu, ki so ga pod vodstvom mentorjev (učiteljic razredne stopnje, glasbene pedagoginje Slavice Lajh in plesnih učiteljic) pripravili mladi nadebudneži od prvega do devetega razreda. Pravljično vzdušje nam je še posebej pričarala
idilična zimska scena z velikim koledarjem. Zanjo so poskrbeli učenci likovnega krožka, ki ga vodi učiteljica Olga Zorko.
Posamezni meseci so se predstavili ob glasbi skupine Čuki - od zimske Sankaške polke in pustnih Kavbojev in Indijancev preko »majske« Ko se zaljubiš do »decembrske« Vsepovsod ljubezen. Vseskozi se je pojavljal tudi Božiček (doživeto ga je odigral devetošolec Blaž Jagarinec), ki se je pripravljal na obdarovanje.
V decembru so se nastopajočim na odru pridružili tudi učitelji, ki so zaigrali, zapeli in zaplesali pesem Mal naprej pa mal nazaj.
Vrhunec večera smo doživeli, ko je Božiček na oder povabil čisto prave Čuke, ki so ponovno dokazali, da niso zaman med najboljšimi zabavnimi skupinami pri nas - zapeli in zaplesali smo skupaj - Čuki so peli otrokom, otroci pa Čukom, navdušena je bila cela dvorana.
Irena Muršec
Čuki so zapeli otrokom, otroci pa Čukom.
kosilo in že hitim po Žiga. Po kosilu se navadno Žiga zelo rad igra s kockami, za to ima poseben stolček z pladnjem, na tleh ne more biti, ker ni stabilen in ne hodi in se bojim,
Prejeli smo
Levi vogal Mestne hiše
Morda nekaterim res manjka levi del Mestne hiše, če navedem naslov članka novinarke MG, mislim pa, da je prebivalcem podeželja MO Ptuj ne samo levi del, ampak celotna hiše odveč. Boste vprašali: Zakaj?
Če ste dobro prebrali omenjeni članek v Št. tedniku, lahko sami ugotovite, da so obč. svetniki vse navedeno, kar so naredili ali za kar imajo predvidene plane, predvideli samo za mesto Ptuj. Nisem zasledil niti enega politika od zadnjih volitev do danes, da bi v planih omenjal tudi velike potrebe podeželja! Podeželje se nikjer ne omenja, kot da ga NI! Za podeželje se sliši le v času pred volitvami, pri zbiranju glasov. Do naslednjih volitev podeželje NI ZANIMIVO! Svetniki sploh niso povezani s podeželjem, saj ni Zborov krajanov. Če pa nekdo pove, da pozna probleme, jih samo od najbližjih sosedov, katerim morda dela usluge ali oni njemu, da je izvoljen. Zato pa imajo nekateri že 4 mandate, to je: že 16 letii(ne konkretiziram!), in postajajo inventar, kar pa ni dobro.
Na žalost pa so volivci politično nezainteresirani, ne gredo na volitve, ne sodelujejo pri izbiranju kandidatov, inertno volijo, če sploh gredo na volitve. Zakaj tako? Saj itak ne dosežejo nič za svoje kraje.
Po volitvah pa podeželje ostaja pozabljeno od izvoljenih in posledično tudi od finančnih vložkov občine, države in še Evrope, zaradi nezainteresiranosti Občine za sredstva iz fonda za razvoj podeželja. Potrebno je SAMO pripraviti PROJEKT. Tega pa NI. Ga nočejo ali ne znajo narediti?? Verjetno ni zanimanja, ker ne gre za MESTO Ptuj. Pred zadnjimi volitvami
da ne bi padel vznak. Prehitro je že večer in že se gremo tu-širat in pripravljat za spanje. Pred tremi tedni, ne vem, kaj se je dogajalo z Žigom, se je zbudil okrog pol ene ponoči, bil je nemiren, tako da sem nekaj noči prebedela zraven njega ob postelji.«
Mama Nataša je s posebno nežnostjo opazovala Žigove kretnje, da niso bile premočne, saj je povedala, da je za Žiga to lahko nevarno.
»Pri nas zbiramo zamaške za Žiga. Kaj konkretno imate namen narediti z zbranimi sredstvi, ko jih bo sicer dovolj?« povprašam.
»Ja, Žiga je čedalje večji in težji, naš avto Seat cordoba pa ni ravno velik. Za zdaj še gre, saj imamo zadnji sedež prilagojen za Žiga. Drugo leto
pa se nam že zna zgoditi, da bomo imeli težave, da Žiga ne bo imel prostora v avtomobilu. Sledili smo pobudi fanta Anžeta, njegovo zgodbo najbrž večina pozna, in smo letos maja začeli zbirati zama-ške in nasploh zbirati donacij-ska sredstva, da kupimo večji avtomobil; v mislih imamo Citroen berlingo. Sicer pa za tono zamaškov prejmemo 300 evrov. V imenu Žiga in najinem imenu bi se rada iz srca zahvalila šolarjem in vsem, ki pomagajo zbirati zamaške in nam tako omogočate, da smo bližje nakupu avtomobila, saj je današnji dan zelo težko priti do tolikšne vsote denarja.«
Žiga je postajal čedalje bolj nemiren in je vseskozi govoril: »Domu.« Tako sem ga tudi jaz razumela, da hoče domov. Mama ga je z nežnostjo pomirila in Žiga se je umiril. Poslovili so se, jaz pa sem jim dala obljubo, da bomo jim poskušali pomagati čim več, kolikor je v naši moči.
Če kdo zmore in želi donira-ti finančna sredstva, jih lahko nakaže na transakcijski račun: NKBM 04202-0000348846 sklic: zamaški Žiga; OORK Ptuj, Natašina pot 1, 2250 Ptuj.
Marija Prelog
so nekateri politiki predlagali izbiranje svetnikov SAMO iz Ptuja, ker tisti s podeželja Niso Za Velikeb Projekte V Mestu!! - ampak skrbijo le za svoje vrtičke.
Kaj ni velikih projektov na podeželju??
Prihajajo časi, ko bomo morali imeti kanalizacijo tudi na podeželju (VELIKI PROJEKT). Evropa ima denar tudi za to. V mestu ga ne rabijo, itak vse dobijo zastonj. Ali bomo morali ponovno SAMI financirati še to izgradnjo? Zakaj je bil EU denar za Potrčevo, za naše makadame pa ga ni???
Da se da veliko sredstev pridobiti iz Evrope, dokazuje Občina Destrnik. Počrpa vse, kar se da iz Evrope!
Končno, tudi RAČUNSKO SODIŠČE je ugotovilo, da MOP v svojem proračunu za podeželje predvideva le "1 (eden) procent" proračuna. A ni to žalostno??? Denar od države pa MOP dobi iz dohodnine, TUDI od podeželjanov in za podeželje.
Podeželje, sedaj imamo priliko, da si svoje življenje vzamemo v SVOJE roke. "Ve-teranstvo" ne na občini in ne v Četrtnih skupnostih NI GARANCIJA za blagostanje podeželja! Možnosti zamenjav so pred nami! - seveda, če zelite spremembe na bolje!
Zato rabimo: nove svetnike, mlade in z vizijo razvoja celotne občine, in ne samo mesta, ne glede na stranko! Dosti je obljub!
Razmislite!!!
Vladimir Kužnik
Opomba: Vsi navedeni podatki so po Štrajerskem tedniku, Internetu in TV Ptuj!! Moj je le komentar!
Občinskim možem po glavi roji sprememba namembnosti zdravstvenega doma
Kot vse kaže, je bila pogodba o izvajanju zdra-
vstvenih storitev v Splošni ambulanti Cerkvenjak med županom občine Cerkvenjak Jožetom Kranerjem in direktorjem Zdravstvenega doma Lenart Jožefom Krambergerjem pred dvema letoma podpisana s figo v žepu.
Potem ko je splošna ambulanta v Cerkvenjaku zaprta že od konca aprila 2008, je jeseni lanskega leta zaprla vrata tudi zobna ambulanta Prve dni novega leta so tudi prišle na dan govorice, da cerkvenjaški občinski možje resno razmišljajo o spremembi namembnosti objekta. Zdravstveni dom naj bi oddali v najem. V njem pa naj bi dobili domovanje varovanci Zavoda Hrastovec.
Da nekaj o tem očitno drži, se je bilo mogoče prepričati tudi v občinskem glasilu Zrnje iz Cerkvenjaka, ki je izšlo ob koncu minulega leta.
Ljudje so nad takšnimi namigovanji razočarani. Za veliko občanov Cerkvenjaka, razdrobljenih v petnajstih naseljih na površini 24,55 kvadratnega kilometra, seje kakovost zdravstvenega varstva močno zmanjšala in predstavlja skoraj nepremagljivo oviro priti do zdravnika, še zlasti, če so odvisni od tujega prevoza.
Da so si prebivalci Cerkve-njaka vedno želeli v kraju imeti zdravnika, so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja potrdili na referendumu, ko so se na njem odločili za sofinanciranje izgradnje novega zdravstvenega doma v Cer-kvenjaku. Nenazadnje je veliko občinskega denarja bilo vloženo v njegovo sanacijo le nekaj let nazaj.
Drži da je zdravnika na podeželje težko dobiti in da jih primanjkuje. Toda oddati zdravstveni dom v najem in spremeniti njegovo namembnost, pomeni tudi, odpovedati se zdravniku v Cerkvenjaku za vedno.
Franc Bratkovič
Foto: arhiv OS
Podravje • Regijski štab Civilne zaščite opozarja
Sistem poveljevanja ni jasen, zato ne funkcionira
Vodstvo regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje je ob pregledu izrednih dogodkov v minulem letu opozorilo, da niso bil obveščeni o nobenem od izstopajočih dogodkov, v katerih je bilo prizadetih več občin, zato se upravičeno sprašujejo, kakšna je sploh njihova vloga. Po mnenju poveljnika Draga Klobučarja sistem poveljevanja ni jasen, zato ne funkcionira, kot bi moral. Če se to ne bo uredilo, bo ponudil svoj odstop.
Ko so se sestali na prvi letošnji seji regijskega štaba, so se 19. januarja najprej lotili pregleda dogodkov v Podravju v minulem letu 2009, pri čemer je Jože Korban, vodja ptujske izpostave Uprave za zaščito in reševanje republike Slovenije poudaril, da so obravnavali 427 izrednih dogodkov, sicer pa se zadnja leta običajno pripeti več kot 400 izrednih dogodkov na leto. Po številu izstopa občina Ptuj, kjer se je lani pripetilo kar 130 dogodkov, na območju občine Ormož 52, tretja je občina Videm s 30 dogodki, četrto Kidričevo s 27 dogodki ...
Sicer pa v regijskem štabu ugotavljajo, da postajajo gasilci vse pogosteje reševalci v prometnih in naravnih nesrečah, saj med dogodki izstopajo prometne nesreče, v katerih so gasilci posredovali kar v 78 primerih, na drugem mestu so požari v naravnem okolju, ki jih je bilo 62, in šele na tretjem mestu požari na objektih - bilo jih je 55. Na številko 112 regijskega centra za obveščanje v Ptuju je bilo največ telefonskih klicev v poletnih mesecih, največ - kar 49 - v avgustu, dva klica manj, torej 47, jih je bilo v juniju, v maju jih je bilo 46, medtem ko jih je bilo najmanj, samo 17, v oktobru. Med izrednimi dogodki so tudi lani posebej izstopala poletna neurja
s točo in posledično poplavami, vendar, kot je ugotovil poveljnik regijskega štaba Drago Klobučar, tistih hujših poplav lani dejansko ni bilo, saj je v glavnem šlo za manjše poplave in zalitja posameznih objektov ob hujših poletnih nalivih. Tudi zaradi tega bi bilo smotrno, da v sistemu zaščite in reševanja gasilcev ne usposabljamo le za gašenje najrazličnejših požarov, ampak tudi za posredovanje in reševanje v naravnih in drugih nesrečah, ki so specifične v zadnjem času.
Med izstopajočimi dogodki je bilo 16. junija lani predvsem neurje, ki se je razbesnelo predvsem nad območjem občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž pri Ormožu. Poleg poškodovanih objektov je bilo precej poškodb na infrastrukturi ter tudi na kmetijskih površinah, po tem neurju pa so od občanov prejeli 251 različnih vlog za oceno in povrnitev škode. Najbolj uničujoče in po obsegu največje pa je bilo neurje, ki je v noči s 3. na 4. avgust lani divjalo in uničevalo na območju od Majšper-ka, prek Kidričevega in Hajdi-ne do Vidma pri Ptuju ter dalje proti Slovenskim goricam, do občine Sv. Andraž. Zaradi poškodb na objektih, infrastrukturi in kmetijskih površinah so prejeli 580 vlog za oceno in povrnitev škode.
Sistem poveljevanja neučinkovit?!
Član regijskega štaba Darko Skok, ki je predstavnik Slovenske vojske, je bil ob tem kritičen do najodgovornejših predstavnikov republiškega štaba Civilne zaščite, saj se kljub dvema velikima naravnima nesrečama ni odzval nihče z vrha, da bi prišel vsaj na ogled prizadetega območja. Po njegovih besedah pa poveljnik republiškega štaba sploh ni ukrepal,
kot bi moral; še sreča, da so se posamezni občinski štabi sami organizirali in takoj učinkovito ukrepali.
Kritičen je bil tudi poveljnik regijskega Štaba CZ za Podravje Drago Klobučar, ki je opozoril, da je zaradi vsega tega nujno potrebno analizirati pomen in vlogo regijskega štaba in predvsem njegove pristojnosti: »Kot poveljnik regijskega štaba nisem bil do sedaj obveščen o nobenem od večjih in pomembnejših izrednih dogodkov v
naši regiji, da bi lahko ukrepal v skladu s svojo pristojnostjo. Zato se sprašujem, zakaj sploh regijski štabi obstajajo, ali smo sami sebi namen. Nujno je treba uskladiti in natančno opredeliti pristojnosti gasilske organizacije in štaba Civilne zaščite ter natančno določiti, kdo vodi in koordinira posamezne akcije zaščite in reševanja. Sedaj sistem poveljevanja ni jasen, saj poteka po dveh tirih, zato tudi ne funkcionira, kot bi moral. Če se ne bo nič spremenilo, do-
reklo in opredelilo, bom ponudil svoj odstop, saj ni smiselno, da sem kot poveljnik zapisan le na papirju,« je bil oster Drago Klobučar.
V	razpravi so bili takega mnenja tudi drugi člani regijskega štaba Civilne zaščite, zato so o tem soglasno sprejeli poseben opozorilni sklep. V njem najprej ugotavljajo, da tudi v lanskem letu regijski štab in njegovo vodstvo niso bili obveščeni o vseh naravnih in drugih nesrečah, čeprav bi morali biti obveščeni med prvimi. Zato je v bodoče nujno, da o vseh večjih naravnih in drugih nesrečah odgovorni takoj obvestijo tudi poveljnika regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje, ki je, kot je določeno v zakonodaji in ustreznih predpisih, dolžan ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi.
V	načrtu aktivnosti v letošnjem letu so si člani regijskega štaba Civilne zaščite za Po-dravje poleg rednih mesečnih strokovnih in izobraževalnih aktivnosti zastavili tudi organizacijo in izvedbo osrednje regijske slovesnosti ob 1. marcu, mednarodnem dnevu Civilne zaščite, ki bo letos v občini Sveti Tomaž v petek, 5. marca, ob 13. uri. V tej občini bodo letos pripravili tudi regijsko preverjanje ekip prve pomoči v civilni zaščiti.
M. Ozmec
Ptuj • S tiskovne konference Območne službe Zavoda za zaposlovanje
Število nezaposlenih se bo še povečalo
V lanskem letu se je na Ptujskem in Ormoškem število nezaposlenih povečalo za 55 odstotkov v primerjavi z letom 2008. Številke so podobne kot leta 2005, ko je bilo na tem območju več kot 4800 nezaposlenih ljudi.
Ob koncu leta 2009 je bilo na območju UE Ptuj 3761 nezaposlenih, na območju Ormoža pa 1084. V primerjavi s Slovenijo je bilo število brezposelnih večje za skoraj devet odstotkov. Do spremembe je prišlo tudi v strukturi brezposelnih: v prejšnjih letih so prevladovale ženske, zdaj moški. Delovno aktivnih prebivalcev je bilo ob koncu prejšnjega leta 28.020.
V evidenco brezposelnih se je lani povprečno mesečno prijavilo 550 novih iskalcev zaposlitve. V celem letu 2009 so se v evidenco vpisali kar 6604 ljudje ali za dobrih 58 odstotkov več kot leta 2008. Med temi so prevladovali tisti, ki se jim je iztekla zaposlitev za določen čas, teh je bilo več kot 3400, iskalcev prve zaposlitve je bilo 985, zaradi stečaja, prisilne poravnave in presežkov se je prijavilo 417 oseb, preostali pa iz drugih razlogov.
Na Ptujskem je bilo po podatkih iz oktobra 2009 brezposelnih 11,4 odstotka, na Ormoškem pa 13,6 odstotka ljudi. Za-
poslitev pa je v lanskem letu našlo 2600 brezposelnih oseb (6,2 odstotka več kot v letu 2008). Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje pa se je v letu 2009 na območju UE Ptuj in UE Ormož zaposlilo 4746 oseb, kar je za 33,6 odstotka manj kot v letu 2008, ko se jih je zaposlilo 7151. Povprečno je lani denarno nadomestilo za brezposelnost prejemalo 1170 prejemnikov ali 24,2 odstotka med vsemi brezposelnimi osebami, kar je skoraj za šest odstotkov več kot leta 2008. Povprečni čas brezposelnosti pa je bil tudi lani na Ptujskem in Ormoškem za štiri mesece in 24 dni krajši, kot je bilo povprečje Slovenije. Stanje na trgu dela se je na območju UE Ptuj in UE Ormož omililo tudi zaradi delovanja dveh interventnih zakonov. Ukrep o delnem povračilu nadomestila plač je koristilo 18 podjetij s 313 zaposlenimi, ukrep o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa pa je koristilo 24 podjetij za 1519 oseb.
Lani so delodajalci prijavili 7722 prostih delovnih mest oziroma 36,2 odstotka manj kot v letu 2008. Kot je povedala direktorica OS Zavoda RS za zaposlovanje Ptuj mag. Vlasta Stojak, še vedno tudi opažajo precej-
šnje strukturno neskladje med potrebami in ponudbo.
Napovedi za letos niso nič kaj obetavne, nezaposlenost naj bi se še povečala, priliv brezposelnih oseb v evidenco brezposelnih bo po ocenah podoben
kot v letu 2009. Ocenjujejo, da bo brez dela na območju Ptuja in Ormoža v letu 2010 že okrog 6000 ljudi.
Z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, vanje je bilo vključenih 3442 brezposelnih oseb,
Foto: Črtomir Goznik
Miran Murko in mag. Vlasta Stojak sta predstavila stanje na trgu dela v letu 2009 in napovedi za leto 2010.
so razmere na trgu dela omilili, sicer bi bile številke še bolj zastrašujoče. Za to so porabili okrog štiri milijone evrov. Gre za sredstva države in evropskih socialnih skladov. Letos naj bi se sredstva za te namene poveča za okrog 30 odstotkov, računajo, da bi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v letošnjem letu vključili najmanj 3000 oseb. Med pomembnimi ukrepi je tudi spodbujanje samozaposlo-vanja, lani so se za samozapo-slitev odločili 204 nezaposleni. Veliko pa je tudi zanimanja za vključitev v projekte javnih del, za katere je predvideno financiranje v višini 1,1 milijona evrov ali kar za 400 tisoč evrov več kot lani. Spodbudno pa je, da se je lani zaposlilo tudi 120 invalidov.
Oba interventna zakona bosta učinkovala še v letošnjem letu, je povedala Stojakova. Delodajalci lahko vloge oddajajo še do 31. marca. Subvencije za polni delovni čas bodo v veljavi še do 30. septembra 2010, povračila nadomestila plače pa še do 31. marca 2011. Marca naj bi ponovno začeli izvajati ukrep spodbujanja samozaposlovanja. V lanskem letu so delodajalci zelo koristili tudi ukrep delovnega preizkusa in usposabljanja na delovnem mestu, v podobnem obsegu ga načrtujejo tudi letos.
petek • 22. januarja 2010
Šport, poslovna in druga sporočila
Štajerski	29
Ljutomer
Na jubilejnem izboru izbrana Urška Potočnik in Andrej Gorjak
Po slovesnem odprtju šport-no-izobraževalnega centra pri Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je Športna zveza Ljutomer razglasila rezultate ankete 40. izbora športnika leta ter podelila priznanja najboljšim športnim posameznikom in kolektivom za leto 2009 iz občin Veržej in Ljutomer. Prireditve so se med številnimi družbeno političnimi in športnimi delavci udeležili tudi minister za šport dr. Igor Lukšič ter legendarni športniki - telovadec Miroslav Cerar, kegljač Miro Steržaj in atletinja Milica Šumak Zemljič. Pri športnicah je najvišji naslov pripadel Urški Potočnik (Judo sekcija TVD Partizan Ljutomer), ki je z naslovom evropske mladinske prvakinje dosegla imeniten uspeh. Judo zveza Slovenije jo je razglasila za najboljšo ka-detinjo minulega leta. Drugo mesto je osvojila Mihaela Čirič (Rokoborski klub Finančna točka Ljutomer), ki je osvojila naslov državne prvakinje med članicami v kategoriji do 55 kg. Tretja je bila Darja Antolin z odličnimi dosežki na področju kasaškega in odbojkarskega športa.
Športnik leta 2009 je Andrej
Gorjak (pikado), najuspešnejši član ekipe Top Gun ŠD Strelec iz Grlave. Kot kapetan državne reprezentance je osvojil ekipno bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. Drugo mesto je pripadlo Niku Horvatu (Ro-koborski klub Finančna točka Ljutomer), ki je osvojil naslov državnega prvaka med člani v kategoriji do 120 kg. Tretji je bil Marko Slavič (kasaštvo), ki je s 14. zmagami najboljši tekmovalec KK Ljutomer. V lanski sezoni mu je pripadel tudi naslov najuspešnejšega voznika v Sloveniji. Med športnimi društvi je zmagala Judo sekcija TVD Partizan Ljutomer pred Kasaškim klubom Ljutomer in ŠD NK Tehnostroj Veržej. Najboljše šolsko športno društvo je Veržej, sledita OŠ Stročja vas in OŠ Ivana Cankarja Ljutomer. Posebna priznanja za športne dosežke v minulem letu so prejeli Andi Vuk (ples), Tina Jureš (atletika), Jan Zibrat (namizni tenis) in Tomaž Horvat (odbojka), nadarjeni športniki pa so Uroš Hlebec (rokoborba), David Feuš (strelstvo) in Alen Bolkovič (judo) ter Nuša Lašič (badminton), Urška Smodiš (odbojka) in Kaja Čeh (judo).
Niko Šoštarič
v
Štajvoka, budilka,
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leaslngi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMER0 UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si
V NAJEM ODDAMO
prostor 260 m2, višina 2,70 m, 1. nacist., novogradnja, možnost prilagoditve različnim dejavnostim Info. na: 041/706-237 Zaščita Ptuj d.o.o._
RADIOPTUJ
M*, ¿filetee www.radio-ptuj.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromeha-nika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
Na posnetku (z leve) najboljši v letu 2009: Aleš Vrbančič (judo sekcija), Urška Potočnik (judo) in Andrej Gorjak (pikado) v družbi ministra za šport Igorja Lukšiča.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 B, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 14. uri.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černe-sl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz sti-ropora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja sli-kopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAJO kravo za zakol, staro 3 leta in pol, ter dva prašiča, težka 130 kg. Telefon 781 04 81.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janogold, idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, telefon 769 26 91.
KUPIM drobni krompir za svinje. Tel. 031 829 984.
PRODAM dve svinji domače reje, težki cca. 180 kg. Tel. 031 332 362.
PRODAM dva prašiča domače reje, 150 kg. Bratislavci 39 a, Polenšak. Tel. 761 02 39.
PRODAM šririredni sadilec za koruzo in sušilnico za bučno seme. Tel. 051 211 826.
BIKCE simentalce, stare od 14 do 30 dni, kupimo. Ponudbe na telefon 051 304 368.
PRODAM telico, brejo 6 mesecev, vajeno paše, težko okrog 650 kg. Tel. 041 897 584.
ČIŠČENJE ŠUME - GOZDA,
plačilo, drva za kurjavo, na tel. 031 394 549.
PRODAM dvoosno kiper prikolico znamke Tehnostroj 5 ton, registrirano, hidravlično, zložljivi predsetvenik širine 3,60 m in pu-halnik Ela s cevmi in elektro motorjem. Tel. 041 521 863.
SENO v okroglih balah prodam. Tel. 070 826 526.
PRODAM 180-kg prašiča domače reje. Tel. 745 99 01.
PRODAM odojke ter 200-kg in 120-kg svinjo, Stojnci. Tel. 766 88 31.
PRODAM predsetvenik, delovna širina 2,35 m, (brane) in traktorsko škropilnico Agromehanika Kranj, testirano, 340 l. Tel. 031 663 674.
PRODAM kravo za zakol. Tel. 768 54 71.
KUPIM odojke oziroma menjam za nova vhodna vrata, opremljena z evropa zaporo. Telefon 031 238 294.
PRODAM zgrabljalnik Star 400 sip. Telefon 031 324 255.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila sprejemamo na telefon 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug, prikolico za traktor Tomo Vinkovič, jalovo kravo, menjam tudi za telico. Telefon 753 51 01.
NEPREMIČNINE
OB PTUJSKEM JEZERU v
Zabovcih prodamo tri gradbene parcele. Informacije na telefon 051 354 707.
OB GLAVNI cesti Ptuj-Maribor v Hajdošah oddam gostinski lokal zaradi upokojitve. Tel. 040 644 601.
V OKOLICI Ptuja (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Tel. 041 906 617.
PRODAMO poslovno stanovanjsko hišo v centru Ptuja, 660 m2, ter starejšo hišo, lepa lokacija s čudovitim razgledom, 6 km iz Ptuja. Telefon 041 245 054.
Prireditvenik
DOM-STANOVANJE
ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 622 341.
MENJAM enosobno stanovanje v centru mesta, last PSS, za eno-do enoinpolsobno izven centra. Telefon 031 417 382.
MOTORNA VOZILA
TOMOS elektronik 90 in tomos 50 sprint v kakršnemkoli stanju kupim. Pokličite na tel 041 613 804.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
PRODAM barvni televizor, malo rabljen, ter zadnji odbijač za avto Renault clio 2. Telefon 041 485 754.
ZELO UGODNO prodam gostinski plinski štedilnik, LTH-hladilnik ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
RADIOPTUJ
89,8*98,£«I04t3
Petek, 22. januar
18.00 Ptuj, CID, potopis Treking po Nepalu
18.00 Cirkulane, večnamenska dvorana, prireditev Pozdrav
sosedu, 1. del 18.00 do 19.00 Kog, pilates
19.00 Ptuj, cerkev sv. Petra in Pavla, Viktorinovi večeri, Spominski večer ob obletnici smrti p. Martina Vidoviča 19.30 Maribor, SNG, balet, 4. koncert Plus, Angelski recital,
KazDvo, za abonma Koncertni ciklus Plus in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, premiera Bebop, StaDvo, premiera za abonma Drama premiera in izven - Ptuj, CID, na ogled je razstava Glasba v CID
Sobota, 23. januar
9.00 Podgorci, pred dvorano, 7. vincekovanje s pohodom 9.00 do 17.00 Pobrežje, vaški dom, sejem rabljene koran-tove opreme in drugih pustnih likov Pobrežje, vaški dom, turnir v kartanju šnopsa posamezno Pragersko, dom kulture, pravljica Medvedek na obisku Skorba, dom krajanov, prireditev Pozdrav sosedu, 2. del Muretinci, vaško-gasilski dom, 76. redni občni zbor PGD Muretinci
19.00 Vitomarci, dvorana, premiera komedije Vdova Rošlinka v
izvedbi KUD Vitomarci 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kronika gledališča Stadttheater
Pettau, 1786-1918 20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za abonma Drama sobota in izven
9.00 11.00 1S.00 1S.00
Nedelja, 24. januar
9.00 do 17.00 Pobrežje, vaški dom, sejem rabljene koran-
tove opreme in drugih pustnih likov 9.00 Pobrežje, vaški dom, turnir v kartanju šnopsa posamezno 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, predavanje na temo Božanska komedija
11.00 Zetale, vinograd vinogradniške kmetije Francija Plajnška
v Kočicah, Vincekova rez 18.00 Vitomarci, dvorana, komedija Vdova Rošlinka v izvedbi KUD Vitomarci
Ponedeljek, 25. januar
17.00 Poljčane, knjižnica, pravljica Kokošnjak med zvezdami
Torek, 26. januar
18.00 do 19.00 Kog, pilates
20.00 Maribor, SNG, drama Bebop, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
Kino Ptuj
22., 23. in 24. januar, 17.00 Planet 51 (sinhronizirano v slovenščino) - animirana pustolovščina. Ob 19.00 Ljubezen, ločitev in nekaj vmes - romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Genova - drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Slovesnost v ptujski porodnišnici ob prvorojencu v letu 2010. Priprave na jubilejno 50. ptujsko Kurentovanje. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavil projekte za leto 2010. Sprejem za člane ekipe prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj. Tržnica poklicev na Osnovni šoli Breg. Monografija Društva žena in deklet občine Hajdina. Tretja knjiga izpod peresa Rajka Topolovca. Dokumentarni film Shranjena učenost. Cestno podjetje Ptuj pripravljeno na zimo. Črno-bela mavrica Benke Pulko. Ptujsko labodje jezero. Z glasbo v sobotni večer.
Foto: NS
CMMnrgA^i m M H1M
\m iml®!»^
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Marina Kancler, dr.dent. med. V Zdravstvenem domu na Ptuju
RADIOPTUJ
89,8* 98,2 °I04t3
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka	Barva	Letnik Cena(€)
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 22.1.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani SOBOTA 23.1.
8.00 Oddaja občine Markovci
9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Iz domače skrinje - Markovci 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 24.1.
8.00 Imamo se fajn
9.00 Koncert v spomin Valentinu Žumru 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Praznični večer OOZ Ptuj 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja iz občine Destrnik PONEDELJEK 25.1. 8.00 Praznični koncert KD Videm 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 Oddaja občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
ŠKODA OCTAVIA 1,9TDI GLX	1998	3.690,00	SERV. KNJIGA	KOV. BORDO
PEUGEOT 206 2,0 HDISW	2003	4.960,00	SERV. KNJIGA	KOV. B. RDEČA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2001	4.550,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9TDI IV	1998	4.150,00	KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI XT	2002	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DCIAUTHEN.	2003	6.850,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGE0T 407 2,0 HDI SW	2005	8.500,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1,6 E RT	1996	1.570,00	SERVOVOLAN	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,6 SR STELLA	2000	3.650,00	SERVOVOLAN	RDEČA
DAEWOOTACUMA 1,8 SX	2002	3.590,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA 2,0 HDI EXCLUSIVE	2004	4.900,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODR
PEUGEOT 206 1,4 I XT	2002	3.800,00	PRVI LAST.	KOV. SIVA
PEUGEOT 607 2,2 HDITITAN PACK	2004	9.390,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
FIAT PUNTO 1,2 SX	2001	2.330,00	CITY SERVO	KOV. SV. MODR
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 SDI	1998	2.990,00	SERVOVOLAN	BELA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,9TDI	2004	9.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO 1,2	2004	3.600,00	PRVI LAST.	RDEČA
BMW 530D AVT. KARAVAN	2000	5.990,00	2 X AIR BAG	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.780,00	AVT. DELJ. KLIMA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAVAN	2001	4.450,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.350,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,0 12V CITY	1998	1.120,00	AVT. KLIMA	RDEČA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZINA	2002	6.790,00	REDNO SERV.	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 206 1,4 I SW POP ART	2004	5.190,00	ELEKT. OKNA	MODRA
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Avte
O/HckUvž d.o.o.
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA €	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2006	13.550.00	AVT. KLIMA	SREBRN
AUDI A6 2.7 TDI LIMUZINA	2007	22.900.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
BMW 320D LIMUZINA	2006	16.990.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
C BERLINGO 1.6 i 16 V MULTI SPACE PLUS	2007	7.B50.00	KLIMA	SREBRN
FIAT STILO 1.6 16 V DYNAMIC	2003	4.550.00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1.8 TDCI TREND	2006	6.990.00	KLIMA	BELA
MAZDA 6 SPORT COMBI	2003	7.3B0.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES A 140 D CLASSIC	2002	5.750.00	KLIMA	KOV. SIVA
OPEL OMEGA 2.2 DTI DESIGN EDITION	2001	4.550.00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
PEUGEOT 407 1.6 HDI LIMUZINA	2006	9.770.00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.5 DCI LIMUZINA	200B	12.9B0.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW GOLF IV 1.9 TDI CHAMP	2002	6.2B0.00	KLIMA	RDEČ
VW PASSAT 1.9 TDI COMFORTLINE KARAVAN	2004	B.250.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW SHARAN 1.9 TDI SPORTLINE	2002	7.750.00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
VW TOURAN 1.9 TDI	2005	10.550.00	AVT. KLIMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
> L* OKNA	1
VRATA	
ROLETE	
OKENSKE POLICE	
ZIMSKI VRTOVI	
GARAŽNA VRATA	
STEKLENE FASADE	
eacoNT
"Dota šetedd «êve^njc Tel.: 02741 l3M,&m:04131«S0S
Kakovost po nižji ceni.
Ne odlašajte in izberite iz našega programa oken in vrat po posebej ugodni zimski ceni.
BELCONT d.o.o., Hardek 34/g, 2270 Ormož
belcoriTdoo@siol.net, www.belcont.si
<S)volec
Jeruzalem
Objavlja prosta delovna mesta in sicer:
KUHAR (m/ž)
Delavno razmerje bomo sklenili za določen čas, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja ustrezne izobrazbe,
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj v kuhinji,
-	sposobnost samostojnega dela v kuhinji,
-	sposobnost za delo v skupini,
-	B kategorija vozniškega izpita,
-	Zdravstvena sposobnost za delo v kuhinji in poznavanje HACCP sistema.
KUHAR / NATAKAR (m/ž)
Delavno razmerje bomo sklenili za določen čas, nastop dela je možen takoj oziroma po dogovoru
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja ustrezne izobrazbe,
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj v kuhinji/strežbi,
-	sposobnost samostojnega dela v kuhinji/strežbi,
-	sposobnost za delo v skupini,
-	B kategorija vozniškega izpita,
-	Zdravstvena sposobnost za delo v kuhinji/strežbi in poznavanje HACCP sistema.
Pisne prijave pošljite na naslov IGD Holermuos d.o.o., Vrazova ulica 9, 2270 Ormož, najkasneje do srede 27/01-2010. Dodatne informacije: 041/403-222.
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B in 108/09) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji -Odlok o ureditvenem načrtu za Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/02 in 10/05) (v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve URN), ki ga je pod številko 2009/URN-049 izdelala družba URBIS, d. o. o., Maribor. Sočasno se razgrne tudi okoljsko poročilo, ki ga je za spremembe in dopolnitve URN izdelala družba E-NET OKOLJE, d. o. o., Ljubljana, pod številko 101009-mz in z datumom 25. 11. 2009.
2.
Območje sprememb in dopolnitev URN obsega del območja prve faze ureditvenega načrta in je določeno z mejo območja urejanja, ki zajema naslednje parcele ali dele parcel v k. o. Spuhlja: 5/1, 5/2, 5/3, 5/4, 5/5, 5/6, 5/7, 5/8, 5/9, 5/10, 5/11, 5/12, 5/13, 5/14, 5/17, 5/18, 5/19, 5/20, 5/21, 230, 231 in 232/2. Površina območja sprememb in dopolnitev URN meri približno 7,92 ha, medtem ko meri površina celotnega območja ureditvenega načrta 15,75 ha izključne rabe prostora.
Spremembe in dopolnitve URN bodo omogočile uvedbo sistema vertikalnega odplinjevanja prve faze odlagalnih polj, kar posledično zahteva spremembo višine in prostornine tega odlagalnega polja, hkrati pa vključujejo tehnološke spremembe mehansko-biološke obdelave mešanih in biološko razgradljivih komunalnih odpadkov. Prilagodijo se tudi pripadajoče energetske in komunalne infrastrukture, skupaj z ureditvijo prometnih, zelenih in drugih površin.
3.
Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev URN ter okoljskega poročila bo v času od ponedeljka, 1. 2. 2010, do vključno srede, 3. 3. 2010, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava sprememb in dopolnitev URN ter okoljskega poročila izvedena v sredo, 24. 2. 2010, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka 3505-9/2009 Datum 19. 1. 2010
Dr. Štefan Čelan, župan
Mestne občine Ptuj
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
k *
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob nenadni in prerani izgubi moža, očeta, brata, svaka, strica in botra
Slavka Pignarja
IZ LANCOVE VASI 85 B
se iskreno zahvaljujemo prav vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vam vsem za vso pomoč, za topel stisk roke, za besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in sv. maše. Lepa hvala p. Slavku in p. Cristianu za molitev, opravljen cerkveni pogreb, besede slovesa in darovano sv. mašo zadušnico. Prisrčna hvala tudi g. Šeguli za poslovilne besede, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Še posebej iskrena hvala sodelavkam iz podjetja Boxmark in sodelavcem iz podjetja Silkem. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi
rs
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po i 0038549 372-605
SAMOPLAČNIŠKAZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
S
ililiMJiHinilfi
C 02/22 80110 Razlagova 24, Maribor
1
lorl
Špattinger Ivan s.p.
Vodenje poslovnih knjig Ivan: 041 953 943 Refleksna in klasična masaža Telovadba za nosečnice Priprava na naravni porod Tibetanske vaje Ana: 041 974927 Računalniške storitve Osnove igranja kitare Jernej: 041 711 791
spaninger.ivan@siol.net www.r-r.si
O >
Ico O
O >
O
OBČINA KIDRIČEVO, Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo, ki jo zastopa župan Jože Murko, na podlagi sklepa odbora za gospodarjenje s premoženjem Občine Kidričevo št. 011-9/2007-18/7 z dne 14. 12. 2009, (v nadaljevanju: odbor) objavlja
JAVNO POIZVEDBO
O UGOTAVLJANJU INTERESA ZA NAJEM ALI ODKUP POSLOVNE STAVBE CIRKOVCE 2 D
PREDMET JAVNE POIZVEDBE:
Poizvedba o ugotavljanju javnega interesa za najem ali odkup poslovne stavbe na naslovu Cirkovce 2 D.
Opis nepremičnine: parc. št. 249/12, poslovna stavba v izmeri 151 m2, ki je vpisana pri vložni številki 439, k. o. 430 Cirkovce. Nepremičnina je v lasti Občine Kidričevo. POGOJI ZA SODELOVANJE:
Ponudbo za najem ali odkup lahko podajo samo opravilno sposobne pravne in fizične osebe.
Vplačilo denarnega zneska kot varščina za resnost ponudbe ni predvideno.
Ponudniki morajo ob ponudbi obvezno predložiti izpisek iz sodnega registra (ne več kot 1 mesec star) za pravne osebe (izpis iz poslovnega registra za s.p.) oziroma identifikacijski dokument (osebna izkaznica ali potni list) za fizične osebe. PREDLOŽITEV IN OCENA PONUDB:
Prispele ponudbe bosta proučila posebej imenovana komisija, ki jo imenuje župan, ter občinski odbor za premoženje. Prispele ponudbe bodo uporabljene izključno kot kazalec javnega interesa za najem ali odkup predmetne nepremičnine v celoti, na podlagi katerega bo imenovana komisija sprejela odločitev o vrsti razpolaganja z občinskim stvarnim premoženjem ter izvedbi nadaljnjih postopkov razpolaganja v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07) in Uredbo o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07). Ponudbe se morajo nanašati na nepremičnino v obstoječem stanju brez dodatnih vlaganj Občine Kidričevo.
V ponudbi morajo ponudniki navesti najmanj naslednje verodostojne podatke:
NAJEM: mesečni neto denarni znesek, ki ga je ponudnik pripravljen plačati za najem nepremičnine, želeno minimalno najemno obdobje, predvideno dejavnost, interes ponudnika za adaptacijo; ODKUP: ponudbena cena, rok plačila, predvidena dejavnost. S predložitvijo ponudbe ponudnik in Občina Kidričevo ne vzpostavita dolžniško-upniškega razmerja, zato se ne moreta iz naslova povračila morebitnih izdatkov za ponudbo ali morebitnih drugih stroškov medsebojno bremeniti. Ponudniki s predložitvijo ponudbe sprejemajo dejstvo, da je odločanje imenovane komisije prosto za dosego najbolj učinkovitega načina dosega javnega interesa. Ponudbe se bodo zbirale, obravnavale in hranile kot poslovna skrivnost, zato ponudniki nimajo pravice vpogleda v ponudbe drugih ponudnikov.
OSTALI POGOJI SODELOVANJA
Ponudba se mora obvezno nanašati na celotno nepremičnino - poslovno stavbo.
Izbrani ponudnik poda ponudbo na lastne stroške. Rok za predložitev ponudbe je 5. februar 2010 do 11. ure. Ponudbe morajo biti podane v zaprti kuverti s pripisom »ne odpiraj - ponudba za Cirkovce 2 d«. O odločitvi komisije bodo ponudniki obveščeni pisno.
Podrobnejše informacije v zvezi s to poizvedbo in predmetni nepremičnini lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Občini Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo, na telefonu 02/799 06 10 ali e-pošti na naslovu egon.repnik@kidricevo.si
OBČINA KIDRIČEVO Občinska uprava
Življenje celo si garal, za dom in bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
18. januarja je minilo 25 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi oče
Franc Šegula
IZ MEZGOVCEV 61 A
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer dom njegov rože zdaj krasijo in sveče mu v spomin gorijo.
Njegovi najdražji
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin na te za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Eve Bohl
IZ VINTAROVCEV 69
2. 12. 1934 - 12. 1. 2010
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovano cvetje, sveče ter sv. maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici za besede slovesa, godbeniku za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Destrnik, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Almaja iz Lenarta. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njeni otroci z družinami, ki jo bodo zelo pogrešali

Tako prekmalu si odšel, toliko mladosti še pred sabo imel, toliko življenja še neizživel.
Se spomniš, kako si se z nami smejal, koliko ljubezni in sreče nam dal, prav takšen boš v naših srcih ostal.
SPOMIN
21. januarja sta minili dve leti, odkar nam je kruta usoda za vedno vzela našega dragega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca in prijatelja
Borisa Braunsteina
IZ UL. VIDE ALIČ 37 roj. 28. 11. 1989 - 21. 1. 2008
V naših srcih je ostala velika bolečina, ki se je ne da preboleti, a prelepih spominov nate nam nihče ne more vzeti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu polagate cvetje in prižigate sveče.
Z neizmerno bolečino v srcu: mami, ati, sestra in vsi,
ki te imajo radi
Zdaj nočem misliti na nič. Zdaj poletim poslednjič do višav, do sonca zlatega, do zvezd. Vzemi v tople me dlani, položi čisto blizu me srca.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in strica
Franca Šterbala
IZ ZABOVCEV 53
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku z opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora, govornici za poslovilne besede in pogrebnemu podjetju Mir.
Njegovi najdražji
... si
in bila si in boš, in zato si več od pozabljanja, neizmerno več od zanikanja, neskončno več od niča.
Anica Letonja
V SPOMIN
28. 6. 1942 - 12. 1. 2007
Tvoji najdražji
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine. Tam srce se mirno zjoče, saj verjeti noče, da te že dolgo več med nami ni.
SPOMIN Srečko Tominc
IZ SEL 1999 - 2010
Hvala vsem, ki postojite ob grobu, prižgete svečo ali poklonite cvet.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je in čaka te! Sledi ostale so povsod od dela njegovih pridnih rok.
SPOMIN
V soboto, 23. 01. 2010, bo minilo leto dni, odkar te med nami ni
Poldi Širec
IZ REŠEVE ULICE NA PTUJU
Hvala tudi vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi najdražji
Morali smo preboleti, a pozabili te ne bomo nikoli.
SPOMIN
Mineva deset let, ko si nepričakovano odšel od nas
Peter Kvar
IZ STOJNCEV 85 B
úZm
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče.
Žena Mira, hčerki Lidija in Petra
Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo.
V SPOMIN
23. januarja minevata dve leti, odkar si nas za vedno zapustil
Ivan Brlek
GRADIŠČA 146
Hvala vsem, ki prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji
Kog • Sestal se je svet organizacijske enote KGZS Ptuj
Kdo bo zavaroval slovenske kmete?
Minuli teden se je na turistični kmetiji Hlebec na Kogu sestal svet ptujske organizacijske enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki se ga je udeležil tudi predsednik slovenske KGZ Ciril Smrkolj. Zbrane je na Kogu pozdravil Mirko Kosi, predsednik sveta izpostave Ormož, sestanek pa je vodil Milan Vnuk, predsednik sveta OE Ptuj.
V KGZ so uvedli novo prakso, po kateri se bodo sestanki sveta občasno selili po izpostavah, ki so v ptujski OE kar štiri. Milan Vnuk je na začetku povedal, da je z delovanjem sveta v minulem letu zadovoljen, saj je bilo precej pobud, izpostave so delale dobro, izvoljenim članom pa je položil na srce, da se aktivno vključujejo v delo, saj so bili izvoljeni in so drug drugemu potrebni.
Ciril Smrkolj je bil na Kogu dobro razpoložen, a tisto, kar je povedal, zato ni bilo nič bolj spodbudno, saj je dohodkovni in socialni položaj kmetov vedno slabši. Edino možnost vidi v tem, da se začnejo tudi kmetje cehovsko, oziroma stanovsko obnašati, se dogovorijo, koliko je vredno njihovo delo in se tega tudi držijo. V EU to precej dobro uspeva, saj se odkupne cene živine višajo. V Sloveniji pa imamo za potrošnika vedno višje cene hrane, cena surovine pa se ob tem niža. Prišlo je že do povsem nerazumnih nesorazmerij v verigi od proizvajalca do potrošnika. »V preteklosti je bilo tako, da je kmet dobil 55 % prodajne cene mleka v trgovini, ostanek pa sta vzela mlekarna in trgovina. Danes pa kmet in mlekarna težko dobita skupaj 45 % cene, ostalo pa lakomni trgovci in drugi posredniki,« je bil konkreten Smrkolj.
42 % evropskega proračuna še vedno za kmetijstvo
KGZ želi težave slovenskega kmeta prenesti tudi v 54-član-ski kmetijski odbor EU, kjer je poslanec Milan Zver postal nadomestni član. Iz skupne mase evropskega proračuna (144 milijard evrov) gre kar 31 % za ukrepe kmetijske politike (neposredna plačila) in še 11 % za ukrepe programa razvoja podeželja. Drugo vprašanje pa je seveda, kaj bo po letu 2013, v KGZ pa ocenjujejo, da se tudi vnaprej kmetijska politika prav veliko spremeniti ne more. Tudi delež sredstev namenjenih kmetijstvu v slovenskem
proračunu je stabilen in znaša okrog 505 milijonov evrov, od tega jih preko 320 milijonov zagotavlja EU. Ciril Smrkolj vidi problem domačega proračuna zlasti v tem, da nima rezerv za nepredvidene dogodke, kot so naravne katastrofe, neurja. Država si letos torej suše ne more privoščiti. Zato bo potreben resen razgovor z zavarovalnicami, od katerih pa večina vztraja na 15 % odbitni franšizi, pozavarovalnice pa ne želijo več zavarovati škod v kmetijstvu. Kot je povedal Ciril Smrkolj, so si v času njegovega ministrovanja zamislili dober model zavarovalnic, ki pa ni dobil podpore v parlamentu. Smrkolj je poudaril, da pri tem brez finančnega sodelovanja države ne bo šlo. EU sicer pomaga s plačilom polovice premije, vendar to po njegovem mnenju ni dovolj. Zavarovalnice pa po drugi strani stokajo, da gre 40 % premij za izplačila zavarovalnin. Nočejo pa prelivati denarja iz drugih zavarovanj v kmetijska zavarovanja. Gre za izsiljevanje zavarovalniškega lobija, so bili prepričani prisotni kmetje, ki so zlili svoj gnev na ta sistem, v katerem je ista kmetija leta 2006 plačala 1000 evrov premije, v letu 2009 pa 4200 evrov. Najbolj očiten pokazatelj rasti cen pa je tudi ta, da kmetje nimajo več zavarovane živine. Ker ima ministrstvo za kmetijstvo za zavarovanje 13 milijonov evrov za zavarovanja, so prisotni predla-
Foto: Viki Ivanuša
Svet organizacijske enote KGZS Ptuj se je tokrat sestal na Kogu, udeležil pa se ga je tudi predsednik KGZ Slovenije Ciril Smrkolj (v sredini).
gali, naj iz tega naredijo vzajemno zavarovalnico, ki bo cenejša in kmetu prijaznejša.
Zakaj ne zamenjajo zemlje na vodovarstvenih območjih?
Smrkolj pa je izkoristil tudi priložnost in malo pohvalil delovanje KGZ Slovenije. Ta je v minulem letu izvedla preko 1600 predavanj v okviru zborničnega sistema, 600 delavnic, krožkov, tečajev, izvedenih je
Foto: Viki Ivanuša
Zbrani so ob razpravi o zavarovalnicah in o nadomestilih za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi vodovarstvenih ukrepov precej mrko gledali, pa tudi kakšno krepko so povedali.
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NA NOVO VREDNOSTI
080 19 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
> www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo v višjih legah in deloma na Primorskem povečini jasno. Po nižinah se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost, ponekod tudi ves dan. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo -10 do -2, v alpskih dolinah do -12, najvišje dnevne od - 4 do 1, na Primorskem okoli 8 stopinj C.
V soboto bo na Primorskem in v gorah povečini jasno, pihala bo šibka do zmerna burja. Drugod bo pretežno oblačno. V nedeljo bo na vzhodu pretežno oblačno, drugod pa delno jasno. Burja bo
bilo 143.000 primerov osebnega svetovanja, okrog 9500-krat so svetovali pri vodenju knjigovodstva (FDN), v preko 6500 primerih so pomagali pri izdelavi projektov razvoja kmetij, v 3000 primerih so svetovalci obiskali kmetijo zaradi potreb svetovanja s področja navzkrižne skladnosti, pomagali so izpolniti vloge 60.500 članom, kar pomeni, da le 2 % vlog ni šlo skozi njihove roke in še kup drugih ukrepov so udejanjili v minulem letu.
Te dni pa potekajo tudi intenzivni dogovori z ministrstvom, kmalu bodo o tem odločali tudi na vladi in Smrkolj upa, da bodo v februarju zavodi že dobili plače iz proračuna RS, ne pa tako kot v prejšnjih letih, ko je denar prihajal v drugi polovici leta, zavodi pa so si morali najemati premostitvene kredite za izplačilo plač, obresti pa seveda ni pokril nihče.
Dotaknil se je tudi težav plač-nih nesorazmerij, kjer je menda med posameznimi zavodi in določenimi delovnimi mesti prišlo do ogromnih razlik, saj je problematiko reševal vsak po svoje. Sedaj naj bi zagotovili usklajeno sistematizacijo, ki pa je niso izpeljali v določenem roku in so tako plačali kazen 150.000 evrov. Z vso resnostjo bo potrebno obravnavati tudi pregled kontrol na kmetijah, ki ga opravlja agencije za kmetijske trge. Pri tem ugotavljajo veliko napak, katerih posledica so kazni in tudi vračanje denarja. Naredili bodo analizo zlasti tistih napak, ki za seboj potegnejo tudi kazni. Nerodna je tudi težava, ki jo imajo z ministrstvom, ki ne dovoli, da bi bila KGZ predhodno seznanjena z razpisi, kar bi bilo zlasti smiselno zato, ker je v praksi potem uslužbenec KGZ tisti, ki naj bi uporabnikom o tej temi svetoval. Smrkolj se je dotaknil tudi problematike obveznega članstva v zbornici in opozoril na njegovo potrebnost, kar je menda najlepše videti na primeru drugih bivših vzhodnih dežel, ki so dobile zbornično
organiziranost pred nami, jo potem naredile prostovoljno in danes v teh deželah obstaja le še peščica zares velikih kmetov. Se pa Smrkolj navdušuje za spremembo organiziranosti zbornice, ki bi jo bilo potrebno uskladiti s pokrajinsko organizacijo. Nagiba se tudi k temu, da za vsako vrsto živali priznajo le eno rejsko organizacijo, saj je ob tako velikem številu pri nekaterih živalih vse skupaj že malo neresno. V nobenem primeru pa ne bo te vloge prevzela KGZ.
Pozval je zbrane, da se tudi na Ptujskem pridružijo akciji evidentiranja in odstranjevanja odpadkov, ki bo potekala po vsej Sloveniji 17. aprila, da pokažejo, da imajo tudi kmetje pozitiven odnos do naravnih virov.
Za konec se je debata zapletla še okrog vodovarstvenih območij, kjer imamo menda najstrožje ukrepe. Na območju OE Ptuj je 200 hektarjev takšnih površin, za katere bi kmetje radi zahtevali odškodnino ali nadomestna zemljišča. Najbolj je kmete ujezilo, da sprememba zakona o skladu kmetijskih zemljišč menda nikjer ne opredeljuje, da se država obveže zagotoviti nadomestna zemljišča za kmetije, ki imajo svojo zemljo znotraj prvega vodovarstvenega območja. Ko so v imenu zbornice to temo načeli, jim koalicija ni dovolila odpreti tega vprašanja in tako ni pravne podlage za kakršne koli menjave zemljišč. Zavezanec za izplačilo odškodnine je izvajalec javne službe. To pa so občine in te bodo morale podražiti vodo, da bodo lahko iz tega plačali odškodnine. Kmetje bodo tako skozi vodo sami sebi financirali odškodnino. Potem pa bodo dobili nekaj evrov odškodnine za svoja zemljišča, so se jezili prisotni. Hkrati pa menda sklad, prav tako na Ptujskem, brez težav da 140 hektarjev najboljših zemljišč za kakšne druge dejavnosti, kmetje pa spet ostajajo brez možnosti menjave za skladova zemljišča.
Viki Ivanuša
Črna kronika
Vlomi, tatvine
Med 17. in 19. januarjem je neznani storilec vlomil v hišo v bližini Podlehnika. Iz notranjosti je odtujil orodje in nekaj kosov pohištva. Premoženjska škoda znaša okoli 4000 evrov.
Med 14. in 16. januarjem je neznani storilec vlomil v novogradnjo v okolici Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odtujil orodje, visokotlačni čistilec, keramične ploščice, električni grelnik in stikala. Premoženjska škoda znaša okoli 4000 evrov.
V	noči s 15. na 16. januar je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v okolici Slovenske Bistrice. Iz notranjosti je odnesel gotovino, pijače in namizni igralni avtomat. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
V	noči z 18. na 19. januar je neznani storilec v Krčevini pri Ptuju odtujil kombinirano vozilo Renault trafic rumene barve, registrskih številk MB FE-004. Premoženjska škoda znaša okoli 8000 evrov.
Pijani za volanom
18. januarja ob 14.45 so policisti Policijske postaje Ormož v Ormožu ustavili 35-letnega kolesarja iz bližine Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,45 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
15.	januarja ob 13.15 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Vidmu pri Ptuju ustavili 48-letnega voznika osebnega avtomobila iz bližine Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,25 mili-grama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
16.	januarja ob 22.50 so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica v Slovenski Bistrici ustavili 43-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,56 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
17.	januarja ob 5.25 se je 21-le-tni moški, državljan Hrvaške, pripeljal z osebnim avtomobilom na mejni prehod Gruškovje. Na vstopu v Slovenijo se ni ustavil pri mejni kontroli, ampak je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal v državo. V bližini mejnega prehoda so ga ustavili policisti Policijske postaje Podlehnik. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,19 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Na meji odkrili ukradeno vozilo
16. januarja ob 20.40 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 40-letnega državljana Srbije. Ob kontroli osebnega vozila znamke Volkswagen bora srbskih registrskih številk so ugotovili, da je bil ukraden leta 2000 na Madžarskem. Policisti so avtomobil zasegli.
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
© BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovoma vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aeratvvin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
Stem kuponom 15% POPUST