Izhaja vsako sredo. C e n e i Letno Din 32,—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64—, — Poštno-čekovai račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 3
Telefon lnterurban 113.
Cena Inseratomi cela
stran Din 2000.—, pol strani Din 1000'.—, četrt strani Din 500.-, »/. strani Din 230-. '/»• *tr. Din 125-, Mali og!a< •1 vsaka beseda Din 1.20.
Pretekli mesec je bilo zborovanje Društva narodov v Ženevi. Kakor vsako leto so tudi letos odposlanci Nem-ßije na tem zborovanju sprožili razgovor o narodnih manjšinah in njihovih pravicah. Zastopnik Nemčije, bivši minister Koch-Weser ije predložil resolucijo, ki naj bi jo sprejelo zborovanje Društva narodov in ki tako-le začenja: »Zbor Društva narodov je prepričan o nujni potrebi, da se svete pravice manjšin brez prikrajšanja vzdržujejo in branijo, in sicer radi tega, da se mir utrdi ter se narodi približajo drug drugemu.« Ko je Koch-Weser branil In tolmačil to resolucijo, je med drugim tudi poudaril, kako usodno bi bi-io, če bi se ustalilo mnenje, češ, da je vprašanje manjšin že zadovoljivo re-leno. Temu pa ni tako. V Evropi so nevarnostne točke, ki se ne dajo drugače odstraniti, kakor z zaupnim sodelovanjem manjšin z državami v Dru-Stvu narodov.
Svete pravice manjšin: tako dekla-mirajo Nemci vsako leto na zborovanjih Društva narodov. Ta pesem je že postala oficielna (službena, uradna) melodija nemške zunanje politike, ki zadoni povsod, kjer zabrni kitara te politike. Bila bi to lepa melodija, ki bi gotovo že bila ganila srca državnikov, ki se zbirajo v Ženevi, ako bi ne veljala samo nemškim manjšinam. Svete pravice manjšin: tako pravijo, samo nemške manjšine pa imajo v mislih. Nemci dobro vedo, kaj pome-njajo za nje nemške manjšine v posameznih državah. To so klini, ki jih zabijajo v strnjeni organizem nenemških držav, in čim globlje prodrejo ti klini, tem večje razpokline, in to gospodarske in politične razpokline dobi organizem teh držav. Nemci so vrlo vežči v tem, da uporabijo vsak nemški živelj v tujih državah za namene svoje politike. V Nemčiji cesarja Viljema je prevladovala težnja, naseliti kjerkoli mogoče nemške trgovce. Z vsakim nemškim trgovcem, ki se udomači in utrdi v tuji državi, je zabit žrebelj v ograjo držav, ki bo nanj Nemčija obesila svoje orožje.
Svete pravice narodnih manjšin! Ali pravice slovenske manjšine na Koroškem niso svete? Po mednarodnem pojmovanju so, po nemškem ravnanju pa, niso. Do 10. oktobra 1920 so tudi
Nemci na Koroškem govorili na vsa usta, da so pravic© Slovencev svete ter da se bodo upoštevale v javnem življenju, v uradih, v šolah in cerkvah. Glasujte samo za svobodno, nedeljeno Koroško, vaše narodne pravice bodo ostale nedotaknjene: tako so Slovencem govorili pred 10 leti. In Slovenci — mnogi, ne vsi — so svet -a nemškim obljubam o svetih slovenskih pravicah verovali.
Kje pa so sedaj te svete pravice slovenske manjšine? Manjše so ko makovo zrno, tako male, da jih tudi z največjim povečalnikom ne moreš zazreti. V katerem uradu ima slovenščina svoje mesto? V kateri šoli zavzema tisto mesto, ki ji gre? Gelo iz cerkva se dosledno izpodriva po nemških duhovnikih, ki se slovenskega jezika nočejo učiti. Ne samo da Nemci teh »svetih« pravic Slovencem ne dajo, celo jim javno odrekajo pravico do teh pravic. Niti za Slovence ne smatrajo slovensko manjšino, marveč za vindišar-je. Pričakujejo od njih ter zahtevajo, da priznajo Karavanke ne kot mejo nedeljive Koroške, marveč kot meijo nemštva in bodoče Velenemčije. Da bi se to tem bolj in čim prej uresničilo, kupujejo slovensko zemljo ter naseljujejo na njo protestante iz Nemčije.
In vendar so pravice koroških Slovencev svetel Sveti so tisti kraji, kjer Slovenci prebivajo ali so do nedavna prebivali, pa jih od tamkaj izrivajo. Sveta ije Gospasveta, kjer je nekdaj slovenski kmet v narodnem jeziku ustoličeval svojega kneza. Svet je Blatni grad, kjer je apostol koroških Slovencev škof Slomšek imel leta 1838 oni prelepi cerkveni govor o ljubezni do domovine, narodnosti in jezika, ki je v njem med drugim rekel: »Kdor se tako starega, imenitnega jezika sramuje, je podoben človeku, ki lepo pošteno obleko raz sebe strga, ki mu jo je dal dobri oče, se obleče po tuje in misli, da bo lepši. Kdor svoj materin jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti, j« zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela. Ljubite torej svoj rod, spoštujte svoj jezik!« Sveto nam je Vrbsko jezero s svojo lepo slovensko preteklostjo. Sveto nam je Baško jezero, kjer je nastala ona nežna narodna pesem »Gor čez izaro«.
Sveti so nam ti kraji in tudi vsi drih gU kjer so prebivali ter prebivajo naS| slovenski bratje. Sveti so ne samd nam, marveč tudi našim jugoslovan? skim bratom v Hrvatski in Srbiji. V, teh dneh plove združena jugoslovan-ska misel preko Karavank, da obišč« naše brate, ki tamkaj prebivajo. Ta duševni obisk naj bo našim koroškim bratom v bodrilo, da ne klonijo v duhu, marveč da se vztrajno zavzemajo za svoje svete pravice. Vprašujoč jili s pesnikom: »Bratje, kako je v vas? Ali so vaše njive zorane?«, jih obenem spodbujamo, da skrbno gojijoi med ljudstvom duhovne njive narodna izobrazbe, prosvete in kulture.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Avstrija je dobila pod predsedstvom Vangcina novo vlado, ki je sestavljena iz krščanskih socijalcev in iz zastopnikov Heimvvehra. V novem kabinetu ima zunanje ministrstvo že znani povojni avstrijski politik prelat dr< Seipel. Notranji minister je komaj 31 letni in v celi Evropi najmlajši minister, vodja Heimwehra knez Starhen-berg. Nova avstrijska vlada je predvsem volilna vlada in bodo poskusili pri tokratnih volitvah krščanski soci-jalci s Heirmvehrom poraziti socijalne demokrate in izvesti spremembo volilnega reda. Volitve so določene za 9. novembra. V volilnem boju bo postavil Heimvvehr s krščanskimi socijalei skupne liste. Samo na Koroškem, Štajerskem in Gradiščanskem, kjer večina Heimvvehra ni krščansko socijalna, bodo nastopili heimwehrovci z lastnimi listami. Heirmvehr napoveduje naj-najostrejši volilni boj, katerega bodo podžigali govorniki narodno socialistične stranke iz Nemčije, ki je tako proti pričakovanju narasla pri zadnjih' volitvah.
Balkanska konferenca. Zastopniki balkanskih držav so se sestali te dni v grškem glavnem mestu v Atenah. Cilj teh posvetovanj bi naj bil pomirjanje Balkana, da bi zavladal med balkanskimi narodi iskren sporazum.
Zaroka bolgarskega kralja Boris« Bolgarski kralj Boris se je zaročil i italijansko princezinjo Ivano.
Rumunski ministrski predsednik' Maniu je ponudil kralju radi gospo-
'd&rske krize ostavko svoje vlade. — Kralj Karol se Se ni odločil. Enajsto zasedanje Društva narodov
i» bilo dne 4. oktobra v Ženevi zaklju-eno. Prihodnja skupščina se bo vršila Se le prihodnje leto.
V	Nemčiji še vlada kljub zaključku parlamentarnih volitev volilna Brii-ningova vlada. Kancler Briining je že Imel posvetovanja z voditelji raznih strank, ki so podpirale doslej njegovo Tlado. Briining upa, da se bo našla večina za njegov sporazum, ko se bo «estal državni zbor 13. oktobra in bo Ilo predvsem za načrt finančne reforme. — Razno svetovno časopisje razkriva javno, da se Nemčija tajno obo-
Ejžuje s pomočjo: Švice, Holandslte, vedske ter Rusije. Za slučaj vojne se lahko nemška vojska takoj rekrutira Iz vrst nemških športnih organizacij, ki predstavljajo na red ter pripravljenost strogo navajeno moč.
Izza kulis republikanskega gibanja na Španskem. Republikanizem v Španiji je že tako mogočen, da je v nevarnosti prestol. Da se reši položaj, bo setavljena v kratkem liberalna monar-histična vlada s Santiagom Albom na čelu. Časopisje razglaša, da je privolil kralj na znatno skrčitev oblasti in bi naj bila Španija ustavna monarhija po angleškem vzoru.
V	Londonu Je začela zborovati tako-svana britanska konferenca, na kateri «o zastopani zastopniki osmih angleških držav, ki se bodo posvetovali štiri do šest tednov. Razpravljali bodo o vprašanju odnošajev angleške velesile do zunanjih držav, o razorožitvi in o ustanovitvi organizacije za mirno reševanje sporov med narodi. Nadalje bodo posvetila londonska posvetovanja vso pažnijo splošni svetovni gospodarski krizi.
«Vrnitev in sprejem v domovini.
Kolumb je hotel ponesti vest o odkritju takoj v Španijo. Ko je raziskal x nekaterimi vožnjami odkrito otočje, te je podal proti domu 4. januarja. Komaj in komaj so prestale razklopotane barke hud vihar. Dne 15. marca se je vsidral v luki Palos. Veselje v neznatnem kraju je bilo nepopisno, zvonili so In ljudje so kričali od radosti po uli-eah. Iz ladij se je pomikal sprevod v eerkev, da bi se zahvalili Bogu za srečno vožnjo. V hudi stiski med viharjem na povratku so se zaobljubili mornarji, da bodo romali v procesiji in v spo-kornih oblačilih v bližnjo Marijino cerkev. Romarji so šli iz Palosa proti la Rabidi. Tukaj so prejeli vsi sveto obhajilo.
Kolumba je povabila kraljica na dvor, ki je bil tedaj v mestu Barcelona. Njegovo potovanje skozi Španijo Je bil pravi slavnostni sprevod. Ljudstvo se ni moglo nagledati čudnega moža. Možje so mu stegovali roke na-
f>roti, ženske so dvigale deco kvišku in ej kazale odkritelja novega sveta.
Sprejem od strani vladarjev je bil na odprtem trgu ter v vsem sijaju. — Mladi plemiči so jezdili Kolumbu naproti, odposlanstvo dvora ga Je sprejelo ter pozdravilo že pri mestnih vratih. Ženske so ga obsipavale s cvetjem, hiše so bile okrašene, vsak se je smatral srečnim, če je le mogel videti velikega moža. Pred Kolumbom so korakali v slavnostni opremi Indijanci, katere je bil pripeljal seboj, za temi so nesli čudne živali, rastline, znamenitosti in zlato. Ko se je približal odkritelj kraljevemu paru, je ta vstal in ni pustil, da bi jima bil poljubil po tedajnem običaju roke. Sesti j8 moral poleg kralja ter kraljice in začel pripovedovati o potovanju, o novih pokrajinah, o njunih proizvodih, o nepreglednih posledicah posrečenega podjetja in o osvoboditvi svetega groba v Jeruzalemu, za katero je obljubil sam, da bo prispeval iz lastnega 4000 jezdecev in 50.000 pešcev. Ob tem pripovedovanju je prevzel kralja Ferdinanda in kraljico Iza-belo občutek svetovnega dogodka. Pokleknila sta in dvignila roke med solzami v zahvalo za čudovito odkritje. Celi dvor j<s sledil vzgledu kraljevega para. Slovesnost sprejema je zaključila zahvalna pesem, katero je prepevalo tudi ljudstvo po barcelonskih ulicah v zavesti, da Je bilo dovršeno nekaj velikanskega.
Ob zatonu slave.
Kolumb je bil na višku slave, a le kratko časa. Tudi on je moral piti polnih požirkov iz čaše nehvaležnosti sveta.
Veliko Špancev je sledilo admiralu v novi svet, da bi tamkaj obogateli. Ker je držal Kolumb vajeti vlade trdo v rokah in ni trpel krivice napram Indijancem, so ga skušali počrniti pri kralju. Neprestane pritožbe so rodile konečno le uspeh. Z vsako ladjo so prihajale nove pritožbe v Evropo: Kolumb je nadut samooblastnež; nima srca za dobrobit ter slavo Špancev; on se hoče otresti domovine in postati sam neomejen vladar vseh novoodkritih dežel; kralja in kraljico je nalašč preva-ril s pretiravanjem,'kolonije bodo prinesle Španiji mesto dobička zgubo; poneveril je denar.
Koncem junija 1500 Je odposlal kralj Ferdinad Franca de Bobadillo v novi svet, da preišče ovadbe In v slučaju potrebe admirala ter podkralja zamenja. Glede izbire baš imenovanega moža se je dvor hudo zmotil. Bobadilla je bil neumne, strastne narave, nadut vsled poverjene mu zaupne službe in brez vsake olike. Komaj je dospel 24. avgusta 1500 v Domlngo, je že bil v naprej prepričan o admiralovi krivdi, Je pustil svojo polnomoč takoj razglasiti ter nastopil v ulogi razjarjenega sodnika. Pustil je vkovati v verige ne le oba podkraljeva brata, ampak celo samega Kolumba.
Bobadilla se je polastil Kolumbove hiše in zaplenil celo njeno opremo kot darilo za kraljico. Ugrr.bil je admiralove konje, orožje, obleko, bisere ter dragocene kamne; pobral je vse zlato in vse to brez prič ter zapisnika. Zginile so iz admiralovega stanovanja
dragoceno zlate posode, zbirke metuljev, katere je hranil admiral, da bi jih pokazal kralju, ravnotako tudi zlato v velikosti kokošjih jajc in zlata veriga, ki je tehtala 10 kg. Pobasal je zbirke kamnov, redke školjke, rastline, katere je nabral Kolumb na potovanjih. Uničil je celo admiralove opazke ter beležke, njegova opazovanja, karte, risbe ter znanstvene opise. Po tem nastopu je prevzela groza vse navzoče. Kolumb je ostal miren v očigled tako vnebovpijoči krivici. Ko ga je odpeljal oficir iz ječe na ladjo, je bil prepričan, da gre v smrt. Komaj je bila. jadrnica na odprtem morju, je hotel njen poveljnik odvzeti admiralu verige, a ta ni pustil. Odgovoril je: »Kralj in kraljica sta mi zapovedala, da so moram pokoriti vsemu, kar mi bo za-ukazal Bobadilla. Naložil mi je verige in Jaz jih bom nosil, dokler ne da kraljevi par povelja, da mi jih odvzamejo. Verige bom shranil kot plačilo, katerega je žela moja služba.« Kolumbov sin Ferdinand je pozneje trdil mnogokrat* da je videl te verige viseti v očetovi sobi ln je Kolumb prosil, da mu jih dajo seboj v grob.
(Konec prihodnjič.)
Jesenske šolske olajšave. Za nujna Jesenska poljska dela je banska uprava pooblastila šolske upravitelje, da do volijo v nujnih potrebah na prošnjo staršev posameznim učencem od 10< leta starosti dalje odstotnost iz šole t največji izmeri 10 dni. Te olajšave morejo dovoljevati šolski upravitelji naj-dalje do konca oktobra tega leta. Pripomniti je tudi, da stara olajšava, po kateri se na kmetih otroci, ki že hodijo sedmo ali osmo leto v Šolo, oprostijo od pouka med poletjem ter začnejo šolo zopet obiskovati še le s 1. novembrom, ostane v veljavi.
Čevljarska obrtna zadruga v Mar!« boru naznanja vsem svojim članom, da se vrši v nedeljo, dne 19. oktobra tega leta redna vajeniška in pomočniška preizkušnja. Prošnje za pripust k preizkušnji se vložijo najpozneje do 10. oktobra v zadružni pisarni v Mariboru, Orožnova ulica 6. — Načelnik.
Umrla na poslcdicah po voženj a. Vi sredo, dne 1. oktobra je prišla pod zadnje kolo avtomobila v Mariboru kmeti ca Josipina Cepe od Sv. Jurija ob Pesnici. Težko poškodovano so prepeljali v bolnico, kjer je umrla vsled notranjih poškodb.
Vlom. V noči, 28. septembra je bilo vlomljeno v pošto pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Z uzmoviči je izginilo za 1800 Din znamk, 280 v gotovini in še druge malenkosti.
Kozolec ponorel. V Zgornji KungotI je pogorel kozolec posestnika Franca Pavlica. S poslopjem je bila upepeljena tudi krma za živino.
C':ci iz Savinje. Takozvani levški most preko Savinje nad Celjem je voda odnesla že dvakrat in radi tega vozijo kmetje iz vasi: Leveč, Drešinja va«
in Sv. Križ kar preko vode. V soboto, dne 27. septembra sta se vozila z vozom črez Savinjo posestnik Matija Goršek, po domače Macafur in Kuder, posestniški sin, oba iz Drešinje vasi pri Petrovčah. Ko sta prišla z vozom v globoko vodo, je voda vzdignila zgornji del voza. V vodo so padli slamnati škopi, sod in posestnik Matija Goršek. iVoda ga je nesla s škopi proti Celju. Držal se je za škop in voda ju je nesla do bližine Petričeka v Liscah. Tu ga je rešil mladenič Lovro Šah Iz Lise. Voz-nik Kuder jo še pravočasno skočil na konja ter se z vozom In konjem rešil iz vode.
Žrtev neprevidnosti. Strašilni revolver si je kupil 17 letni Franc Mithans iz Šmartna pri Slovenjgradcu. Revolver si je nabasal s smodnikom in ga spravil v žep pri suknji. Ko ga je kazal tovarišem, se je sprožil in smodnik je zadel fanta v desno stran v jetra. Ker se je javil prepozno zdravniku, je umrl 1. oktobra v mariborski bolnici na zastrupljenju.
Gospodarsko poslopja pogorelo. V Zakotu ob Brežicah je udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Ivana Filipčiča. Pogorelo je poslopje, vsa krma in nekaj krompirja. Rešili so živino in gasilci so požar omejili, da E9 ni razširil na sosedna poslopja. Nesreča je krita le delno z zavarovalnino.
Pessk fe potisni Zakošek Antona, najemnika v Ješevcu pri Kozjem, ko ja kopal pesek na Jugovem posestvu. Pri zasut ju si je zlomil Zakošek levo nogo in je moral poiskati zdravniško pomoč v bolnici v Brežicah.
Samomor pred sodnikom. — Dne 2 oktobra tega leta se je ustrelil v Novem mestu vpričo sodnika radi izgubljene tožbe 33 letni trgovec Hinko Podlogar iz Mleščeva pri Stični.
Obešen Je bil dne 3. oktobra v Osije-ku 33 letni gozdarski delavec Dragan Travica, ker je umoril 27. februarja tega leta v gozdu ogljarja Antona Plu-tiča in njegovo ženo in hčerko Katro pa je težko ranil. Umora je izvršil iz roparskega namena, a se je debelo ure-zal, ker je ogljar malo poprej naložil svoje prihranke v hranilnico. Morilec je končal na vešalih spravljen z Bogom.
Strašna nesreča angleškega zrakoplova. Angleški zrakoplov »R 101« je v noči 4. oktobra na svojem potovanju v Indijo eksplodiral pri vasi Alo-me v Franciji severno od Pariza. 12-med 58 oseb, ki so se vozile z zrako-plcrvom, jih je zgorelo 50, med njimi tudi angleški minister za zrakoplov3t-vo lord Thomson.
Zvit rop. V nemškem mestu Koln ije bil izvršen izredno zvit rop na železnici. V poštnem vozu med mestoma Koln in Bonn obratujočega poštnega vlaka je nekdo vlomil v omaro, kjer je bil shranjen denar ter denarna pisma in je izginil z bogato vsebino. Ropar je postopal tako:le: Poštni uradnik, ki je spremljal denarno pošiljko, je bil tele-fonično odpoklican domov radi zelo važne zadeve. Njegovo službo je prevzel drug uradnik, ki se je izkazal predstojni oblasti s pravilnimi dokumenti. Na konečni postaji so ugotovili.
M
da je izginil poštni uradnik z vsem denarjem ter denarnimi pismi. Ta drugi poštar je bil seve ropar, ki »i je pre-skrbel na doslej Se neodkrit način dokumente In uniformo.
Strašna nesreča 5 padalom. Med le-talsko predstavo v Neubrandenburgu v Nemčiji je priletel pilot s padalom na električni vod z visoko napetostjo. Naenkrat so švignili plameni in gledalci so bili priče, kako je gorel pilot med nebom in zemljo.
Najvišje volišče na svetu- Pri zadnjih nemških državnozborskih volitvah je bilo najvišje volišče 2650 m visoko v hotelu in restavraciji »Schneeferner hiša« ob Zugspitze železnici. Volili so tako visoko vremenoslovec dr. Lipp in delavci, ki so zaposleni pri zgradbi imenovanega hotela.
Žalosten koneo vratolomnega in njegovih tovarišev. Letalec Schindler je nastopal na letališču v nemškem mestu Stuttgart s tem, da je preskočil med poletom iz enega letala v drugega. Te dni sta se pa obe letali pri izvajanju te vratolomna vaje zapletli in začeli padati proti zemlji. Letalci so se hoteli rešiti s pomočjo padal, ki so se odprla pravočasno, a težka aparata sta treščila na begunce in ubila vse Štiri.
Angležinja leti na razdaljo: London in glavno mesto Japonske Tokio. Dne 25. septembra se je dvignila v Londonu v aeroplanu v zrak Viktorija Bruce, ki namerava poleteti v 15 dneh na Japonsko. Omenjena je čisto sama v letalu in se je posvetila letalstvu še le pred šestimi tedni. Ako se Jej bo posrečil polet, bo ona prva ženska na celem svetu, ki se je upala podati po zraku na tako razdaljo.
Mojstrsko dele urarska umetnosti. V mestu Messina na italjanskem otoku Sicilija izdelujejo sedaj uro za stolp škofijske cerkve, ki bi naj prekašala vse dosedanje tozadevne umotvore. Ta ura bo kazala s pomočjo podob ter kipov stanje meseca, položaj najvažnejših nebesnih teles, spremembo letnih časov, dni ter tednov. Petelin bo oznanjal s kikirikanjem vzhod ter zaton solnca. Za opoldne se bo prikazoval rjoveč lev. Dva kipa bosta predstavljala dve kmetici, ki sta javili svojčas mestu bližanje sovražne vojske ter sta rešili mesto. Ti dve rešiteljici se bosta pokazali vsako uro In jo naznanili.
Rabelj in njegovi pomočniki so mu zlomili trmo. Quadagni, imeniten pevec na operi v Benetkah, se je nekoč spri z ravnateljem gledališča in radi tega se (Je hotel maščevati. Za tem je pel pri prvi predstavi opere še precej spre-
jemljivo. Drugič pa je pel ter igral pod vsako kritiko. Občinstvo je bilo prepri-čano, da je ljubljenemu pevcu slabo in je imelo potrpljenje. Kmalu pa se je pokazal pravi vzrok. Ko je nudil Quadagni pri prihodnji predstavi š« manj, sta se podala dva odposlanca občinstva na oder in ga prosila, naj ne pokvari poslušalcem večera in naj stori svojo dolžnost. Zastonj, umetnik s« je smejal in igral še slabše. Občinstvo ga je 8e opozorilo na dolžnost, pa pevec je odgovoril prezirljivo: — »Take grožnje preziram, česar nočem storiti prostovoljno, k temu me ne more prisiliti nobena moč!« Mesto da bi pel, j« tulil, posnemal živali, sploh ni ve8 igral, ampak je stal mirno liki Lotov steber. Proti pričakovanju se je obnašalo občinstvo mirno. Ko se je hotel podati pevec po predstavi domov, so padli po njem štirje našemljeni moški, ki so ga odvedli seboj. Konečno so s« ustavili v samotni hiši, kjer so ga peljali v sobo, kjer je bila postelj. Dva neznanca sta ostala pri njem, druga dva sta pa nosila na mizo vse mogoče jedi Pevec je bil medtem postal gladen, je sedel brez vsega k mizi in nameraval jesti. »Stoj!« mu je zaklical vodja našemljenih. »Najprej moraš peti!« —< Umetnik se ni maral ukloniti; bogato obložena miza je izginila in neznanci so tudi odšli. Dva dni se je ustavljal umetnik petju in dva dni se je postih Tretji dan, ko so postavili predenj naj« boljše kosilo, se je udal in rekel: —* »Predno umrjem od lakote, bom rajši pel.« In Quadagni je pel ter igral tako izbrano, kakor bi veljal njegov nastop najbolj imenitnemu občinstvu. »Tako je prav, živijo!« so vpili maskirani poslušalci, mu ploskali, mu postregli i jedilnim orodjem In ga pustili, da je j©, del. »Glejte, prijatelj,« mu je rekel eden, »najedli bi se že bili lahko poprej, sedaj še pa uganite, kdo sem jaz, ki govorim z vami pod masko in ki vam je sedajle postregel?« Pri teh besedah je vstal umetnik z vso spoštlji-vostjo in rekel: »Najbrž imam čast, govoriti s presvitlim vojvodom?« —< »Vojvoda? Ne — jaz sem njegov rabelj.« Posmeh je sledil tem besedam, krvnik in njegovi pomagači so potegnili krinke z obrazov in ponosni pevee je pordečel liki kuhan rak od sramu. Po tem doživljaju se je Quadagni spametoval in se ni upal, da bi še bil enkrat Izzval rablja in njegove tri po; močnike.
Kako bo leta 2000. Oglaša se vedno
vrč prerokov, ki napovedujejo, kakšna bo bodočnost. Sedanji napredek, zlasti na polju moderne tehnike, nudi refl
možnost slutiti nove uspehe in zato ni gucla, da se mnogi ukvarjajo s prerokovanjem in napovedovanjem bodoč-ntfjsti. Lord Birkenheal pravi, in pred nJim je isto pravil Hunley, da bodo ljudje leta 2000 dalje živeli, kajti predana ln zdravniška veda že zdaj podaljšujeta življenje za več let. Stoletni itarci leta 2000 ne bodo redki. Hiše bo-<!o gradili ljudje iz stekla. Posebno Ogromni bodo uspehi na polju tehnike, po takrat se posreči razbiti atom in s tem se oprosti energija (sila), o kakršni fe človeštvu zdaj še ne sanja ne. Kuhinj na svetu sploh ne bo in seveda tudi kuharic in kuharjev ne, ker bodo ljudje Jedli samo pilule, v katerih bo-|ta jed in pijača v ekstraktu. Seveda leta 2000 ne bodo več prirejali ministrskih čajank, temveč »pilule pri mini-itru«. Leta 2000 bodo ljudje že letali jtia druga nebesna telesa. Vseh planetov sicer še ne bo mogoče doseči, toda jtačetek bo storjen in človeštvu se odre pot v vsemirje. Prometna sredstva odo samo letala. Avtomobile bodo ka-fcali v muzejih in pomlajeni dedi bodo pripovedovali vnukom, kako je bilo nekoč, ko so se ljudje vozili še z avtomobili. Človeštvo se bo zelo razmnožilo in treba bo razmišljati o zakonu, ki bi preveliko razmnoževanje preprečil.
Reklama na nagrobnih spomenikih. Na pokopališču v Ohio (Združene am. 'države) je videti veliko nagrobnih spomenikov, ki so obenem spomin na umrlega in reklama. Družina pokopanega dobi izdatno podporo, ako dovoli na spomeniku reklamni napis. — Na enem nagrobniku čitamo: »Tukaj po-fclva Ana Hawkins. Umrla je Iz jeze, ker je izgubila lepoto. Ni namreč znala, 'da bi si vsak večer namazala svoj obraz s Cartes in Co mazilom. To ma-rilo je namreč dobiti v vsaki apoteki ter drogeriji.« Na drugem kamnu lahko čitaš: »Tukaj spi Jožef Baustam večno spanje. Smrt ga je iztrgala tvrd-ki Baustam in Chepp, kjer je na prodaj na občno zadovolijnost vsem odjemalcem ceno sukneno balgo.
Vogelni kamen za najvišje poslopje na. svetu. Bivši predsedniški kandidat Alfred Smith, je v Newyorku nedavno položil vogelni kamen za zgradbo, ki po najvišje poslopje na svetu. Visoka bo 1248 čevljev in bo imela 102 nadstropij.
Kako Hoover dela proti brezposelno-
■ti. Predsednik Zedinjenih držav Hoover Je prišel na novo idejo, kako bi se moglo v bodoče omejiti brezposelnost. Objavil Je namreč, da bo deloval na |lo, da bo država po svojih konzulih 9 inozemstvu odklonila podeliti vizum ^akim osebam, ki bi hotele priti v to deželo za delom. Ta načrt bi se opiral pa oddelek v zakonu o priseljevanju, ki izključuje priseljevanje takim ino-jpemcem, ki bi mogli postati deželi Javno breme. Po načrtu bi se v normalnih časih dopuščali inozemci, kakor se poslej. V takih časih pa, kakor vladalo sedaj, se bo pa moral konzul natančno podučiti o inozemcu in njego-(rem finančnem stanju, predno mu bo
Edelil vizum. Zagotovljeno bo moralo
;i, da ima inozemec toliko denarja, se bo lahko vzdrževal sam precej-
šnjo dobo po svojem prihodu v to deželo, ako bi ne mogel dobiti dela.
Ptičja republika. Nekaj milj od švedskega glavnega mesta Stockholm je skupina otokov, na katere ne stopi nobena človeška noga. Ta otočja skupina zasluži označbo »ptičja republika«. — Nekdaj so prebivali tukaj ribiči, ki so se potegnili sedaj v večja mesta. Poletni gosti in hribolazci, ki delajo izlete na jahtah in v motornih čolnih, se ne upajo na te otoke, ker je izkrcanje skoraj Izključeno. — Največji otok te skupine se imenuje GudungskQr. — Na otokih kraljujejo galebi. Skalovja so njih bivališča. Sive race, galebi roparji in še razni drugi ptiči se podijo ob morski obali. Krik ptičjih prebivalcev po teh otokih je slišati daleč na cele milje oddaljenosti. Del ptičev zapušča republiko, da bi si izprosil od ljudi miloščino. Ti ptičji berači zasledujejo parnike, ki vzdržujejo promet med Stockholmom in med mesti ob obali. Nekateri galebi letijo za velikimi par-niki celo do Egipta. Koncem poletja se upa tudi ptičji naraščaj na izlete. Mladiči lovijo žuželke in majhne ribe. — Kmalu se pa približa jesen z burjami in nočnim mrazom. Ptiči zapustijo svoja bivališča in odletijo proti jugu. Počasi se naseli v ptičje kraljestvo popolna tišina zime, ki se umakne še le na spomlad, ko se zopet vrnejo ptice.
Prevroč dokaz ljubezni. Stanley Ma-stikowski, star 41 let, v Bridgeportu v Severni Ameriki, se je spri s svojo ženo in jo v jezi zgrabil ter posadil na razbeljeno peč. Ta izraz ljubezni pa se je zdel celo tej drugače miroljubni ženi končno maio prevroč. Zatekla se je k sodniji, ki je ljubeznivega možička vtaknila v zapor za šest mesecev.
Sovjetska Rusija in ženska moda. V Rusiji obstojajo državne oblačilnice, ki so prevzele nalogo, da bodo demo-kratizirale žensko modo. Za dosego tega cilja je izgotovljen ta-le načrt: Žene proletarcev naj Izglasujejo, kake obleke, klobuke, čevlje in plašče hočejo nositi. Sklepu večine se morajo vse ukloniti tako, da bo ruski ženski spol v resnici uniformiran. Na spomlad in jesen se naj določi moda. Štiri mesece poprej se vršijo zborovamja nastav-ljencev in delavk. Na teh zborovanjih bode na vpogled Šest do osem revolucionarnih vzorcev glede mode. Glasovalo se bo z dvigom rok. Državne oblačilnice ne bodo izgotavljale nobenih drugih oblek, ploščev, klobukov ter čevljev, kakor one vrste, ki je prejela pri glasovanju večino. Sovjetski modni risarji se morajo predvsem ozirati na udobnost, zdravstvo, lepoto, varčnost ln na proletarsko zunanjost. Da ne bo zašel nlkdo na stran pota, bodo prepovedani inozemski modni listi In sovjetska ženska glasila bodo prinašala le vzorce sovjetske mode. Pri uniformiranju ženskega spola bodo morale državne oblačilnice premostiti dvoje težkoč. Prvič, da bodo dobavljale javnosti dovolj oblek, ker je sedaj nemogoče kupiti 1 m sukna, kaj še le celo gotovo obleko. Zavreti bo treba delavnost zasebnih krojačev in žen, ki si izdelujejo obleke same, da ne bodo oblačila lepša nego iz državnih obla-
čilnic. Ako bodo smeli tudi zasebni krojači izgotavljati obleke, je nevarnost, da bodo šle ženske za modo teh in se bodo državne izogibale.
Orjaškega raka so ujeli pri rtu Cod v Ameriki. Rak je dolg 1.3 m in tehta 28 funtov.
Telefon zamorcev. Mnogo zamorskih plemen v Afriki zna napraviti telefon iz konzervnih škatel in motvozov. Go-vorilec govori v škatlo, poslušalec si jo pa dene na uho. Potniki so opazovali pri domačinih vzhodne Brazilije, da se razumevajo med seboj na daljše razdalje na ta način, da uporabljajo trde in votle repe orjaških ščitarjev (živali, ki so obdane od zunaj z roženo kožo), v katere govorijo. Govorijo glasno in razločno v rog in pri jasnem ter vetra prostem ozračju so prodrle besede v neverjetno daljino.
Usmrtitev s topom. V »Gospodarju« smo se bavili večkrat z upori v Afganistanu v osrednji Aziji. Po potlačenju zadnje vstaje so postavljali vjete vsta-še pred cevi topov, sprožili in topovski naboj je raznesel smrti zapisane žrtve na drobne kose in jih razmetal na vse strani.
*
M|an$hi z§Mttf.
Po vesteh iz Amerike bi naj bil na-i šel advokat Julij Torres iz južnoame-| riške republike Ekvador v siromašni | indijanski vasi v južnoameriškem go-| rovju Andov pravljični zaklad Inkov. 1 Ker so zavzeli domačini napram raziskovalcem sovražno stališče, so bili ti I prisiljeni, zaprositi vojaško pomoč. — 1 Tako se glasijo časniške vesti, kojih istinitost je zelo dvomljiva.
I
Resnica o indijanskem zaklada.
Od vseh zakladov, ki igrajo ulogo ▼ pravljicah narodov, ima zaklad Inkov (so prebivali za časa odkritja Amerike v današnji državi Peru) krvavo zgodovinsko podlago. Zgodovina Inka zaklada je obenem tudi zgodovina o poginu tega visoko kulturnega naroda in strašna obtožba barbarizma španskih osvo-jiteljev južne Amerike.
Španec Pizarro je udri v Peru, Je premagal vojsko Inkov in je tudi ujel cesarja Inkov Atahualpo. Za njegovo ■prostost je zahteval zlato, vse zlato, ki bi bilo dobiti v Peru. Inki so bili takoj pripravljeni, dati vse zlato, katerega so posedali za osvoboditev ter prostost cesarja. Izpraznili so templje ter palače, znesli so skupaj vse, kar je kedo ; imel zlatega bodisi da je bil revež ali bogataš. Zakladi, ki so bili zbrani na ta način, so morali predstavljati po naših pojmih milljardno vrednost. In te zlate milijarde bi naj prišle v posest Špancev.
Španci so se zavedali prav dobro, da sta pri Inkih cesar in država eno. Cesarjeva prostost bi pomenjala ponovni odpor. Narod je samo čakal na osvoboditev vladarja, da bi se pod njegovim vodstvom boril proti krutim ter brezobzirnim Špancem. Zmagovalci so nameravali zadeti v tem slučaju dve muhi z enim udarcem. Cesarja umoriiig
državo uničiti in kljub temu se polastiti zbranega zaklada.
Atahualpo so Španci umorili čisto na skrivnem. Kljub strogi tajnosti je prodrla ta vest do ušes čuvarjev zlatega zaklada. Rešili ter skrili so zlato v nedostopne votline v pogorju Andov. Le prav neznatnega dela zlata so se še polastili Španci Vsaka sled za pravim zakladom je zabrisana. Vs-e, kar je znanega o zlatu Inkov, so le drobtine iz-prisluškovanja razgovorov domačinov ob ognjih po taborih.
Zgodovinsko dokazana je uloga voditelja Inkov Manca, ki je postal naslednik umorjenega cesarja. Zbral je zadnje zveste in se umaknil z njimi v kraje današnje pokrajine Villoabamba, kjer so še danes neraziskane gore, ki so pokrite z večnim snegom in je tam vse polno podzemeljskih votlin. Najbrž je ta Manco odnesel seboj zlati zaklad. .V domišljiji zlata željnih Evropejcev je igral zaklad Inkov vedno važno ulogo. Neštetokrat so ga iskali. Denarja potrebne države v Andih so mu vedno posvečevale vso pozornost. V zad-jem času so se začeli zanimati zanj tudi znanstveni krogi, ker bi bilo najdenje tega zaklada tudi ključ do kulture starih Inkov.
Leta 1911 je našlo peruansko vseučilišče vladno prestolico kralja Manca, a od njega skritem zakladu ni do danes
nobenega sledu.	\
*
ipetelaciia s sfarosQe.
Pred nekaj meseci se je odpeljal najstarejši človek na celem svetu Turčin Zoro Agha v Ameriko v Newyork, da bi še tukaj častili ter občudovali njegovo starost celih 156 let. In baš v Newyorku ga je povozil avtomobil.
Zoro Agha je bil po svojem poklicu prtljažni nosač v Carigradu. Ta poklic izvršuje, če mu hočemo verjeti, skoro poldrugo stoletje. Zoro Agha trdi z vso gotovostjo, da tlači zemljo celih 156 let. Je celo v posesti rojstnega dokumenta, ki potrjuje visoke starostne podatke.
Učenjaki so doslej potrdili na podlagi temeljitih preiskav in so dokazali samo en slučaj, ko je človek znatno preživel eno stoletje; dotičnik je umrl v starosti 111 let. Angleški raziskovalec dr. T. E. Young je raziskal začetke m tega stoletja skoraj en milijon slučajev stoletnih ljudi in dokazal, da je bilo med temi le 30 oseb, o katerih se je dalo dokazati, da so živele več nego sto let. Posebno Amerika se trudi, da bi si pridobila tudi na polju izredne starosti čim več rekordov in med milijoni in še več smrtnih slučajih na leto trdi več sto mrtvaških listov o starosti nad sto let, nekaj celo o dočakanih 120 letih. Natančnejše preiskave ameriška izredna starost ne prenese. Najstarejši Amerikanec Jamez Shelliy iz Kentu-ky bi naj bil doživel 136 let in so ga kot takega tudi razkazovali radovednežem. Po njegovi smrti so še le sigurno dokazali da je živel le sto let.
Pravkar povedano pa nič ne spremeni žalostne usode Zoro Aghe. Ali živi 156 let. ali le 120 ali celo le 100 let, to
ne spremeni prav nič njegove uloge. Prtljažni nosač Zoro Agha ni začetnik. Spada k uglednim članom svojega poklica, po letih se je povspel celo do predstojnika ter voditelja; ni se mogel pritoževati, on je že nekaj dosegel v svojem krogu; takorekoč bi bil celo lahko zadovoljen, ako bi ne bilo te presnete starosti tega zla, ki postaja z vsakim dnevom nadležnejše in to še posebno pri nosaču. Lepega dne pa, znaj Bog kateri slučaj je pomagal, se izkaže visoka starost, katero je Agha dosegel s težavo, ne nekaj ovirajočega, ampak izrecno dobičkanosnega. Nekje izven organizacije nosačev so zvedeli o tem Metuzalemu in vsak tujec in časnikar sta se začela zanimati za Zoro Agho, prejemal je napitnino, ker je bil toliko star. Začeli so ga izpraževatl, časopisje je prineslo njegovo sliko in komaj da se je Agha iz družbe prtljažnih nosačev prav zavedel, že ga je proglasil svet za najstarejšega človeka. Mu ni šteti za zlo, ako si je sam radovednežem na ljubo primaknil par desetletij k resnični starosti. Gotovo niso vodili v Turčiji pred več nego sto leti rojstnih knjig in to še posebno med postrežčki z vso natančnostjo in tudi sam Agha se vsega dobro ne spominja in končno, zakaj bi si sam kvaril »kšeft«, če so že tujci in drugi ljudje izračunali čisto natanko, da je baš on na celem ljubem svetu najstarejši človek! Ne, njemu samemu ne moremo prav ničesar očitati, tudi če ni istinita njegova starost dolgih 156 let. Koliko ljudi se dela iz dobičkaželjnosti mlajše nego so v resnici. Zakaj bi se ne smel proglasiti ubogi turški postrežček za starejšega nego je. No, in sedaj v Ameriki. Kakor znano, Zedinjene države ne morejo živeti, ako ne uprežejo vsake evropske znamenitosti pred svoj reklamni voz. Na to dejstvo je moral verjeti tudi Zoro Agha v dvojnem ter usodepolnem smislu: Amerikanski reklamni voz, v katerega je bil uprežen, ga je povozil.
Ubogi Zoro Agha . . .! Sedaj leži v bolnici, katere najbrž ne bo zapustil živ. Prelomi kosti in notranje poškodbe ne celijo rade, če tudi ni človek star 156 let, ampak še le 100 let in nekaj čez. Če bi ga bili lepo pustili v Carigradu, bi se mu ne bilo to zgodilo in bi še bil postal bolj star. Mogoče bi bil po 10 letih slavil svoj dvestoti rojstni dan.
Mogoče ni zgodba z njegovo usodo resnična? Možno je, da ni bil avtomobil, ampak le ameriški reklamni voz, katerega je vodil spreten Amerikanec, da bo v prihodnjih dneh preklical vest o ponesrečenju najstarejšega moža? Upajmo! Ako nam že izvabi Amerika vse znamenitosti, potem naj imajo vsaj te izrednosti nekaj od tega. Torej tudi Zoro Agha, prtljažni nosač iz Carigrada, ki je razumel, da je dosegel
tako hitro starost 156 leti *
0 dragDlllh rusftega carfa.
Po odredbi očeta ruskega boljševizma Lenina bi se smeli prodati dragoceni kamni, ki so bili last carske kro-
ne ter posameznih carjev, le skupno. Vrednost vseh draguljev je tako velika, da je prodaja po Leninovem za-ukazu naravnost izključena. Cela zbirka obsega 406 komadov. Teža samo brilijantov znaša 35.000 karatov, teža drugih dragocenih kamnov pa 14.000 karatov.
Zaklada bivše ruske krone ne smemo zamenjati z zasebno zbirko carjev, ki predstavlja tudi neizmerno vrednost. Pri izbruhu svetovne vojne so spravili carsko zakladnico, ki je bila v zimski palači v Petrogradu, v Moskvo, ker so se bali izkrcanja nemških' čet in bombardiranja od strani nemške vojne mornarice. Samo dragulj« carske krone so zložili v osem zabojev, katere so spravili v podzemski obok ▼ moskovskem Kremlju. Pri izbruhu revolucije niso znali dolgo časa, kje da se nahajajo dragocenosti. Slučajno j« bila odkrita dragocena zbirka od vojaka rdeče armade. Po najdbi je še ostala nekaj časa v Kremlju, a leta 1920 so jo prenesli v shranišča državne banke. Od teh je bilo prodanih pred nekaj leti le nekaj draguljev za 100 milijonov dolarjev, kar je dalo povod govoricam, da bodo sovjeti razmetali lahkomiselno ta neizmerni zaklad.
Najbolj znamenite posebnosti tega zaklada so dijamanti, v vseh velikostih ter barvah — beli kamni, plavkasti, zelenkasti, temni, rumeni, roza, svetlo modri kakor najbolj čista voda. So med njimi zastopani vsi mogoči načini brušenja. Carska krona sama tehta 3000 kar. brilijantov. V seznamu draguljev je opisan roza brilijant s svetlo rdečim bleskom, katerega je kupil car Pavel za 100.000 rubljev. Ta dragocenost diči krono z obeski iz brilijantov.
Skoro ravno tako lepi kakor dijamanti so tudi smaragdi. Kronsko carski zaklad poseda 3500 karatov smaragdov. V zbirki smaragdov so kamni, ki tehtajo 174 karatov in so jih vzeli po odkritju Amerike iz tamošnjifc templjev.
Kot tretja znamenitost carske kronske zbirke so safiri, ki so zastopani s 1700 karati. To so kamni iz Himalaja pogorja, iz Kašmirja in Siama v Indiji in temno modri kamni iz Cejlona. Posamezni safiri so v velikosti od 24 do 160 karatov.
Ruski carski dvor pa je bil po vsej pravici tudi ponosen na zbirko biserov. Resnično ni najti na celem svetu tako dragocene zbirke biserov, kakor so jo posedali ruski carji. So posamezni biseri od neprecenljive vrednosti, med drugimi roza biser s 77 karati, več biserov pa po 38 do 50 karatov.
V zbirki je dobiti manj dragocene žlahtne kamne kakor: roza topase iz Brazilije, temno zelene aleksandrlt» iz Cejlona in druge. Veliko je svetlo zelenih hrizolitov, katere so prvič odkrili na otokih Rdečega morja križarji. Velik hrizolit carske zbirke velja za največjega te vrste na celem svetu. Nekaj bajno lepega je zbirka: ametistov, ahatov ter almandinov.
Molitve po maši z novim besedilom, kakor
ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja.
Usoda peOambornlkov.
Vest o izginutju danskega petjambor-oika (jadrnica s petimi jambori) »Ko-bnhavn«, katerega so videli zadnjič 12. decembra 1928 na potu Iz Buenos Airesa (južna Amerika) v Melbouerne (v Avstraliji) in jo je proglasila Lloy-dova zavarovalnica kot izgubljeno, je obrnila nase pozornost celega sveta.
Omenjena lepa ladja je bila dogotov-Ijena še le pred devetimi leti na Angle-jKkem, je posedala tudi pomožni motor ita premikanje brez jader, brezžični Ibrzojav in je bilU zasedena od 60 mož, med temi 45 gojencev. Bila je to še edini petjambornik na celem svetu. Ladja ie bila dolga 100 m in je imela 30 jader. ¡Vse velike jambornike, ki so znani, je .vsakega preganjala usoda in je izginil jr morskih globinah na najskrivnost-faejši način.
Oglejmo si nekoliko življensko pot leh največjih in najbolj ponosnih pre-kooceanskih jadrnic.
Ravno pred 30 leti je zgradila Fran-
{oska prvi petjambornik »France«, s 784 tonami in 110 m dolgosti. Ladja le napravila nekaj potovanj na zapad-bo obal južne Amerike, potem so izginile vse vesti o njej. Potopila se je Eeznano kje. Francija je zgradila poz-heje še drugo »France«, tudi s petimi Jambori. Izginila je pred leti ob obali Nove Kaledonije.
Leta 1892 nastopi Nemčija s petjam-fcornico »Maria Rickmers«. Najboljša Jadrnica iz jekla. Ladja je imela pomožni parni stroj s 750 konjskimi silami. Odjadra iz luke Bremen v Indijo, ¡vozi nazaj, natovorjena z rižem, a izgine na nepojasnjen način 24. julija 1892.
Zgorajno jadrnico je nasledila slavilo znana »Potosi«, hamburška hitro jadrnica, s katero si je pridobila Nemčija svetovno slavo glede jadranja. Ta petjambornik je bil dograjen leta 1895 In je dosegel starost nad 20 let, kar je selo malo za solidno ladjo. »Potosi« je iašla med vojno kot »Flora« pod tujo Eastavo, se je med vožnjo užgala, posadka jo je zapustila in ogrodje je potopila južnoameriška bojna ladja s topovskimi streli.
Častnejša, dasiravno tudi žalostna «soda je bila prisojena sestri pravkar omenjene jadrnice leta 1902 v Telden-jborgu zgrajeni peterojadrnici »Prusi-Sa«. Ladja je bila najhitrejša jadrnica in predana trgovskemu prometu.
V krasno ladjo je zadel začetkom novembra 1910 v Angleškem kanalu jpoštni parnik. Jadrnica je morala radi poškodb spustiti sidra, a vihar Jo je odtrgal, pognal ob skalovje pri Dovru, ida se je razbila. Kapitan in moštvo »Prusije« je vztrajalo do zadnjega na Ogroženi ladji in se Je komaj rešilo.
Štiri leta pred izgubo »Prusije« je bil spuščen v morje v Helgen petjambornik »R. C. Rickmers«. Jadrnica je posedala pomožni parni stroj s 1000 konjskimi silami, je bila dolga 125 metrov, 6548 ton in je spadala med brzojadrni-ce svetovne prekomorske trgovine. Nemška »R. C. Rickmers« je zašla med .vojno v sovražne roke, je jadrala pod jtujo zastavo in jo ie potopila natovor-
jeno s sladkorjem iz Mavricija (Indijski Ocean) v Angleškem kanalu nemška podmornica . . .
Leta 1921 je zgradila Danska najbrž zadnji petjambornik, o kojega usodi smo zgoraj slišali.
*
11 malega rasle veliko.
Angleško časopisje je zaposleno sedaj s tekmo jaht (manjše, luksuzne in hitre ladje), ki bo izvojevana v Ameriki. Angležem gre pri tekmovanju za to, da iztrgajo Amerikancem tozadevno prvo darilo, katerega že ti držijo v rokah celih 30 let. Upajo, da bo pridobil Tomaž Lipton, lastnik jahte »Sham-roelt V.«, svoji domovini prvo darilo.
Tomaža Liptona, ki je obhajal pred par meseci v izredni čilosti 80 letnico, imenujejo navadno »čajnega kralja«.
Imenovani je zapustil s 15 letom svoje angleško rojstno mesto Glasgow, da bi se prepeljal kot pomorščaški učenec na trgovski ladji v Newyork. V Ameriki je delal na neki farmi, je postal v Novem Orleanu pocestni prodajalec in je poskusil z gojenjem bombaža v južni Karolini. Ko si je prihranil tamkaj nekaj dolarjev, se je vrnil v Newyork, da bi se podal od tamkaj v rojstni kraj v Glasgow na Angleško. V rojstnem mestu se je naselil kot trgovec s sočiv-jem, je svoje podjetje kmalu razširil in zaslužil precej denarja. Glavna sreča se mu je nasmehnila leta 1889. Lipton je videl v naprej, da bo poskočila cena čaju. Radi tega je kupil po kratkem premisleku 20.000 zabojev čaja,katerega je hvalil z neverjetno vztrajno reklamo. Petdeset brezposelnih je najel kot prenašalce plakatov, na katerih je bil priporočan njegov čaj z velikimi ter debelimi črkami. Istočasno je pustil svoj čaj na vozovih, katere so spremljali neprestano piskajoči godci, prevažati po mestu. Šest let za tem je razširil trgovec s čajem svoje podjetje. Naselil se je na otoku Cejlon, kjer si je pridobil ogromno premoženje. Njegovi čajni in kavini nasadi so neizmerno rassežni in je na njih zaposlenih na deset tisoče delavcev. Samo na Angleškem poseda več nego 500 prodajaln. Veliko uspehov je dosegel »čajni kralj« tudi na Kitajskem.
Danes je ubogi fant Iz Glasgowa velik gospod, katerega je odlikoval kralj s podelitvijo plemstva. Kljub visoki starosti je izredno živahen ln trdi, da je še mlad.
Sanatorij v Maribora, Gosposka 49, telefon 8t. 23-58. Najmodernejše urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne.	681
Borovo gluke za korita, late, krajnike, skodle (šindcl) za strehe in vsaka dsfeelosti rezan les prodaja Gailšek, Maribor, Itazla-gova ulica 25.
Vinsko sode različna velikosti prodaja Gnilsek. Maribor, Razlaaovo ulica 25.
Mariborski denarni zavedi naznanjajo, da bodo obrestovali od 1. januarja 1931 leta naprej nevezane vloge na vložnih knjižicah in na tekočih računih po 5% in proti trimesečni odpovedi vezane vloge po 6 in pol % letno.
Laško. V nedeljo, dne 12. oktobra tega leta po rani službi božji se vrši v Laškem v nad-: župnijski društveni dvorani gospodarsko zbo« rovanje Kmetske zveze. Spored: 1. O zadruž* ništvu; 2. kmetijska kriza in kmetslsa stanov* ska organizacija. Govorita govornika iz Ma-ribora in Celja. Na zborovanje eo predvsem vabljeni kmetje iz župnij: Laško, Sv. Jedert, Sv. Miklavž in Sv. Lenart.
Za sadjarje in poljedelce. Ministrstvo za poljedelstvo je sklenilo na račun reparacij posebne pogodbe z nemškima tvrdkama Karl Schwarz v Ludvigshaf-nu ob Reni In brati Rever iz Vala za dobavo tri tisoč malih in velikih škro* pilnic za sadje In 75 motornih trijer-jev-selektorjev »Pescus«. Pogoji »o sprejeti. Blago pride prihodnji mesec in ga bo prodajalo ministrstvo kmetom za obveznice vojne škode. Povprečna cena manjših nahrbtnih škropilnic bo okoli 1000 Din, velikih na kolesih pa 1600 Din. Motorni trier-selektor bo stal do 50 tisoč Din. Celokupna nabava bo znašala 600.000 zlatih mark (okoli 8 milijonov dinarjev). Razen nabave teh trieiijev na račun reparacij se bodo nabavili še drugi iz fonda Nj. Vel. kralja pri Narodni banki. S tem bo storjen znaten napredek v pogledu selekcijo in tipizacije naše pšenice. Za nabavo škropilnic in materijala za škropljenje sadja je takisto že določen kredit ene« ga milijona Din, ki bo nakazan ban-skim upravam.
Vurberg. Letos imamo na Vurbergu veHlcoi lepega sadja, zato smo dne 28. septembra napravili sadno razstavo. K otvoritvi je prišel srezki načelnik gospod dr. P. Vavpotič iS Ptuja in sadjarski strokovnjak gospod Zupane je imel ob tej priliki podučen govor « sadjarstvu. Jabolka so bila razstavljena v za* bojih in na krožnikih. Vse je bilo lepo okra* šeno z zelenjem in cveticami, kar so preskrbele domače gospodične učiteljice. Vsi, ki so razstavo obiskali, zlasti še Rusi in Srbi v sa-natoriju, so občudovali naše lepo sadje. Vsa čast ravnatelju Herbersteinovih posestev gospodu Viktorju Kegl in njegovim ljudem, ki so za razstavo vse potrebno pripravili. Va» razstavljeno sadje je kupil gospod trgovec J. Kostanjšek, ki ga je že v četrtek zjutraj odpeljal v Maribor. Da naši ljudje dobe za sa* dje lepe denarje, kaže tudi promet v naSl posojilnici, ki je zadnjo nedeljo septembra znašal okrog 250.000 Din.
Bvoračefe, Domači živinozdravnik. Knjiga, kakršne Slovenci o tem vprašanju druge nimamo. Ne le po obsegu in krasni Izdelavi v več barvnem tisku, tudi strokovno, kar je najbolj važno, je gotovo najboljša. Povemo pa, da Je njena cena tako visoka, da je posameznik ne bo zlepa zmogel. Knjiga namreč stane 550 Din. Pač pa je možno nekaj drugega: V vsaki občini ali pri vsaki zadrugi bi pa po en izvod lahko bil. Občina ali zadruga bi pa to knjigo že zmogla plačati. Ako si kdo želi knjigo, ogledati, je Ista na razpolago v knjigarni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Na željo pošljemo posameznim, ki se za knjigo zanimajo, obširnejše poročilo. Knjiga se naroča oii Tiskarni sv. Gl« illa v Mariboru.
VLOŽITE PRIJAVE DOEOmOV OD ZGRADB ZA OBMEKO ZGHADARINE ZA DAVČNO LETO 1339.
Čas prijave
jo samo od 1. do 31. oktobra. Ako kdo zamudi ta rok, bo dobil pismen poziv, toda tudi že kazen, ki znaša 3 odstotke od odmerjenega osnovnega davka. In ako bi pozneje niti na ta pismen poziv ne vložili prijave tekom 8 dni, pa znaša kazen 10 odstotkov osnovnega davka, Da obvarujemo prizadete pred škodo, zato objavljamo danes ta navodila.
Kdo plačnje zgradarino?
V koledarju Kmetske zveze za leto 1931, ki je že izšel, je na strani 51 in dalje pojasnjeno, kdo je tudi na kmetih dolžen plačati zgradarino. — Tega davka so proste vse kmetske hiše, raz-ven onih, ki imajo v hišah najemnike ali ki so tudi obrtniki, da imajo kake delavnice.
Kako se napove zgradarina?
Ker je napoved precej obširna in obsežna, se najbolje izvrši potom posebne tiskovine, ki jo morete dobiti v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena Din 1.— za komad. Trgovci naj zbero naročila v svojem okolišu in naj skupno naročijo, dobijo trgovski popust. Ko ge tiskovina izpolni, se odda pri davčni upravi proti potrdilu.
fprsleifi in odgovori
Večletna želja naših naročnikov iz gospodarskih krogov je bila, da bi dajal »Gospodar« tedensko odgovore na razna vprašanja, ki se tičejo naprednega gospodarstva. — Naprosili smo »Kemijski laboratorij za industrijo, kmetijstvo in trgovino v Mariboru«, da nam bo dajal odgovore na razna vprašanja. Cenjene naročnike pozivamo, naj se obračajo glede raznih nasvetov v kmetijstvu ter vinogradništvu na uredništvo »Gospodarja«, ki bo odgovarjal brezplačno s pomočjo
zgoraj imenovanega zavoda vsak teden na doposlana mu vprašanja,
1.	J. B. v O.
Moje letošnje vino je kislo. Prosim Vas za nasvet, kako bi odpravil to kislino?
Odgovor:
Letošnja vina vsebujejo v splošnem mnogo kisline, medtem ko je vsebina sladkorja razmeroma zelo mala. Vinski mošt s 15" sladkorja in 14 promile kisline ni nobena redkost. Pred povre-njem vinskega mošta pa se vinu kislina ne more vzeti, ker se še le med, oziroma po vrenju vina vidi, koliko kisline je vino zgubilo. Ko je pa enkrat vino povrelo, se določi, koliko kisline vsebuje in koliko kisline se vinu more odvzeti, ne da bi pri tem vino na okusu kaj trpelo. V tem slučaju pa Vam svetujemo, da se obrnete naravnost na »Kemijski laboratorij za trgovino, kmetijstvo in industrijo«, Maribor, Trg Svobode 3.
2.	F. O. v B.
Imam še nekaj vina iz leta 1929 v
zalogi. To vino je pa zelo motno in kalno. Prosim Vas, povejte ml, kaj je vzrok tej kalnosti in ali se jo more odstraniti, ne da bi okus vina trpel?
Odgovor:
Motnost in kalnost vina je le znamenje, da Vaše vino iz leta 1929 še ni povrelo. Pustite vino med vrenjem popolnoma na miru, ko bo pa vino enkrat povrelo, bode postalo samo po sebi brez vsake pomoči in primesi čisto.
3.	Županstvo v 5.
V našem kraju je strašno veliko miši. Ljudstvo jih pokončuje na vse mogoče načine, pa namesto, da bi jih bilo vedno manje, jih je vedno več. Prosimo Vas, da nam navedete sredstvo, 3 katerim bi to golažem popolnoma pregnali in uničili.
Odgovor:
Edino sredstvo, katero se je še do danes najbolje obneslo, je zastrupljena
Samo U Din
kg mešanega, čt-Ičenega perja!
Samo 60 Din
kg «kubljenega, ¿1-Sčenega perja I |
Samo 00 Din
kg «irega, čiičene-fa pnhal



" 55

ioo4/e
Razpošilja
Trgouslil dom Stermec&I.Oelješt.z^i
Neodgovarjajoče se zamenja ali vrne denar.
Zahtevajte takoj novi, veliki, brezplačni, I ilustrirani cenik z več tisoč slikami 1 !
pšenica. To sredstvo ima to prednost, da v par dneh uniči vse miši in podgane, medtem ko druga sredstva, za katera je zelo velika reklama, zelo mala pomagajo.
Iz česa obstoja med? Glavna sestavna dela medu sta grozdni in sadni sladkor, ki sta v medu že prebavljena, tako da zamoreta stopiti brez prebave v kri. Med vsebuje eterična olja, ki dajo medu duh po cvetkah, na katerih' je bil nabran. Ta olja pospešujejo blagodejno prebavo drugih jedi, ki smo jih zavžili. Izmed rudninskih snovi vsebuje največ apna, fosfora in železa. Te rudninske snovi so v medu v taki podobi, da jih zamore človeško telo sprejeti. Dr. med. Keklam, Leipzig, piše: Med je lahko pribavljiv, tečen, prijetnega okusa, gre naravnost v kri ne pušča neprebavljenih snovi v telesu, služi za ogrevanje telesa, oživlja živce in povzdiguje telesne moči. —» Profesor Klemperer, Monakovo, piše: V medu imamo hranilo, ki je sposobna nadomestiti v naši prehrani hidrate,
DR. O. ILAUNIG:
42
TATENBAH
ZGODOVINSKA POVEST.
»Dovolite mi,« spregovori duhovnik s prijaznim glasom, »dovolite, da vas, plemenita gospa, spoštljivo pozdravim ter vam povem, da stoji pred vami prijatelj, ki vam hoče pomagati v sili ter ima voljo in tudi pozna pot, po kateri bi se dala doseči rešitev soproga, če se hoče pokoriti in oprijeti roke milosti.«
Grofica Tatenbah je gledala duhovnika kakor rešitelja. Dostikrat je prišel v njih krog, učil malega Antona, vedel za vse razmere in tudi slutil, da hodi grof Tatenbah po nevarnih potih. Ko Je bil pred nekaj meseci v Freihausu v Mariboru, je sporočil grofici, da se govori na Dunaju o neki zaroti, v katero je vpleten tudi grof Tatenbah. Rotil je grofico, naj vpliva na svojega soproga, da odneha od tega nevarnega početja. Takrat ji je tudi rekel, da se mogoče vidita ob uri najhujše nesreče in da ji bo takrat ob strani kot tolažitelj in pomočnik.
»Premilostljiva gospa grofica,« prekine pater Emerik molk, »ura, o kateri sem takrat govoril, ne sluteč, da pride tako kmalu, je tukaj. Zato je moja dolžnost, da stopim sedaj pred prestol Njegovega Veličanstva cesarja ter ga prosim milosti. Trdno upam, da moja prošnja ne bo zaman, bodite o tem prepričani«
»Blagoslovi vas Bog ljubezni in usmiljenja,« zaihti plemenita gospa ter poda redovniku roko, »naj vam Bog obilno povrne vse sočutje in vso pomoč, ki jo skazujete nesrečni družini.«
Redovnik p. Emerik se je spoštljivo priklonil ter odšel. Grofica je gledala za njim potola-žena, srce ji je napolnilo zopet upanje. Saj je vedela, da je našla močnega priprošnjika, ki reši njenega soproga, katerega je toliko ljubila.
Pater Emerik je res mogel izreči te tolažilne besede. Zakaj nikdo ni bil v toliki milosti na cesarskem dvoru kakor on. Cesar se je obračal do njega v važnih zadevah. P. Emerik je dobil vpogled v tajna navodila poslanikov ter njih spremna pisma, v tajne sklepe svetnikov, vedel je tudi, kako se suče politika in kakšne spletke se godijo na dvoru. Ta redovnik je bil najzaupnejši cesarjev svetovalec.
Lepe iisMui
za trgovce, obrt. nike, urade, kako« tudi večbarvna ra-zglednice, barvo-tisk« in drugo v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršujs
hitro, solidno M po najnižjih cenah
Čekov, račun štev. io.6oa
Telefon interurb.št. 2iig
saj vsebuje ena žlica medu 75 kalorij, torej več nego eno jajce. Zal, se med premalo porablja za hrano.
Lastnosti medu. Ko med v čebelnem panju dozori, je gosto tekoč, le izjemoma se trdi (kandira) že v panju. Ko med leži dalje časa v posodi, se strdi ali kristalizira, in radi tega se imenuje čebelni med tudi strd. Razne vrste medu se ne strdijo enako hitro, nekatere vrste še le čez več let. Strnjenje medu se zavleče, ako postavimo med v stekleni posodi več dni na solnce. Strnjen med pa zopet steče v zaprti posodi, ki smo jo postavili v večjo posodo z gorko vodo (do 60 stopinj C) za več časa (24 do 48 ur).
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto (dne 4. oktobra so pripeljali špeharji na 41 vozeh 94 komadov zaklanih svinj, kmetje 11 voz krompirja, 13 čebule in 26 zelja, 1 voz iena in 4 otave. Svinjsko meso je bilo po 15 5-28 Din, špeh 18—24, krompir 0.75—1.50 D, čebula 1.50—2.50, zelje 1—4, kumarce 0.50—1, seno 65—75, otava 60—70. Pšenica 2.25—2.50, rž 1.50, oves 1.25-4.50, koruza 2, ajda 1.50, proso 2.25. Kokoš 30—45, piščanci 28—75, raca 25—40, gos 70—80, puran 60—90, domači za-
iec 8—45, kostanj 2—3.50, pečen 8. Kislo zelje , kisla repa 2, buče 1—2, gobe 1—3, jabolka 8—6, hruške 6—10, slive 6—8, breskve 8—10, grozdje 6—10. Mleko 2—3, smetana 12—14 D, jurovo maslo 32—36, jajca 1.20—1.75, med po 15—18 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na ži vinjaki »ejem, dne 30. septembra je bilo prignanih |2 konj, šest bikov, 79 volov, 198 krav in osem felet; skupaj 301 komadov. Radi dežja je bilo prignano malo živine, kupčija pa je bila znatno boljša. Prodanih je bilo 197 glav, za Avstrijo pet in za Italijo 12 komadov. Cene za en Jtg žive teže: debeli voli od Din 8.50 do 9; poldebeli voli od Din 7 do 7.50; klavne krave debele od Din 7 do 8; plemenske krave od Din 6 do 6.50; krave za klobasarje od Din 4.25 &o 4.50, mlada živina od Din 7 do 9.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski Sne 3. oktobra je bilo pripeljanih 504 svinj tn ena ovca. Cene so bile sledeče: Mladi pra-Biči 5 do 6 tednov stari komad po 80 do 100 Din; 7 do 9 tednov stari od 180 do 200 Din; t do 4 mesece stari od 250 do 300 Din; 5 do 7
mesecev stari od 400 do 500 Din; 8 do 10 mesecev s.tari od 550 do 650 Din; eno leto stari od 900 do 1000 Din. 1 kg žive teže so prodajali po 11 do 13 Din; 1 kg mrtve teže pa po 15 do 17 Din. Prodanih je bilo 201 svinj in 1 koza, ki je stala 137 Din.
Mesne cene v Maribora. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 18 do 20 Din; volovsko meso II. vrste od 16 do 18 Din. Meso bikov in krav od 12 do 14 Din. Telečje meso I. vrste od 24 do 35 Din; telečje meso II. vrste od 18 do 20 Din. Svinjsko meso od 15 do 27 Din.
io — strašilo.
»Kaj pa je tole?« so povpraševali va-ščani, ko je monter napeljal na streho župnišča v zapuščeni gorski vasici anteno.
»Radio,« se je glasil odgovor.
»Radio« Kaj pa je to, radio?«
»Radio — to je iznajdba, s katero se lahko vse sliši, kar kdo govori.«
Sedaj so možaki vedeli, kako stvar stoji.
»Kaj takega bi jaz o našem župniku ne bil mislil,« je rekel župan. »Trideset let že živi med nami, pri vseh priljubljen in od vseh spoštovan. Sedaj pa taka hinav-ščina!«
»On bo že vedel zakaj,« je pripomnil nekdo. »Odkar ima to preklicano stvar na strehi, ga sploh ni več videti v gostilni. Sedi v svoji sobi in posluša, kaj mi govorimo. Nobene besede ne presliši. Še dobro, da nam je monter vse povedal, tako da bomo vedeli držati jezike za zobmi . . .«
V treh urah je vedela že cela vas, kaj pomeni čudna stvar na župnikovi strehi. In ljudje so pazili na svoje jezike, da ne bi župnik nič slabega slišal o njih.
Hlapci so samo še sami pri sebi tiho kleli, če so se voli ustavljali na klancu.
Dekle so pele svoje zaljubljene pesmi samo po hlevih, kjer župnikov dimnik ni mogel poslušati.
Otroci niso več divjali in vriskali kot poprej, ampak so tiho sedeli po izbah in napravili marsikatero neumnost, ki se ne bi mogla zgoditi, če bi jih starši pustili na cesto ali na dvorišče.
Možje so pazili, kaj so pri gostilniški mizi govorili in so samo še tiho šepetali ali pa so si dajali znamenja, kot bi bili mutasti.
Ženske so morale, kar jim je bilo naravnost neznosno, prihraniti svoje zakonske pridige za pozneje, če so imeli možj« k_k vrček preveč v glavi, kadar so se pri-majali iz točilnice domov.
Štiri tedne ni bila v vasi izgovorjena nobena glasna beseda, razen, kar je po«
fiolnoma naravno, običajnih dnevnih mo-itev in drugih pobožnosti, katere so ljudje opravljali z mogočnim glasom in raznimi ¿odatki. To je bilo vse, kar je župnik smel in moral slišati.
Župnik je že davno opazil pritajeno, plaho in nezaupljivo obnašanje faranov. Kakšna ogromna izprememba se je izvršila z njegovimi, drugače vedno veselimi gorjanci! Ali je to nagnjenje k pokori ali posledica visokih davkov! Ali pa še kaj hujšega, zakrknjenost in srčna otopelost? Ljudje so ga namreč komaj še pozdravljali. Otroci, ki so drugače vedno k njemu pritekli, so bežali, kadar so ga zagledali. Najbolj častivredni možje in najboljše matere so mu nevoljno pokazale hrbet, če jim je voščil: Dober dan.
Kakšen zli duh je prišel med te ljudi!
Kakor temen oblak je viselo nad gorsko vasjo. Ni bilo več mogoče zdržati.
In že se je utrgala nevihta. Vaški starešine so prištorkljali v župnikovo sobo in v zadregi, vendar odločno, obračali klobuke v svojih zdelanih rokah. In že je začel prvi:
»Prečastiti! Ona hudičeva stvar na vaši strehi mora proč! Mi ne zdržimo več. Saj ne smemo izgovoriti nobene glasne besede več. In od tedaj so že štirje tedni.«
Govor in izgovor sta pojasnila razumljivo pomoto. Župnik je šel na to v stransko sobo in se prav prisrčno nasmejal. Da bi pa ljudje ne bili še enkrat užaljeni, je vključil radio: zadonel je »Radeckimarš« in prepričal poslušalce, da se more z »vražjo napravo« poslušati celo Rim, Mo-nakovo in Dunaj, v domači vasi pa cs no more razumeti niti besedice.
In župnik je povabil celo vas, da £3 pre« priča o pravem bistvu radija.
Tako je bil »radio-strah« premagan in se je izpremenil v splošno veselost. Va-ščani so bili odrešeni moreče skrbi.
Hlapci so zopet kleli, če jim je živina
mesec
bo plačal vsak kdor hoče brati zanimive spise
KABL MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali ysak mesec en velezanimiv zvezek
m Mil !3e-
Naročajte
t Ttsharnt sv. ClriJa, Marföcr. HorošKa s
P. Emerik je porabil prvo priliko, da prosi cesarja za pomiloščenje grofa Tatenbaha. V noči po usmrtitvi grofov Zrinjskega in Frankopana je šel na cesarski dvor in cesar ga je sprejel takoj po odhodu barona Lilienberga v polnočni uri.
P. Emerik se je potegoval tudi za obsojene grofe Nadasdyja, Zrinjskega in Frankopana, a ves njegov trud je bil zaman. Takrat vsemogočni minister knez Lobkovic je na tajnem posvetovanju na Dunaju zastopal stališče: Kaj poreče svet k temu, če ostanejo voditelji zarote nekaznovani? Pravica, varnost cesarja in države zahtevajo najvišjo kazen.
Tako se je izvršila smrtna kazen nad temi nesrečneži. Radi tega je gledal cesar mrko pred se, ko je vstopil p. Emerik ter se globoko priklonil. Cesar je bil še bolj bled kakor navadno in na drhtečem glasu se je poznala njegova notranja razburjenost.
»Mi smo,« je začel cesar prav tiho, »dobili obvestilo, da je zadoščeno sveti pravici, voditelji zarote na Ogrskem so usmrčeni.«
Cesar je obmolknil, na obrazu se je pokazal izraz bolesti.
»Milostljivi Bog naj se usmili njihovih duš,« reče p. Emerik čez nekaj časa.
Vladar je videl v srce plemenitega moža, ki se je trudil zaman, da bi rešil življenje nesreč-nežev.
»Vam je znano, p. Emerik,« nadaljuje cesar, »kako smo bili popustljivi v tej žalostni zadevi. Naša popustljivost pa se je zlorabljala in tako ni moglo priti drugače. Zarotniki so zdaj pred Bogom in njegovo sodbo. Da bi na drugem svetu bili srečnejši nego na tem, smo sklenili in odredili, da se bere za nesrečneže 6000 svetih maš, 19 katerimi se začne že prihodnje jutro.«
Pater Emerik se je zopet prikonil ter rekel:
»Naj se zgodi po najvišjem povelju Vašega Veličanstva.«
Zopet je nastal molk.
Cesar, vidno ganjen, je gledal resno in molče skozi visoko okno v noč, ki je bila kaj čarobna Na nebu je migljalo nebroj svetlih zvezd.
Cesar Leopold stopi k oknu ter pravi:
»Glejte, Gospod nebeških višav je prižgal tam gori vse svoje svetle luči. Kako lepo svetS tam na zapadu večernica. Kmalu zatone, da se prikaže zjutraj v novem sijaju: to je lepa podoba neumrjočnosti.«
»Veličanstvo,« poseže vmes p. Emerik, »ta zvezda je tudi podoba milosti., ki se vedno iznov%
nagajala, dekle pa so zopet glasno pele in prepevale svoje pesmi.
Možje so se bahali in govoričili pri gostilniški mizi kot poprej.
Ženske so v svojih »pridigah« dvakratno in trikratno nadomestile, kar so prej v štirih tednih zamudile.
Samo dnevne molitve in pobožnosti so zopet zapadle v prejšnjo zaspanost in so bistveno izgubile na dolžini in glasovih.
V okolici so se vaščanom precej po-Bmehovali. Vendar pa ti upajo, da bo njihovo zgodbo kmalu prerastel mah, in se bo kje drugje zgodila kaka neumnost, iz katere se bodo potem šaljivci norčevali.
Sv. Križ nad Mariborom. Neizprosna smrt Je dne 3. oktobra prestrigla nit življenja Zofiji Kancler. Družina, trije nedoletni otroci, je s tem hudo prizadeta. Pred letom je roka krutega zločinca ubila očeta Rudolfa, sedaj pa je smrt pobrala še mater, ki je že dolgo bolehala in sedaj zapustila ta kraj trpljenja, katerega je v svojem življenju v obilni meri okušala. Naj ji bo Bog plačnik za vse pre-itano!
Sv. Marjeta ob Pesnici. Pri nas imamo vedno dovolj novic, le premalo časa, da bi o vsem sproti pisali. Zlasti o naši letini bi imeli mnogo povedati, kajti dolinarji skoro vsako leto odrežejo s svojimi pridelki drugače kakor hribarji. Na konju so pa letos tisti posestniki, ki so imeli dobro obložene sadonosnike. Mar-ječani bi letos sami spravili en bogat vlak eadja, le škoda, da se vnovčevalne zadruge kmetijskih proizvodov ne morejo radi raznih slabih izkušenj zasidrati med našim ljudstvom. Zal, pa imamo tudi cele črte vasi skoraj brez sadja. Povrh nas vinski pridelek radi slabega vremena v septembru ne bo prijetno presenetil, še manj pa skrajno slabe, od vinskih trgovcev določeno cene vinskega mošta. Kmet je pač uboga para: kar kupi, mu določajo cene drugi in kar sam pridela in prp-8a, mu cene istotako narekujejo drugI. In kaj je vzrok vsemu temu? Pomanjkanje pristno kmetskega zadružništva! Pač pa spet sprevi-dimo, kako dobrodošle so nam pri prometu eedaj dobre ceste. Naša banovinska cesta se lepo preurejuje. Ne vemo le, zakaj se cestni pesek nad pošto ne izroči uporabi, saj je ra-
zen par metrov lepo dogotovljen! Obsojati pa moramo divje drveče avtomobile po tej cesti in to vedno bolj tudi tovorne, saj drvijo celo skozi vasi z brzino 50 do 80 km na uro I — Težko nam je sporočiti sledečo žalostno novico: V sredo, dne 24. septembra je viničarski sin Martin Ploj iz občine Selce z nožem pri-zadjal tukaj priljubljenemu in spoštovanemu posestniku in čevljarju Juriju Zaverniku dva smrtonosna bodljaja; napadeni Zavernik je v par minutah izdihnil in je bil pokopan dne 26. septembra. Svetila mu večna luči — Nas pa posebno letos navdaja občutek: domačini se trudijo obdržati dober glas miroljubnih Marječanov, pridejo pa tujci, ki imajo slabše namene.
Zgornja Sv. Kungota. Dne 5. t. m. je priredila tukajšnja Marijina družba v Kat. domu svojemu neumornemu voditelju in buditelju, preč. g. župniku Frančišku Magdiču ob godnemu dnevu malj slavlje. Na sporedu je bilo: govor šolskega upravitelja o jarmu in bremenu duhovniškega poklica ter o njegovi veliki odgovornosti pred Bogom in ljudmi. Nato je članica Marijine družbe izrekla v srce segajoč govor svojemu ljubljenemu voditelju in buditelju. Učenka narodne šole je izrekla svoje častitke ljubljenemu gospodu župniku s solzami v očehl Krona vse prireditve pa je bila igrica »Joškova žrtev«, ki počašča presv. Srce Jezusovo, katero tako ginljivo časti na-š mnogozaslužni in ljubljeni gospod župnik. Še na nebroj let preč. g. župnik v izveličanje duš v naši težko preizkušeni obmejni Zgornji Sv. Kungoti!
Sv. Trojica v Slov. goricah. Vesela vinska trgatev je sedaj po naših ljubkih gričkih v polnem teku. Sedaj po goricah vse prepeva, vse vriska in uka ter se veseli bogate trgatve, ki se je pa letos pričela pri nas precej zgodaj. Zvedelo se je namreč, da misli imeti vojaštvo po teh hribih svoje vojaške vaje in to že kmalu po 15. oktobru. Zato naj bi bilo do tistega dne vse obrano, ker bi se drugače najbrž vojaki veliko bolj zanimali za grozdje kakor pa za svoje puške in svoje vaje. Veselje pa nI samo čez dan pri trganju grozdja, temveč tudi zvečer in ponoči pri preša-nju. Tam navadno zna vsak veliko smešnega in zanimivega povedati. Kdor pa ni pri najbolj zgovornih, tisti pa se mora zato tem bolj smejati. In ko je vse v najboljši volji, tedaj se pa prikaže pri vratih visoka postava, naš znani Lujz. s puto na hrbtu. Ker je jako zgovoren in šaljiv, ga ima seveda tudi vse rado. In brž go zbrani okoli njega prešarji in ga povprašujejo, če ima seboj kaj ciga-retlov. Kar je pa ženskega spola, se pa zani-
ma, če je prinesel kaj sladkega cukra. Od vseh strani pa leti nanj toliko različnih vpra šanj, da ubogi Lujz vsem še odgovarjati ne more. Med tem časom pa tudi njegova puta postane za več kilogramov težja. In tako se zgodi še pri naslednjih prešah, dokler ni polnoč, ko mora tudi Lujz iti spat, da ei odpo-čije in nabere novih moči za — naslednji večer.
Sv. Miklavž pri Hočah. Kakor smo slišali, bo dne 26. oktobra tega leta slovesna otvoritev novega mosta pri Dupleku. Ker je ta most velevažna naprava ter nujna potreba za pov< zdigo javnega prometa, služečega vsem slo* jem, ne smemo pozabiti onih mož, ki eo sprcv žili misel, da se je s to prepotrebno zgradbo mosta pričelo. Eden prvih teh mož je bil go< spod Jakob Florjančič, župan pri Sv. Miklavžu, ki je v seji okrajnega zastopa leta 1928 energično nastopil ter živo opisal vse «težkoče, ki ovirajo sedanji vsakdanji promet. Bivši gerent okrajnega zastopa gospod dr. Veble se je za zadevo resno zavzel, sklical sejo v Zgor-njem Dupleku, v kateri se je izvolil ožji odbor. Lansko leto pa se je po njegovi zaslugi stavilo v proračun za zgradbo novega mosta 800.000 Din. Kako veliko je bilo zanimanje za most ter s kako velikim navdušenjem se je sprejela vest, da se bo začelo z zgradbo, kaže dejstvo, da se je od samih interesentov nabralo čez 200.000 Din. Dolgoletne želje so se uresničile, most bo oddan v kratkem v javni promet. Dal Bog, da bi nam in našim nasled« nikom služil v najboljšo zadovoljnost mnoga in mnoga leta!
Gornji Cmurek. Narodni tabor je kljub slabemu vremenu prav dobro uspel. Zunanji povabljeni gostje so sicer izostali, zato pa se je udeležilo prireditve med drugimi okrog 300 zavednih kmetov, katerim je bila prireditev v glavnem namenjena. Le-ti so glasno in javno manifestirali za jugoslovansko idejo' in navdušeno vzklikali kralju, vladi ln generalu Maistru. Navzoče je pozdravil predsednik krajevnega odbora Narodne Odbrane Mirko Cujnik. Prečital je pozdravno brzojavko generala Maistra, kar so navzoči z navdušenjem sprejeli. Govorila sta g. župnik Vršič iz Marija Snežne in zastopnik oblastnega odbora Narodne Odbrane g. dr. Vauhnik iz Maribora. Po zborovanju se je vršila v gradu narodna veselica, ki je istortako lepo uspela.
Sv. Vid pri Ptnju. Naša župnija se pripravlja na veliko slovesnost, ki se bo vršila f nedeljo, dne 12. okrtobra tega leta. Blagoslov, nanovo popravljene cerkve in dveh novih oltarjev: Srca Jezusovega in lurške Matere božje. Blagoslov bo Izvršil prevzvišeni gospod
pojavlja na zemlji, teši uboge zemljane, otira solze iz njihovih oči ter celi rane, ki jih je zasekalo življenje s svojo krivico in pravico.«
Cesar pogleda redovnika ter reče:
»Naš častivredni svetovalec nas hoče opomniti, naj s pravico tudi družimo milost. To smo £e storili. Takoj, ko se je nam sporočila izvršitev pravične sodbe nad krivci, smo sklenili, da ska-Eemo milost nedolžnim svojcem usmrčenih. Zato Brno v svoji očetovski ljubezni že poskrbeli in Jutri izdamo tozadevni ukaz našemu državnemu kanclerju.«
Po teh besedah se p. Emerik spusti na koleno. Na njegovem lepem obrazu je zaplaval sijaj sočutne ljubezni, ki je napolnjevala njegovo srce. Čutil je, da je prišel sedaj velik trenutek, da more izpolniti obljubo, dano grofici Tatenbahovi ter 6e zavzeti za rešitev nesrečnega grofa Tatenbaha.
»Veličanstvo,« zaprosi redovnik, »ste govorili o milosti, ki ste jo izvolili deliti. Ali ne bi mogla najvišja milost doseči tudi zadnjega izmed krivcev, ki še čaka na odločitev svoje usode?«
Cesar je takoj spoznal, kam meri redovniko-X& prošnja. Mrko zroč pred se vpraša:
»Mislite li grofa Tatenbaha, ki je prelomil prisego ter pozabil na svoje dolžnosti?«
Pater Emerik pritrdi in dostavi z nujno pro-sečim glasom:
»Da, Veličanstvo, mislim na nesrečnega, zapeljanega in skesanega grofa Ivana Erazma Tatenbaha, ki čaka na Schlossbergu v Gradcu, ločen od svoje družine, kakšna sodba bo izrečena nad njim. Veličanstvo, dovolite mi to opombo, dovolj je teklo krvi! Naj Vaše Veličanstvo ukaže, da sedaj namesto pravice nastopi milost!«
Redovnik je umolknil in kakor da bi se bal vpliva svojih odločnih besed, je obklečal na kolenu.
Cesar, ki je spoštoval tega vrlega duhovnika ter mu dovolil besede, ki se jih noben drug ni upal izgovoriti pred njim, je prijazno pogledal prosilcu v oči ter mu je rekel:
»Pater Emerik, vstanite. Saj vendar ni primerno, da kleči spovednik pred spovedencem. Ali misli spoštovani moj spovednik, da ima cesar Leopold v svojih prsih kamen mesto srca?«
Pater Emerik se dvigne ter pogleda vladarju poln zaupanja v obraz.
»Dobro,« nadaljuje cesar, »sporočite jutri dvornemu kanclerju naše naiviši8 povelie: Mi
gfajžžoljšo rekloma
za trgovce, obrtnike in zasebnik«
so lepe fisfecirine.
kakor □. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, le« taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvna razglednice in pri-poročilnice"
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi, hitro in po najnižjih cenah
Tiskarno su. Cirila
v/Mora, Ho roška c. 5

knezoškof dr Andrej Karlin. Sprejem prev-zvišenega se bo vršil v soboto ob 6. uri zvečer pred župno cerkvijo Sv. Vida» Začetek slo-tvesnosti bo v nedeljo ob 10. uri dopoldne. — Slomškov dom je te dni oživel. Dekleta se pridno uče pod nadzorstvom ge. Premrou in gdč. Mlakar v vseh panogah gospodinjstva. Tečaju želimo obilo sreče.
Spuhl]o. Prostovoljno gasilno društvo Je i-pielo zopet žalosten dan. Neizprosna smrt je inam pobrala iz naše sredine zopet enega nad jvse požrtvovalnega in zvestega tovariša gasilca po imenu Bezjak Miha, ki je še pred kratkim časom neumorno delal v prid društvu in ga želel pripraviti kakor najbolj mo-jgoče v dobre razmere. Upamo, da ga je Vse-toogočnl poklical v kraj, kjer ni trpljenja in bolečin, kjer ni žalosti, ampak neskončno veselje, kjer bo poplačan vos trud stotero. Kako je bil priljubljen, je pokazal pogreb, ka-koršnih je malo videti. Naj mu bo žemljica lahka, ostalim pa naše sožalje!
Ormož. Ali bi radi kaj zvedeli o naših cirkusih? Najprej so imeli cirkus v Pušencih, fejer so ponočnjaki — kakor se sodi, niso bili domače vasi, ampak nekoliko višje gori ijoma — prislanjali hlode k vratom, tlačili Sibje v studenec, v potok zavlekli plug in ga naravnali za oranje, nametali debelega kamenja na vrt, razvlekli kovaške stvari in še nekaj takih neumnosti uganili. Nagrade za Hvoje norosti niso nič zahtevali. Mogoče se ijjm pa le enkrat pripeti, da bodo uživali zasluženo nagrado v Sajnlcovičovem kvartirju. >r= V mestni grabi smo pa imeli pravi resnični cirkus, še colo dva naenkrat. Ker pa se ljudje niso hoteli nobenemu zameriti, so raje ostali kar doma, vsaj povečini, ali pa priredili tuintam med seboj kak mali cirkušček. Samo da je le špas! Skoro da nista oba cirkusa zaslužila za sol in tobak. Mi se le raje držimo domačih mojstrov — in zdaj, ko se tako težko pričakovano kožuhanje začelo, bodo morda fantje itu in tam poskrbeli za domači cirkus. Pa le glejte, da ne bodo glave preveč trpele! — Ob istem času kot je bila zabava v mestni grabi, sta bila kar dva »moj-atra« nastanjena v neki gostilni. Prvi se je ponosno imenoval kralj železa, ker je znal železo grizti in lomiti, drugi pa je iz potez na dlani in iz pisave razlagal človekov značaj in prerokoval srečo. Le zakaj neki sebi taki ljudje nič ne znajo prerokovati? E, mi nismo več tako lahkoverni, saj skoro ne bomo več verjeli vremenskim prerokom, ko nas je eden tako grdo za nos potegnil. Ko je bilo prvega septembra, na Egidijovo, ves dan prav krasno Vreme, smo se vsi veselili in pričakovali le-
pega vremena za cel mesec. Saj tako je zapisano v koledarju: Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. Pa smo bili v septembru bridko razočarani. — Nekatere je še nekaj drugega razočaralo. Živinorejcem so se obetale v vabilih neke premije. Ko pa so prignali skupaj svojo živino, premij nikdo niti v misel ni vzel. No, kaj takega se že pogoltne brez posebne težave. — Letos ni opažati kaj veselih obrazov pri vinogradnikih. Skrbi nas, ker se grozdje vsled deževja joka in gnije; mislimo, kakšno bo vreme ob trgatvi; nekateri nas begajo ■ prav nizkimi cenami «a bodoči mošt, bojimo se izračunati, v koliko so se nam letos vinogradi izplačali . . .
Konjice. V zadnjem času je zavladal v našem trgu nek zelo čuden duh. Človek bi mislil, če bi ne bilo napisa »Konjice«, da je kje na Dunaju, da so se našli tam ljudje v soci-jaldemokratskih vrstah, ki so kot hišni posestniki prepovedovali svojim najemnikom otroke krščevati, jih pošiljati v cerkev in sploh javno kazati, da so katoličani. Tudi v Konjicah po mnenju nekaterih smejo v hišah stanovati le tisti ljudje, ki so bolj framason-ske sorte in bolj »bogaboječi«. Drugi so lahko na cesti. Kako je že rekel Gospod? Blagor tistim, ki trpe preganjanje zavoljo pravice . . .
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. Bridka žalost je zopet obiskala ugledno Auguštinovo rodbino v Radmirju. — Edini še živeči sin France je dne 17. septembra odšel s splavom proti Hrvatski, a je po nesreči utonil v valovih Savinje blizu Loke pri Zidanem mostu. Še le po večdnevnem iskanju so našli njegovo truplo ter so ga v petek, dne 26. septembra pripeljali domov. Težka izguba za starše je posebno še zato, ker je najstarejši sin Jože lansko sipomlad umrl kot vojak v daljni Makedoniji. Trije gg. duhovniki, velika množica ljudstva ter okoli 150 gasilcev od domačega in vseh bližnjih društev s šestimi zastavami na čelu je spremljalo v nedeljo 28. septembra pokojnega, komaj 21 letnega mladeniča na njegovi zadnji poti. Tolažilne besede v slovo je ob grobu spregovoril g. župnik Vogrinec, pevci pa so mu zapeli ganljivo nagrobnico. Dragi Francelj, počivaj v miru! Žalujočim staršem in sestri naše iskreno sožalie!
Sv. Rek ob Sotli. Tukaj je umrl dne 25. septembra tega leta v 70 letu starosti Janez Artič, posestnik v Dobovcu, ugleden in spoštovan mož. Bil je sedem let cerkveni ključar, 17 let ubožničar, v prejšnjih letih župan, veliko let nepretrgoma občinski odbornik, član krajevnega šolskega odbora. Slovesnega pogreba se je udeležila tudi šolska mladina
pod vodstvom učiteljatva. Ganljiv je bil p» gled na krasen venec, ki ga je poklonil dra« gemu očetu sin Franc, računovodja pri dr* žavnl železnici v Mariboru. Kot sosed poke* pališča čaka blizu doma vstajenja. Bog mu poplačaj vaa dobra delal Po zemeljskem trp. ljenju uživaj večni mir v Bogu!
Dobova. Prostovoljno gasilno društvo h Loč že nekaj let prireja razne dramatični predstave. Tako je tudi priredilo dn8 8. s ep» tembra tega leta igro, ki ee ji pravi »Mladi in Btari« in ki je zelo podučljiva. Igralci H Izvajali vaak svojo vlogo prav dobro. Pred" vsem je izvrstno rešil svojo ulogo Franc Bo» govič. Dobro bi bilo, da bi se tudi druga dru« štva bolj zavzemala za predstavo dobrih ige^ — V zadnjem času imamo vedno velike vod< vsled deževja. Po Savi prihajajo večje mno< žine premoga, ki ga fantje nabirajo ter I tem zaslužijo denar. Tako bi si fantje lahk« nabrali večje vsoto denarja, ko bi ob nedeljah šli mimo gostilne mesto v gostilno.
Sv. Pankracil. V nedeljo vsi k Sv. Pankrv. ciju! Ob pol 11. uri je slovesna sv. maša, ka« ke pol ure po končani službi božji se začpt žrebanje. Ob vsakem vremenu bo žrebanje* Pridite, kupite srečke, da dobite lepe dobit« ke, katerih je okoli 400. Ako srečka ni pla* čana do žrebanja, bo neveljavna! Cerkev si že prekriva na račun loterije, torej ni izgub« ljen denar tudi za ono srečko, ki bi slučajna ne zadela. Za razna okrepčila bo v nedeljo n vsakem oziru dovolj preskrbljeno pri Sv, Pankraciju.
Razvanje psi Maribora. Pretečeno nedelj« popoldne se je vršila slovesna blagoslovitev gasilskega avtomobila, katerega si je nabavilo tukajšnje Gasilno društvo. — S trgatvijo se je ta teden pričelo. Pridelek js precejšen, kakovost pa slabša od lanskega leta.
Križevcl pri Ljutomera. Tukajšnjo Gasilno društvo je v nedeljo dne 5. t. m. v Slomškovi dvorani vprizorilo petdejansko komedijo »Ve« seli dan, ali: Matiček se ženi«, katera je prav dobro uspela, posebno če se upošteva dejst* vo, da so igralci po v oči nI skoro sami no« vincl. — Na splošno željo se bo komedija t nedeljo dne 12. t. m. ponovila ter bo vstop« nina znižana. Kdor so želi od srca nasmejati, naj nikar ne zamudi te prilike! Vstopnice s<j v predprodaji v trgovini tovariša gospod* Kosi.
Galicija pri Celja. Podružnica SadjarskegS in vrtnarskega društva v Galiciji priredi v nedeljo dne 12. t m. malo sadno razstavo aH sadni ogled. Naš okoliš je v precejšnji rneri zasajen z vsakovrstnim sadnim drevjem, bo« diši namiznim, bodisi moštnim. Zato ni čud«
Stenaroieni na list
Izhojo vsak teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in Razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz misijonov »Mladostni navihanec » postane redovnik« in mične zgodbice za deco.
Stnne mesečno samo Z Din, celoletno 24 Din. Še aanes si naročite NEDELJO po dopisni-;ci na spodnji naslov:
Uprava NEDELJE, Maribor, SlomSkov trg 20.
hočemo in odrejamo, da se odloži postopanje zoper grofa Erazma Tatenbaha. Do nadaljnjega se mu ne sme nič zalega storiti, samo v zaporu mora ostati. Ako nadaljnja preiskava ne dožene nič hujšega kakor do sedaj, mu čemo po možnosti skazatl milosti in to radi vas, ljubi p. Emerik.«
Redovnik se spusti zopet na kolena ter vzklikne:
»Gospod v nebesih, tebe hvalimo! Dovolite ml, Veličanstvo, da poljubim rob vaše obleke. Milost, to lepo, pomembno in sveto besedo, smem sedaj sporočiti nesrečni družini. Naj Vsemogočni Vašemu Veličanstvu to milost, ki ste jo ravnokar izrekli, najobilnejše povrne s svojo božjo milostjo I«
Vrli redovnik ni mogel govoriti dalje, tudi cesar je bil ginjen.
Dal je, kar je storil malokdaj, kot znak posebne milosti g. patru roko, da jo poljubi. S tem je bila avdijenca končana.
Kakor v sladkih sanjah, je odšel p. Emerik z avdijence na dvoru. Takoj drugo jutro se zglasi pri dvornem kanclerju Hocherju, da mu sporoči povelje o odložitvi procesa zoper grofa Tatenbaha. Nato takoj pošlje brzega sela v Gradec, ki naj naznani grofici Tatenbahovi, da se je zarja
upanja za njo in njegova soproga zopet pojavila na obzorju.
Tako Je bila pripravljena pot, po kateri bi prišel grof Tatenbah do svobode in rešitve is mreže, ki ga je zajela.
Prišlo pa je drugače. Tatenbahu je bila nesreča za petami, njegova usoda se je izpolnila.
XXIV.
Usodna pisma,
A zdaj me zgrabi mrzla smrt,
Prečrta dragi mi načrt;
Umreti, bratje, težko ni,
Pustiti nade — to boli.
Gregorčič.
Zapor r "a Tatenbaha v Gradcu se je izvršil ne na ' to povelje iz Dunaja, marveč vsled odredbe notranje avstrijske vlade, v katere pristojnost je spadalo po obstoječem pravdnem redu tudi zločinstvo veleizdaje. Po njem je imel vsak deželni sodnik pravico zapreti veleizdajalcA ter ga izročiti preiskovalnemu sodniku.
J!
no, da je vmes veliko sort, katerih imena so nam še kolikor toliko neznana. Temu nedo-statku želimo odpomoči z imenovanim sadnim ogledom. V ta namen vabimo in prosimo predvsem naše domače sadjarje, da se razstave polnoštevilno udeleže. Ker bo pa cela prireditev povzročila precej stroškov, smo primorani prositi, da se nam pomaga z darovi, najsibo v sadju ali v čem drugem. Tudi sosednja društva vabimo k obilni udeležbi. Saj bo v bodoče le prvovrstno sadje z dobrl-1 sortami glavni vir dohodkov našega oko-5a. K obilni udeležbi vabi odbor. 1 Slovenjgradec. V Legnu Je imel grof Doug-les-Thurn iz Ravna pri Guštanju graščino, katera je po prevratu prišla pod agrarno reformo. Graščina se Je torej dala manjšim posestnikom in zemlje potrebnim prebivalcem Iz Legna in okolice po nizki ceni v zakup. Nekako meseca marca pa je omenjeni grof sklenil to graščino prodati, kar je tudi storil. Prodaja se je vršila na drobno in zelo poceni. Do te cenene zemlje so prišli prejšnji zakupniki in mali posestniki največ iz Legna samega, nekaj pa tudi lz sosednjih občin. En kv m se je prodajal od BO para do 2 Din, kar Je bilo odvisno od kakovosti zemlje. Prednost pri nakupu so imeli prejšnji zakupniki. Zemlja se je vsa premerila, izparcelirala ter razkosala, pretekli četrtek pa se je vršila komisija, na kateri so bili zastopniki agrarne Operacije.Na tej komisiji se je zadeva konč-noveljavno uredila in se zemljišče izročilo sedanjim novim lastnikom, da si že lahko se-jejo na kupljeni zemlji ozimino in od katerih se bode z novim letom 1931 začel pobirati predpisani davek. Prebivalstvo, katero je pri-llo do te zemlje, je nad tako cenenim nakupom zemljišča in to končno ureditvijo zelo Badovoljno.
Hlapec In dekla
Be iščeta na kmetijo blizu Slov. Bistrice. Več Se Izve v pravništvu »Slov. Gospodarja«.
nedeljo, dne 28. septembra. — Igra »Moderno suženjstvo« nam je predočila strašno usodo tistih nesrečnih bitij, ki so padla v kremplje trgovcev z dekleti. — V igrici »Umijmo zamor-čka« pa so otroci Marijinega vrtca lz Dokle-žovja z izredno ljubkostjo pokazali na delo za misijone v daljnih poganskih pokrajinah. Torej dvojnega misijonskega dela nas je učila ta prireditev: Apostolstva v domovini in tujini. Kako delati za misijone, kako širiti misijonsko misel, pa nam je v krasnem govoru opisal vlč. g. Temlin, salezijanec ter navajal smernice za uspešno katoliško akcijo. — V nedeljo, dne 5. oktobra pa so ustanovile tukajšnje organizacije misijonski odsek, želimo le, da doseže svoj namen.
Dekla iz boljše kmetske družine, ki razume tudi nekaj nemško, se sprejme, da se uči kuhati. Za časa učenja se plača mesečna odškodnina. Vpraša ali predstavi se pri: Pichhler, Društveni dom, Vošnjakova ulica 3, Ptuj.	1248
Hčo so služkinja srednjih let \t dežele, katera razume nekaj kuhati. Ponudbe poslaiti na upravo lista.	1247
Vambnrašil Vsled razpusta tamburaškega zbora je na prodaj 12 tamburic s partitu-rami vred. Naslov v upravi lista.	1246
Sv. Janž na Dravskem polju. V nedeljo dne 12. oktobra bo presvetli pomožni ikof gospod 4r. Ivan Tomažlč blagoslovil novi društveni dom in motorno brlzgalno. Popoldne ob treh bo v domu Igra »žrtev »povedne molčečnosti.«
Črešnjevec pri Slovenski Bistrici. Tukajšnje Prosvetno društvo uljudno vabi vse prijatelje od blizu in daleč na društveno prireditev, katera se vrši v nedeljo dne 12. oktobra, popoldne po večernicah v ljudski Soli. Vprizori se ljudska igra »Krivoprisežnik«. Pridite v velikem Številu, da vidite, kakšna usoda doleti tistega, kateri po nevrednem kliče Boga za pričo! Torej na svidenje 1
Veržej. Naša mladina, dekleta naših organi-»acij Marijine družbe in Dekliške zveze ume-»ajo željo svete Cerkve in svetega Očeta, udej-tfvovati te v delu za misijone. To je pokazali lepo uspela misijonska prireditev minulo
Ufeožni listi v cirilici, kakor jih dobivajo županstva pri davčnih upravah, so samo začasni. V finančnem ministrstvu se izdelujejo obrazci tudi v latinici. Finančni minister je izdal nalog, da se izdelava obrazcev v latinici požuri. Kakor hitro bodo ti obrazci gotovi, Jih bo finančno ministrstvo poslalo finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani *a nijej podrejene davčne u-prave.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do
urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za ženske so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Jossfova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah.
Slika svetovnega miru.
Kakor (je znano, stoji svetovni mir na zelo šibkih nogah. Svetovna vojna in mirovne pogodbe so zapustile posebno v Evropi množine eksplozivnih snovi, poostrile gospodarsko krizo in na vsako sovražno priložnost preži pre napeta narodnost. Da bi preprečili izbruh teh vrelcev nevarnosti, so na delu vodilni mqžje vseh držav. Društvo narodov, haaško razsodišče, razorožit-vena posvetovanja, kongresi narodnih manjšin, gibanje za ustvaritev evropskih združenih držav, več ali manj mednarodna gospodarska zborovanja, to vse Se ni zagotovilo stalnega miru, pač pa poskus obvarovanja pred oboroženim obračunom. Vojna ni izključena, pač pa otežkočena.
V splošnem pa so ljudje le prepričani, da se Je mirovnim organizacijam posrečilo, v zadnjem desetletju očuvati svet pred oboroženim nastopom eden narod zoper drugega. To prepričanje je dokaz za slab človeški spomin. Velik časopis na Danskem se (je potrudil, da je prelistal zgodovino zadnjih 12 let in Je ugotovil,
da je bilo od konca svetovne vojne do danes že 18 vojn.
Glede vojnega prelivanja človeške krvi v zadnjih 12 letih nam naj služi v pojasnilo sledeči pregled:
Samo Z90 Din
obleka iz bombažasts tkanine 1
Samo 300 Sin
trpežna saknena obleka!
iamo 580 Din
zimska suknja iz debelega sukna!	1004/5
RatpošlIJ»
Trgovski dom Stermecki, bBije <t.z«
Kar no ugaja, se zamenja aH vrne denar. Zahtevajte takoj novi, veliki, Ilustrirani cenik i reí | j tisoč slikami, katerega dobite popolnoma lastonj 1L

1919.
Belo-ruska vojna proti sovjetom. 8 velikih armad: Denikin, Wrangl, Ju-denič, Avalov-Bergmondt in Kolčak j® korakalo ob različnem času in iz raznih točk proti sovjetom. Neuspeh je znan, število v tej vojni padlih ni niti približno določeno.
Polijsko-galicijska vojna. En del poprej avstrijske Galicije se je izrekel za priklopitev k Ukrajini. Poljska je za>< sedla nato vzhodno Galicijo, vršili so se boji meseca marca in je prišlo do zasedbe Pinska in Lvova po Poljakih.
Vojna v osrednjeafriškem Afganfci stanu se je odigrala' primeroma neo» paženo, a je kljub oddaljenosti bojišča tudi za politične cilije v Evropi važna. Aman Ullah, med tem slavni In pr$i gnani kralj, Je izvojeval hitro po za-< sedbi prestola neodvisnost Afganistan na od angleške nadvlade.
Prva grško-turška vojna. Grške če^ te so zasedle mesto Smyrna v Mali Aziji in so potolkle začetkom Julija pri Aidni ostanke turške armade.
1920.
Rusko-poljska vojna. Ta vojna, za svetovno najbolj krvava, je pričela ^ vojnim pohodom poljskih in letijskili čet proti Rusiji. Dne 8. maja je priälö do zasedbe mesta Kiew po Poljakih in' je pričela mogočna ruska protiofenzl-va ob Düni. Spopadi so se vršili na dolžino 1200 km in je padlo samo riot poljski strani 500.000 mož. Sovjetski! čete so prodrle tik do Varšave, ko odvrnil popolen poraz posrečeni suneK ob reki Narew. Rusi so se umaknili, prišlo Je do mira v Rigi.
Poljsko-litavska vojna. Dne 9. oktobra so zasedle poljske čete glavno mesto Litavije Wilno. Novembra je bilo sklenjeno premirje, končnoveljavnl mir pa 8e do današnjega dne ni bil sklenijen.
Druga grško-turška vojna. Mesec^ septembra so korakale turške čete zmagovito proti Armeniji in osvojilo mesti Karsk In Aleksandropol. Z mirom v decembru si je zasigurala Turčija znaten del Armenije.
Zasedba Reke od Italije. Ta vojni pohod d'Annuncija in njegovih legijo-narjev je bil eden najmanjših, pa naj-
Solnca lahko pogrešate pri pranju, medtem ko je pa pravo terpentinovo milo Gazela pri tem nepogrešljivo.
fcolj "drznih. Mir v Rapallu je končal z odcepitvijo Reke od Jugoslavije to Vojno stanje.
1921.
Boji v Gornji Šleziji. Nemški prostovoljci so se spoprijeli s Poljaki v gor-nješlezijskem plebiscitnem ozemlju.
Tretja grško-turška vojna. Koncem piarca so pričeli Grki z novo ofenzivo proti Turkom v Mali Aziji in so zadeli na hud odpor. Kemal paša je bil pričel veliko modernizacijo Turčije in je zahteval ukinitev mirovnega sklepa v Sevres. V pozno ijesen leta 1921 se je Vršilo kruto krvoprelitje v Mali Aziji.
1S22.
Zmaga Turkov nad Grki. Avgusta bi septembra so premagali Turki v raznih bitkah grške čete in grška armada je morala med strašnimi izgubami v pobegu zapustiti Malo Azijo. -Turki so zasedli Smyrno. Mir v Lau-sanni je zaključil novembra 1922 turško osvobodilno vojno.
Leti 1923 in 1924 sta bili za Evropo mirni, pač pa je divjala na Kitajskem, kjer ni pravega miru od leta 1917, državljanska vojna med posameznimi generali.
1825
Vojna v Maroku. Abd el Krim, vodja Kabilov, je začel vojno za pridobitev neodvisnosti proti Francozom in proti Špancem. Uspeli ustašev so prisilili evropski državi k skupnemu nastopu. Boji so trajali do pričetka zime.
Sirija. Isto leto je imela Francija hude boje proti upornim Druzom, katere je končal francoski general Sar-rail decembra z obstreljevanjem mesta Damask.
Ibn Saud se bori proti Angležem v [Arabiji. Bojeviti kralj Arabcev je osvo JII glavno mesto Angležem prijaznega, kralja pokrajine Hedžas, obsežne dele Prekojordanije in mesti Mekka in Me-dino. Angliija je morala Ibn Sauda priznati.
1S26.
Zopet vstaja v Maroku in nje iztre-I bitev. Aprila je poskusil Abd el Krim j.še enkrat z ofenzivo, moral se je sled-' njič predati po srditih bojih, v katerih | so nastopili združeni Francozi in Špan ci z armado 200.000 morž.
1927 — 1928.
Na Kitajskem divja vojna med severnimi in južnimi četami z vso srditostjo.
1929.
Med Bolivijo in Paraguajem v južni Ameriki se prekinejo diplomatski stiki. Na meji obeh držav pride do hudih prask. Drruštvo narodov poseže vmes in prepreči večje oborožene akcije.
Kitaijska in sovjetska Rusija. Prepir za vzhodno kitajsko železnico dovede do daljših bojev, ki se sicer niso imenovali vojna, a v resnici so le bili.
1930.
Iz Moskve podžgana kitajska rdeča armada povzroča številne boje ter kr-voprelitja. Evropejski in amerikanski s topovi oboroženi čolni so večkrat pri siljeni, da nastopijo. Boji se še vedno nadaljujejo.
Iz zgoraj povedanega je razvidno, da ni mogel prebiti svet po končani svetovni vojni niti eno leto, ne da bi bile pokale puške ter grmeli topovi. Iz tega dejstva izhaja tudi dolžnost za vsakega, ki poseda dobro voljo za dobrobit človeštva, da napove po možnosti vojno vojni in skrbi pri vsaki priložnosti in tudi v najbolj ozkem krogu za to, da se ohrani mir.
Da ce bo greha. Župnik je zalotil gostilničarja, ki je mešal vodo v vino, pa mu je rekel: »Tega vendar ne smete, je greh!« — Gostilničar odgovori: »Povejte mi, gospod župnik, ali je greh, če se ljudje na~
DOBRO manufakturno BLAGO kupite po najnižjih cenah pri
W*r M. E. Š E P E C
Maribor	Grajski trg 2 1239
pijejo?« — »Seveda je!« — »Torej vidite,« je rekel zviti gostilničar, »jaz zato mešam vodo v vino, da ne bo greha in za to naj bi imel še jaz greh?«
Prijateljstvo: A: »Ali mi moreš posodit} 100 Din?« — B: »Jaz ne posodim nikomu* več denarja. Imam prebridke izkušnje.« —■ A: »Toliko časa sva si že prijatelja — naj bom jaz poslednji, kateremu si posodil.« — B: »Da bi bil ti poslednji? Ne, te imam preveč rad. Bodi raje ti prvi, kateremu ne posodim ničesar!«
»Oprostite gospodična, ali je vaša gospa mati imela kaj otrok?«
Kdo jo hoče? Star kmetovalec se je peljal prvič z železnico v prvem razredu. Moško se je naslonil in zapalil svojo pipo, veliko kot lonec. Dim je napolnil voz. Nasproti mu je sedel mlad par, ki se je nervozno premikal na sedežih, Gospica j« pričela pokašljevati. Končno se je ojuna-čila ter rahlo potrkala kmetu po rami: »Vaša pipa, gospod!« — Kmet jo je vprašujoče pogledal in nov oblak dima spustil iz ust. — »Mož, vaša pipa, bodite tako prijazni,« js prosila gospica, na kar je go-spodič dostavil: »Da, vaša.pipa, očka. Če ste tako prijazni.« — »Čujte,« se oglasi kmet, stegnivši roko s pipo, »kdo je, ki hoče mojo pipo, vi ali vaša gospa?«
Sodnik: »Vso strogost zakona sem že uporabil pfoti vam, a vendar vedno in vedno zopet padete v stare grehe.« — Obtoženec: »Sedaj vidite torej, gospod sodnik, da so vsi zakoni za nič!«
Za primerno plačo vse mogoče. Gledališki ravnatelj očita igralcu: »Kako se le morete smejati v prizoru ko umirate?« —« Igralec: »Pri taki plači, kakršno mi dajete, mi je smrt resnična zabava.«
Tudi dobro. Mizarski mojster se je kregal nad učencem, končno je vrgel za njim, ker mu je hotel uiti skozi vrata, svoj oblič. Ravno v tem trenutku pa je stopila skozi vrata njegova žena in jo je zadel. Ko je to
Odi sobote, 11. oktobra do vijačno petka, 17 oktobra 1930
pridite v Maribor gledat in poslušat v kino Union
(blizu glavnega kolodvora)
največji svetovni filmski tehniški umotvor zvočni film
NOETOVA BARKA
ali: Vesoljni potop.
FIlm ponazoruje primer med svetovno vojno in vesoljnim potopom in kaže kot korenino vsega zla na svetu nebrzdan pohlep po denarju, kar pa se z božjo pravičnostjo vedno kaznuje. Poroštvo ža boljšo bodočnost človeštva je predvsem mir.
Vtis filma jo nepopisen, prikazovanje svetovnega potopa edinstveno! Film je stal bajno vsoto 112 milijonov dinarjev In sodeluje T njem 8000 ljudi!
To se mora videti in slišati!
Predstave vsak delavnik ob 5. uri popoldne, 7. in 9. uri zvečer, y nedeljo tudi ob 3. uri popoldne.
1220	PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU.
AKO RES ČEMITE
DOBRO KAKOVOST
pri milu, tedaj vas ne bo mogla premotiti nobena druga še toliko hvaliaaca stvar. Vi bota prali vedno le z milom in to izrecno B ■ pravim terpentiuovlm milom	1228

Sprejme se vesten organist ln cerkovnik pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Prednost ima oženjen in z dobrimi spričevali.	1188
videl, mu je bilo prav, rekoč: »Tudi dobro!«
Dobro je sklanja!. Pesnik se je nekoč iz-prehajal po mestu. Ko je ob oglu zavil, je pljunil in s pljunkom zadel ravno na obleko neke ženske, ki mu je prišla nasproti. Ogorčena je zavpila nad njim: »Izvržek iz-vržka!« — Pesnik je rekel: »Le naprej «klanjajte: izvržku izvržek!«
Tega ni kriv. Sodnik: »Ali vas ni sram? Jaz sem tu že precej let sodnik, vi pa ste tu najmanj trikrat na leto.« — Potepuh: »Gospod sodnik, tega nisem jaz kriv, da vas ne povišajo v službi.«
Vedno ima smolo. Mlad berač je prišel k bogatinu prosit milodarov. Ta pa ga je kregal: »Tako mlad in zdrav človek, pa beračite?« — Berač: »Veste, imel sem v življenju hudo smolo, si nisem nič znal naprej pomagati.« — Bogatin: »Kaj pa ste
Eo poklicu?« — Berač se je zlagal: »Tro-entač sem!« — Bogatin pa je imel doma trobento, prinesel jo je in rekel: »Zaigrajte ttii eno pesem.« — Berač, ki trobente še držati ni znal, se je hitro izgovoril: »Glejte, ali vam nisem rekel, da imam povsod smolo, jaz namreč ne znam igrati!«
Vsakemu svoje. Mihel pride k odvetniku in mu pripoveduje zgodbo njegovega prepira. Odvetnik: »Ali ste mi pa tudi vse po resnici povedali?« — Mihel: »Seveda; povedal sem vam čisto resnico I Mislil sem si, laži lahko vi sami pridate v zagovoru!«
Mož: »No, ženica, ali si že gotova, da greva?« — Žena: »Daj že vendar enkrat miri Že pred eno uro sem ti rekla, da bom ▼ eni minuti gotova, pa še vedno izpra-Suješ.«
Ojoj. »Elza, čez obe ušesi sem v vas zaljubljen.« — »To mi jih je že več reklo.« «— »Ja, pa jaz imam daljša ušesa kot vsi drugi.
Strašna zima. Mlad fant iz mesta je šel na kmete delat. Neko mrzlo jutro mu kmet zaukaže, da naj okomata konja. Ko pride fant v hlev, je bila še tema in je stopil h kravi namesto h konju ter poskuša natakniti uzdo čez rogove. »Brž, brž,« vpije kmet. »Ne morem spraviti uzde konju na glavo,« toži fant, »ker ima ušesa zmrznjena.«
Najemnina za to hišo je dvatisoč dinarjev mesečno in tisoč dinarjev naprej kot aro.« — »Kje pa imate hlev?« — »Kakšen hlev, čemu vam pa bo?« — »Za onega osla, ki vam bo tako vsoto plačal!«
Ko je slavni francoski satirik Rable le-ial na smrtni postelji, so se zdravniki v njegovi navzočnosti posvetovali, kako in kaj. Tedaj je bolnik, ki je bil sam izvrsten preden jo je dal v usta, je pomočil vsako črešnjo v kozarec vode. Ko ga je eden iz-medicinec, odprl še enkrat oči in rekel: ►Gospodje, dajte, da umrem naravne »mrti!«
Nevarni bacili. Nekoč je sedel učeni profesor v krogu svojih sorodnikov. Dobro so jedli in pili. Za posladek so prinesli tudi črešenj. Učenjaku so kaj dobro teknile, a med sorodnikov vprašal, zakaj to dela, je mož zobal dalje, obenem pa začel predavati o neizmernem številu bacilov, ki se drže na površini vsake črešnje. »Poglejte,« je rekel, »človek ni nikoli dovolj previden pred nevarnostjo bacilov, ki napadajo in polagoma upropastijo še tako zdrav organizem. Če si hočete prav, posnemajte me in osnažite vsako črešnjo, preden jo pozobljete!« Ko je bil končal pridigo, se je zamislil, vzel kozarec z vodo, v kateri je pral črešnje, in izpil na en dušek.
Hipohonder; »Gospod doktor, včeraj sem bil pri vašem predavanju o ledvičnih boleznih in sem trdno prepričan, da imam to bolezen.« — Zdravnik: »Nesmisel! Ta bolezen je taka, da bolnik nič ne čuti bolečin.« — Hipohonder ves prepadel: »To se čisto strinja.«
Pozabljiv. Profesor, ko so potapljajoče-ga se potegnili iz vode, se udari po čelu in reče: »Zlomka vendar, sedaj sem se spomnil: jaz znam ja plavati!«
Neki mož je prišel v urad ter naznanil, da mu je peš stekel. — »Moj dragi,« pravi uradnik, »pojdite v prvo nadstropje, tam im-.jo steklino, jaz imam samo kugo na parkljih in gobcih.«
Pri nekem nadzorovanju je naročil šolski svetnik mladi učiteljici učiti o glaso-slovju. Ker ni šlo vse tako kot je hotela, je stari gospod sam začel: »Otroci, sedaj pa zaprite oči in mi povejte« — šolski svetnik je zamlaskal — »kaj sem ravnokar storil?« — Vse tiho. Končno dvigne Maks, zvito se držeč, prst. — »No, Maks?« — »Vi ste ravnokar poljubili našo učiteljico!«
kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki
I. N. SOSTARIC 1
M®srils@r, itleKsaiiflirova c€§fa 13
Dražba zastavlfalnega
blaga
1246
v Mariborski zastavljalnici, Gosposka nliea it. 46, bo 15. oktobra 1980. Efektna dražba oo 9. do 12. ure dopoldne. Dragocenosti od 14. do 18, ure popoldne.
E
H
E
ALI VAM je le znana trgovina z železnino
FRANJO VMDL, PIVI
(med sreskim poglavarstvom in gostilno g. Zupančiča) Jn njene izranredno nizke cene, vsah v to stroko «padajočih predmetov, kakor: železne kotle, alfe, železne, pocinkane ln ploščevlnaste posode, peči, štedilnike, dimne cevi, pa-Učno In obročno železo, žičnlke, vsakovrstno orcdjo Itd. 1179	Obiščite in prepričali se bostel
E H
H □
a
B H H B
S
Nagrobni spomeniki!
Se priporoča Koban, kamnosek, Rače pri Framu.	1238
Viničar z 2 ali 8 delavci se sprejme. Naslov v trgovini Maribor, Grajski trg št. 2.
1237
Vajenca sprejme Ban,
čevljarski mojster v: Dečno selo pri Brežicah.	1234
Kupujemo prvovrstne bobovke, mašancke ln mešane jabolke, vse od 100 kg naprej in po celih vagonih, presno sadje samo cele vagone, po najboljših dnevnih cenah, postavljeno n akolodvor ali v skladišče Maribor. Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor.	1242
Posestva od 50.000 Din naprej, kakor: hiše, gostilne, pekarije, žage, mline prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. 1240
Čevljarskega vajenca sprejme Grantaša v Veržeji.	1241
Proda se celo ali malo posestvo v Rošpohu št. 104, p. Maribor.	1245
Pozor kmetovalcil Mavec (gips) za gnojenje dobavlja po izjemno nizki ceni Din 30.— za 100 kg, dokler zaloga traja Rudolf Der-gan, trgovec, Laško; isti kupi tudi vsako množino bukovih in hrastovih pragov (šve-lerjev), ter razne vrste trdega lesa za žago.
1218
Vinlčarski družina g 4 do 6 delavskimi močmi, z lastno živino imajo prednost, in konjski hlapec t letnimi spričevali se sprejme Oskrbništvo Strassenhof, Zgornja Sv. Ivun-gota,	1207
Hiša, popolnoma nova, na prometnem kraju tik mesta Slovenjgradec, obstoječa iz treh sob, kuhinje in dveh kleti in vrtom je na prodaj. Cena 75.000 Din. Poizve se pri Fr. Mikec, Slovenjgradec.	1214
Nakup jajc, masla, suhih gob in vseh poljskih pridelkov. Prane Senčar, Mala Nedelja ln Ljutomer.	1177
Posestvo v najem! V bližini Celja, tik železniške postaje se da pod ugodnimi pogoji i ali brez inventarjač Natančnejša pojasnila: M. Ternovec, Celje, poštno ležeče. 1162
Lepo zabelo dobite najceneje ter povprašajte o najnižji ceni v trgovinah P. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	1177
Inseriraite!
Učenec se takoj sprejme v starosti 17 do 19 let pri Antonu Marčič, usnjarna, Slovenska Bistrica. Učna doba tri leta, za hrano in obleko se bode skrbelo.	1187
Vinskih sodov malo rabljenih v najboljšem stanju vsako velikost imam za prodati, kakor tudi vinsko sesalko vršacki sistem poceni prodam. D. Plačnik, Laško. 1169
Najcenejše urezavanje šip, kakor prirezavanje po meri, velika zaloga modernih okvirjev pri Ivan Klančnik, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko).	634
Marko Gufcic \
Hdtlsr
Maribor
[Slovenska olkaisl
Priporočam svoje lastne izdelke, kakor: kotlje za žganje in za vodo tei perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršujem tudi točno in solidna vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkonku-renčnih cenah. — Vse vrste novejših sistemov Alfa,	*060





s±e

ako opravljate letos Vasa jesenska dela s Fordson traktorjem S tem si pridobite zagotovilo dobre žetve in začnete svojt gospodaistvo na ekonomični podlagi. Vsako delo na Vašem posestvu, naj si bo oranje, sejanje, vlaČenje, valjanje, obdelo» vanje, košnja, spravljanje žetve, mlatenje, črpanje vode itd* bodete opravili popolno z novim Fordsonom ter bodete s ten| obvarovani pred raznimi vremenskimi uplivi. Poleg tega s! v	prihranite večji del izdatkov, katere ste imeli poprej z uporabo
vprežne živine. Z odstranitvijo iste zamorete povišati Vaša (dohodke z rejo mlekarie in koristne živine.
-Pozimi Vam bode koristil Fordson pri vlaženju lesa ter žaganju In kol - stacijonarni pogonski motor. ^Stalno pripravljen kot pomožna moč, neprekidna, sigurna v službi ter "štedljiva v obratovanju Vara bode postal novi Fordson nujno potreben. Vaš najbližji Ford zastopnik Vam bode potrdil ta dejstva z brezplačno ¡9 neobvezno predvedbo Fordsona na Vašem posestvu.
\f p ... _
Motor. Močnejši, vleče x lahkoto en ifcr6brj?tzdni plug, pogon s petrolejem.
Mazanje. Izboljšano vsled namestitve Jfedilca za olje. f
Vžlganj o. IsboIjŠano vsled «porabe visokonapetnostneo-a magneta ; „Bosca".
Zavore. Uspešnejše vsled povečanja števila Zavornih ploščic.
Hlajenje. Izboljšano vsled namestitve vodno sesalks a pogonom na jermen. Krasilo. Jzdatno pojačano.
Izpopolnjeno.
Fordson traktor z blatniki...................Din. 48.000*—
Fordson traktor brez blatnikov.................Din. 46.600'—•
V-	iti-
Gornje ceno se razumejo za plačilo v gotovini, franko skladišče vsakega zastopnika v Jugoslaviji Izprememba cen brez prednaznanila pridržana.
FORD MOTOR COMPANY
USTANOVLJENA LETA 1881
8¡trojem a hranilne vloge od vsakogar, lih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost In izplačuje točno.
Celje
x lastni nt« Narotsnl dom
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Za varnosI UraniiniH vlog farni! poleg lastnega afclivnega premoženja po Din 100,009.900 — ■ ■* Se lastna gsavnica In rezerve, hi znašajo shupaj nafl um 14,300.090-—. ^— .
Podružnici s
Aleksandrova c. št. il
Štajerska sadjarska zadpu
T Mariboru, niiiSsSKeva ellca St 2
nakupuje vsako množino vse vrste 1195
namiznih kot prešnih jabolk
plačuje najvišje dnevne cene in prevzame blago vsak dan v Miklošičevi ulici 2.
Kje dobite lepe trpežne moške in damske Stofe: blačevlno, platno, tiskovine, parhand, krojaške potreb-Ifilne, grajce, kravate, naramnice, nogavice, dokolenice ja ga veliko drugih predmetov po zelo nizkih cenah?
Pri
\m listni, Elije, Rpalja Fetra g. 18
Istot&m kupite moške štofaete obleke že od 240 Din Baprej. Stofaste obleke za fante 11 do 16 let od 200 Din Naprej. Možke hlače ttofaste od 90 Din naprej. Moške hlače cajgaste od 47 Din naprej. Moške površnike, ovratnik iz krzna od 400 Din naprej. Nadalje dežne plašče (Trenscoat), črne zimske suknje.
Lastna izdelovalnica usnjatih sukenj itd. liakup neprisiljeni	1175	Solidna postreibal
Vsbgi Rešim ženskam !a moškim naznanlana, da is
Vetrlnjska ulica 17
Vetrlnjska ulica 17
kupila dosti svsžc volna, Iz katere Vam sedal plete lepe lnmoSne
veste	Jopce	plašče
sveterje	leibe brez rokavov
puloverje	dokolenice
robce za ogrniti krasne obleke
Ker je letos volna cenejša, zato bode tudi vso pleteno blago letos t pletarnl M. Vesjak cenej i e kakor lani. — Naročite si tudi lahko po meri. — Posebno znižane «cm n šolarje in dijake.	1218
magEassss
Proda se posestvo z novo zidano hišo, tričetrt orala sadnega vrta, dve veliki njivi, sredi Savinjske doline. Pripravno za vsakega rokodelca. Cena 68.0000 Din. Poizve 6e pri Pavlu Košenina^Gomilsko.	1198
Gospodinja skrbna in varčna, k! je vajena vsakega dela na polju se sprejme v župnišče Sv. Križ pri Mariboru Nastop takoj._1235
Za prodati 1 mlin za sadje mlet in 1 novi sod 4000 1 pri Juriju Roškar v Lajtersbergu št. 216, p. Maribor.
1236
Zakonska brez otrok z
dobrim priporočilom zi vsa poljska dela se sprejmeta takoj z dobro plačo. Osebno predstaviti: Maribor, Bad-lova ulica 16. 1223
250 Din na dan
zaslužite v Vašem okraju. Pišite tovarni Per-son, LJubljana, poštni predal 307. — Znamko za odgovori	1171
UHMIM-ES
Slaroznana
delavnica
Maribor, Koroška e. 18.
Lastnoročna
1164
in najtrpež-
nejša izdelava
po najnižjih cenah I
Po naročilu in velika zaloga vseh vrši
C€¥l|€¥
Se priporočal
B a iS a B H IB BI
pohištvo, preproge, linoleutn, zaves«, odeje, madroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za madroce in celoine gar» nihn e za postelje itd. — najboljše iu naj-eenejSe pri	uga
Bsrolu Ms, fflaribop, GesposMM
Cenike dobite brezplačno.
Kdor hoče biti najlepše
fotografu a i
naj se posluži fotografskega ai ijej i „ELI" r Mariboru, Alekaancjovi česta It. 1, II. nadstropje (nts; roti frančiškanski cerkvi). 1111] Za naročnike s deželo znižane cent Kdor prinese t* izrezek ateljeju „ELI" dobi eno sliko zastoj
SOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan. L 1984.
trebušne obveze, proti vi-> eečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavic« in obveze na krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, euspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.	494
Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA,
bandažlst, MARIBOR, Slovenska nlica 7.
Pismena naročila sa točno Izvršujejo ter pošiljajo po povzetju.
ISčem dekle, ki je vajena vsega gospodinjskega delai, zna dobro kuhati in dobro kruh peči. Nastop takoj,
filača po dogovoru. Naslov v upravi lista pod »Zanes-jiva«.	1189
Sodi, razne velikosti se prodajo. Več pove trgovina, Maribor, Trubarjeva ulica 9.	1195
Vaše prihranke naloilte popolnoma varno pri
OSOJILNICI * ileitsko c 10, Maribor

65
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Beninl daven ee vlagateljem ne odtegne.
Hsjr ©isresff: M vloge: nevezane 6—!•/+ vezane VIa—87- -^afg
ieli. zav.v Unbljan! ra£. IL 14349.	POŠOjliS p® 9 — !©%.	Nalagajte po položnicah!
4
4
^k A k ^k .¿k
najboljše in najvarnejše pri
4
nještajepshi ljudski p
Gosposka ulica
F. Z. Z 0.3»
opiboru
Uliea 10. oktobra
► ►
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni mer!« Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. -ipaj
Za varnost liranilntli vlocj jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
w w w w w w ^r	^r w v ^r w
►
Pohištvo — Preproge
■posteljnina, vložki, modraci, eastori, posteljne odeje, pohištvena tkani•	-d /Ofe *
na itd. najboljše
m najceneje pri
817
Brezplačni ceniki l MARLB 0R, Gosposka ulica 20
razne kipe i. t. d.
Celjski
in porcelanasto po-sodo, okvirje za slike, kupile najboljSe pri stari
steklarni
["¿»Si/» Prešernova a, 4Xflf€, ulica Si. 4.
Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 594
Proda sc trgate? grozdja
l trsja t velikih vinogradih pri Framu. Pojasnila daje odvetnik dr Kimovec Ivan, Maribor, Sodna ulica 14.	1168
Sprejme	se čevljarski
vajenec.	Jančič Jurij,
Maribor,	Jezdarska ul.
št. 5.	1221
Čevljarskega vajenca
sprejme takoj Franc Cvetko, Velika Nedelja.	1222
Iščem vinlčarja, poštenega in pridnega, ki se razume, tudi na sadjarsko delo. Nastop takoj. Ponudbe na A. Požar, Ruše. 1225
Gospodarski pomočnik
(hlapec), trezen, pošten, priden in veren, ki ima veselje do živine v starosti okoli 30 let se sprejme v stalno službo s 15. oktobrom ali 1. novembrom. — Franc Zdolšek, Sv. Jurij ob žužni železnici.
1227
Krojaški vajenca se
sprejme z dobrim šolskim spričevalom. — Maribor, Prečna ulica 12.	1219
Manufakiurna trgovina
rane Urch / Celic
priporoča cenjenim strankam svojo ve« liko zalogo raznega, vsakovrstnega manufalcturnega in modnega blaga.
Največja izbira! Najboljša postrežba) Nizke cene!	871
los. Psi §te¥šeSi, pesar m sr eDrarf
izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkven<| orodje In posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenja Celje, Prešernova ulica 21.	117{
Dobro in poceni blago
se kupi t Trpinovem-Tekstilnem-Bazarju 1043	v Mariboru, Vcirinjska ulica štev. 18
NafvarnefSe in nafteolfše naložite denar pri
v
regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo
y novi lastni pologi na vogalu Eraljo Petra ceste in Vodnihove ulice
• (i IlillUItitlilltii lUilll II • I lil i HI III111! 11£ U !I £• 1111LUII lllllillllilte. Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000*—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. l>IHIIIllllllll!l!lll!l!!!ll[!!!!!llll!l!li!l!l!!!||il!il!H!llllll!llllUP'
Za hranilne vloge jamži poleg rezerv in hiž nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
jflllllllllllll!i:i!llliHWIlllll!UI!!l!!l!lllUlllUlil!UIUIUninh.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svo-Jega in ga nc odteguje vlagateljem.
Tiskar:. TIskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar * Mariboru. Izdajatalj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Goleč 7 Maribora.
'%!  ! !   !  ! ! %!!" ! "!+!!"" !  &&)"! !""!""!"! """!"" "$( "! "!"  ! """!    ""!U !""!!"+ " !! !  !!"! "! "" '!!"!!" !