ELEZAR
Leto XX.
JANUAR 1981
1981
ŠT. 2
Spomin na Edvarda Kardelja
Minili sta dve leti, odkar je ugasnil izjemen duh, ki je skoraj pol stoletja odločilno- oblikoval usodo svojega naroda ter značajno vplival tudi na usodo drugih. Njegov nevsakdanji duh je in bo še prisoten v vsakem kotičku naše vsakdanjosti, ki bi bila brez njega drugačna. Revolucionarna Speran-sonova vizija je neizbrisen pečat v naši zgodovini. Razvoju socialističnih samoupravnih družbenih odnosov je posvečal vse svoje moči, duhovne, moralne in telesne. Revolucija mu je pomenila neposreden izraz ustvarjalne moči ljudskih množic. Neposredna revolu-
njegovega nauka 'je bila ekonomska misel. Vedno je pravočasno zaslutil in odkrival nevarnosti. Vedno je govoril pogumno, odkrito, z močjo marksista, analitika. S svojim nesebičnim delom se je vtkal v boje, v naše napore in v zmage. Bil je dolgoletni sodelavec tovariša Tita. S svojim delom je obogatil teorijo sodobnega znanstvenega socializma. Bil je sin socialista. Že leta 1919 je sodeloval z vso družino v demonstracijah. Leta 1926 je postal član SKOJ, 1929 je. bil kooptiran v pokrajinski komite SKOJ za Slovenijo in še istega leta postal sekretar tega
Tito in Kardelj na I. konferenci neuvrščenih v Beogradu 1961. leta
ciona-rna dejavnost ga ni nikoli odtrgala od idejnopolitičnega dela. Vizijo nadaljnjega razvoja naše družbe je slikal z globokim občutkom za realne možnosti. Njegova vloga pri ustvarjanju nove ljudske oblasti je neprecenljiva. Postavljal je kažipote za izhod iz družbenih nasprotij.
Misel Edvarda Kardelja je bila analitična, ustvarjalna. Osnova
komiteja. Tega leta je tudi dokončal učiteljišče v Ljubljani. Leta 1930 so ga odpeljali v Glavnjačo, kjer «o ,ga med sedemmesečno preiskavo strahotno mučili. Bil je obsojen na dve leti strogega zapora. Ko je v februarju 1932 prišel iz zapora, se je vključil v partijsko delo v Ljubljani.
V decembru 1934 se je prvič srečal s tovarišem Titom v Ljub-
ljani, med pripravami na IV. pokrajinsko konferenco KP za Slovenijo. Konec tega leta je bil poslan po sklepu CK KPJ na partijsko delo v Sovjetsko zvezo. V Moskvi je leta 1935 sodeloval s Titom v delu balkanskega Tsekretariata kominter-ne. Pred vrnitvijo iz SZ se je nekaj časa zadržal na sedežu CK KPJ v Parizu, kjer je sestavljal dokumente za ustanovni kongres KP Slovenije, ki je bil V noči med 17. in 18'. aprilom 1937 na Čebinah. Kardelj je avtor Manifesta komunistične partije Slovenije. Na kongresu je bil izbran, za člana CK KP Slovenije.
Leta 1939 je bil 15. marca na seji začasnega vodstva CK KPJ, na čelu katerega je bil tov. Tito, izbran v sekretariat politbiroja. Tega leta je bila prvič natisnjena .njegova znana študija »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« pod psevdonimom Spefans (Upajoči).
Težko bi opisali celotno njegovo revolucionarno. pot v CK KPJ, v NOB od sestanka v glavnem štabu NOV v Užicu, kjer je urejal glasilo Borba, njegovo delovanje v Sloveniji med. NOB, na Hrvat-skem, v Bosni, pri sodelovanju pri oblikovanju nove ljudske oblasti. Vsestransko je bilo njegovo delo pri pripravi naše prve ustave, pri gospodarski reformi, pri pripravah in oblikovanju nove ustave. Znatna je njegova razprava »Za demokracijo v socializmu, a ne proti socializmu«. Že leta 1969 je bil
promoviran za častnega doktorja znanosti ljubljanske, univerze.
Povrnimo se v leto 1946, ko je pritegnil pozornost nase s svojimi govori na pariški mirovni konferenci, kjer je branil naše upravičene zahteve za pravične meje nove Jugoslavije.
Povsod, kjer se je kovala usoda nove, Titove Jugoslavije, je bilo čutiti vplivno delo tega velikana naše revolucije. Poznamo ga kot avtorja knjige »Smeri razvoja političnega sistema samoupravljanja«. Bil je častni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, redni profesor politične ekonomije socializma na ekonomski fakulteti Boris Kidrič v Ljubljani. Vedno je poudarjal, da mora znanost služiti le ljudstvu in njegovemu napredku. Poudarjal je, da ustvarjamo razmere, v katerih bo človek kar najbolj svoboden. Velik del svoje neizčrpne energije je posvečal boju za mir in sodelovanje v svetu. Vizionar miru in napredka je bil realist- v* politični, akciji. Njegovo delo prodira . daleč v prihodnost. Kdor ga je poznal, je lahko uvidel, da je vedno terjal največ od sebe. Njegova najljubša beseda je bila človek, svoboden človek. Ko je omahnil sredi boja za boljše razmere za delovnega človeka, se je bolečina zarezala globoko v vse ljudi in lepo bi bilo, da bi v mladem rodu vzklilo seme, ki ga je sejal. To je bila vedno tudi njegova želja, da bi čim plodneje obrodilo seme, ki ga je sejal s tolikšno ljubeznijo do naše . zemlje.
SPREJET
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA PLANA SOZD SLOVENSKE ŽELEZARNE IN O TEMELJIH PLANA INTERNE BANKE ZA OBDOBJE 1981—1985
Na svoji 5. redni seji 7. 1-. 1981 na Jesenicah je delavski svet SOZD SŽ skupno z zborom Interne banke sprejel ugotovitveni sklep, da so v vseh' delovnih organizacijah sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana SOZD SŽ in o temeljih plana interne banke za obdobje 1981—1985.
Po zaključku skupne seje DS SOZD in IB je bilo svečano podpisovanje temeljnega samoupravnega akta. Za našo delovno organizacijo je na podlagi pooblastila DS DO podpisal samoupravni sporazum tov. TOMO MAJER, predsednik delavskega sveta Železarne Štore. S podpisom tega akta smo se delavci združeni v sestavljeno organizacijo združenega dela Slovenske železarne opredelili za temeljna načela novega razvoja in usmeritve v petletnem obdobju, v katerega smo pravkar vstopili.
•Že v prvi polovici preteklega leta so strokovne službe'pripravile osnutek samoupravnega sporazuma. Delavski svet SOZD je na eni svojih prvih sej v novi sestavi obravnaval predložene osnutke in predlagal razpravo in sprejem v posameznih delovnih organizacijah.
(Nadaljevanje na 2. strani)
■N. f
(Nadaljevanje s 1. strani)
V času razprave SoS v posameznih delovnih sredinah je bilo podamo ¡mnogo vsebinskih ¡pripomb in dopolnil, tako da je strokovna služba imela obilico dela pri usklajevanju posameznih aktov. To pa tudi jasno kaže, da smo se vsi zavedali kako pomemben akt je pred nami, kajti tudi ljudski pregovor pravi: »Kakor boš sejal, tako boš žal«!«
V svojem poslovanju so gospodarske in druge organizacije medsebojno povezane. Usklajujejo toke surovin, energije, izdelkov, storitev in finančnih sredstev, skratka s ¡skupnimi močmi si ¡prizadevajo za čim uspešnejše gospodarjenje. Pri vsakodnevnem poslovanju je usklajevanje težje, znane so naprave im asortiment proizvodnje. Zato pa je potrebno ob začetku vsakega planskega obdobja opredeliti področja, kjer združeni lahko dosežemo več kot če poslujemo vsak zase.
Po zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije predstavlja samoupravni sporazum o temeljih plana planski akt (29. člen zakona), ki določa izvajalce posameznih nalog, medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti materialnega in finančnega značaja ter njihove konkretne obveznosti glede ustvarjanja in razporejanja dohodka ter razpoložljivih sredstev za izvrševanje dogovorjenih nalog.
Gredice — vedno jih primanjkuje (arhiv)
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD določa za plansko obdobje skupne naloge za uresničevanje ciljev, zaradi katerih je bila samoupravna organizacija ustanovljena (35. člen zakona).
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD vsebuje (75. člen zakona):	-V
—	pravice im obveznosti za doseganje skupnega prihodka in skupnega dohodka, razporejanje čistega dohodka;
—	pravice in obveznosti iz skupnega poslovanja na trgu;
•— pravice in obveznosti v zvezi z delitvijo dela, razširjanjem materialne osnove dela, skupne razvojne usmeritve;	*
—	solidarnostne pravice in obveznosti;
—	naloge pri izvajanju programa raziskav;
—	kadrovsko politiko;
—	pogoje za delo delovne skupnosti;
—	skupne obveznosti pri LO, DS itd.;
—	druge, obveznosti pri zagotavljanju pogojev za delo ¡in življenje delavcev in podobno.
Samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega plana SOZD SŽ in o temeljih plana interne banke za obdobje 1981—1985 je razdeljen na šestnajst ¡poglavij. V posameznih poglavjih so točno nanizana naša hotenja‘in usmeritve v petletnem obdobju,
V	temeljnih ciljih Slovenskih železarn in mesta SŽ- v gospodarstvu Slovenije in Jugoslavije smo si med drugim zadali cilj, da bo naše poslovanje, izraženo z rastjo družbenega proizvoda, hitrejše od povprečne rasti v gospodarstvu in bo znašalo 4 % letno.
V	okviru jugoslovanske črne metalurgije so Slovenske železarne imele vse doslej mesto proizvajalca kvalitetnih in plemenitih jekel. Takšne usmeritve smo si začrtali tudi za naprej. Le nadaljevanje Začrtane poti kot glavnega proizvajalca kvalitetnih in plemenitih jekel nam omogoča uspešno poslovanje. S takšno usmeritvijo pa je povezan prehod na proizvodnjo jekla v elektropečeh.
Investicije so v planu' posebej opredeljene. Predstavljajo glavno osnovo za razvoj poslovanja, na katerega vplivajo z daljšo dobo v prihodnosti. Zaradi omenjenih finančnih, surovinskih,' energetskih- in drugih virov je smiselno odločanje o investicijah še kako;
pomembno. Z upoštevanjem vseh kriterijev, usklajenosti razvoja in višino razpoložljivih investicijskih sredstev smo v okviru prednostnih investicij razpisali naslednje: nova jeklarna ma Jesenicah, razširitev jeklarne na Ravnah, dopolnitev jeklarne v Štorah, rekonstrukcije valjam v Ravnah in Štorah, izgradnja jeklovleka v Štorah ter investicije, ki so že v teku. Prav ¡tako ’smo se opredelili, da je potrebno poleg železarskih obratov prispevati tudi za livarstvo in ostale panoge v okviru SŽ. V obdobju 1981—1985 bomo investirali skupno 16, 8 milijona din, od tega 13,8 milijona din v osnovna sredstva, 3 ¡milijone din pa v obratna sredstva. Pri investiranju mora investitor zagotoviti iz lastnih sredstev 10 % celotnega investicijskega zneska oziroma s ¡sovlagatelji 25 % sredstev.
V	¡poglavju raziskovalno-razvojno ¡delo smo zapisali, da bodo v prihodnjem obdobju glavni nosilci osvajanja novih izdelkov raziskovalni oddelki v delovnih organizacijah in metalurški inštitut. Raziskovalno-razvojno delo ¡bo -usmerjena v ključna področja razvoja SŽ, spremembo asortimana, izboljšanje tehnoloških procesov, izboljšanje kvalitete ¡izdelkov. Poleg usmerjenega raziskovalnega dela bomo pospeševali tudi masovno inovacijsko dejavnost. Z njeno nadaljnjo organiziranostjo bomo dosegli, da bo težnja po izboljšanju tehnologije in tehnike postala sestavni del razmišljanja vseh delavcev.
Proizvodna dejavnost v črni metalurgiji je temeljni pogoj za uspešnost celotnega poslovanja. Njen rezultat ¡se ¡kaže v količini in asortimentu proizvodov. Bistveni vpliv na proizvodnjo končnih izdelkov ima proizvodnja jekla. Predvidene novogradnje in posodobitve proizvodnje ¡bodo omogočile, da se bo proizvodnja jekla v letu 1985 ¡približala milijonu ton. Tako bo znašala planirana ¡proizvodnja jekla leta 1985:
—	v Železarni Jesenice	500.000 otn
—	v Železarni Ravne	247.000 ton
—	v Železarni Štore	231.000 ton
Proizvodnja končnih izdelkov pa bo v letu 1985 znašala okrog
900.000	ton.
Nabava surovin in energije bo ena najbolj pomembnih nalog v prihodnjem obdobju, tako v pogledu količin kot kakovosti. Prizadevanja za dolgoročno oskrbo s surovinami in energijo ¡ter za zniževanje uvozne odvisnosti' bomo podprli s sovlaganji in boljšim povezovanjem z ¡dobavitelji surovin in repromateriala. Sovlagali bomo ¡sredstva za razvoj domače proizvodnje CaSi, FeNi, grafitnih elektrod ognjevzdržnega materiala, jedavca in apna. Poleg prizadevanj za nadomeščanje uvoznih surovin z domačimi borno težili k nadomestitvi uvozne opreme z domačo. S tem se bo postopoma zniževala odvisnost od uvoza tudii pri dobavi rezervnih ¡delov in strojne opreme.
Težki delovni pogoja, neustrezna kvalifikacijska struktura zaposlenih, fluktuacija otežkočajo pridobivanje novih kadrov. Spremembe na teh področjih bomo skušali doseči z ustreznim nagrajevanjem in izboljšanjem relativno slabih delovnih pogojev in okolja. Podpirali bomo izobraževanje ob delu, usmerjeno izobraževanje ter vse akcije, ki bodo nudile možnosti zagotovitve in ustalitve kadrov. Posebna pozornost bo veljala tudi varnosti pri delu. V okviru u-smerjene gradnje stanovanj bomo združevali potrebna sredstva za družbeno ¡gradnjo, pri zasebni stanovanjski izgradnji pa ¡pomagali ¡s krediti. V vseh delovnih organizacijah je potrebno ¡zagotoviti ustrezne pogoje prehrane med delom. Topli obrok mora biti na razpolago vsem .delavcem, večjo pozornost pa je potrebno posvetiti diabetikom in prehrani samskih delavcev.
V	poglavju tržne usmerjenosti in uravnoteženje izvoza izdelkov z uvozom surovin in opreme smo zapisali, da bo naša naravnanost v srednjeročnem obdobju usmerjena v izvoz. Z izvozno usmerjenostjo oh ne prevelikem osiromašenju domačih kupcev bomo z rastjo izvoza, lahko pokrili 80 % naših potreb po reprodukcijskem materialu. Ostali del manjkajočih 'sredstev bomo morali pokrivati s potrošniki naših jekel. Zato je razumljivo, da bodo imeli prednost tisti ¡domači kupci, ki se bodo z nami ¡dohodkovno povezovali, tako pri ustvarjanju skupnega prihodka kot pri ustvarjanju deviznega prihodka.
V	nadaljnjih nekaj poglavjih govorimo o obsegu naložb, njihovem financiranju, združevanju sredstev, medsebojnih dobav izdelkov, razporejanje čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov. Vrednost vseh naložb ¡bo znašala okrog 25 milijard din, .od tega je namenjeno osnovnim sredstvom 13,8 milijarde din, obratnim sredstvom pa 1,6 milijarde din.
Z lastno akumulacijo bomo zbrali 13,4 ¡milijarde din, ostala potrebna sredstva pa bomo pridobili z združevanji ki krediti. V medsebojnih dobavah je za Železarno Štore predvideno 24.800 ton dobav posameznim članicam SŽ. Podrobnejše dobave po količini in. asortimanu ¡bodo določene z letnimi plani. Ustvarjeni čisti dohodek bomo .razporejali na del za osebne dohodke in skupno porabo ter rezervni sklad in razširjeno reprodukcijo. Politika razporejanja čistega dohodka bo sestavili del letnih planov.
V	zadnjih poglavjih smo v samoupravnem sporazumu opredelili razvoj samoupravljanja, organiziranja strokovnih združenj, odnos med delovnimi skupnostmi ki delovnimi organizacijami ter v končnih odločbah zapisali način sprejemanja tega samoupravnega akta kot njegovo dopolnjevanje.
V	temeljnem planskem aktu na ravni SOZD SŽ, ki kaže naša hotenja, medsebojne odnose v ¡prihodnjih letih, smo vtkali vse tisto kar nas združuje, kjer kot celota lahko, dosežemo več kot vsak zase.
Rado Koreni
Javna razprava o osnutkih dopolnil — amandmajev
ustave SRS
V mesecu novembru je bil v dnevnem tisku objavljen osnutek amandmajev k ustavi SFRJ in SRS. Razpravo o predlaganih ustavnih dopolnilih je potrebno povezati z aktualnimi družbenoekonomskimi in družbenopolitičnimi vprašanji, posebej s celovito obravnavo odnosov in institucij našega družbenopolitičnega sistema. V tem okviru bo potrebno usmeriti delovne ljudi, da ha bolj političen način razmišljajo o aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanjih. V javno razpravo je potrebno vključiti vse člane temeljnih in drugih vodstev družbenopolitičnih organizacij, člane delegacij za skupščino DPS in SIS ter člane samoupravnih organov. Vsa javna razprava naj poteka skozi redne organizacijske oblike družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja. Za temeljno usmeritev ter usklajevanje javne razprave je odgovorna RK SZDL Slovenije. Javna razprava bo zaključena s sejo RK SZDL Slovenije (predvidoma v drugi polovici februarja), na kateri bo skupno in frontno ocenjena usmeritev javne razprave.
Pripombe in sugestije za dopolnjevanje osnutkov ustavnih do-pplnil se pošljejo na naslov predsedstva RK SZDL Slovenije ali predsedstva RS ZS Slovenije ter občinskih vodstev SZDL in sindikata oziroma komisije skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb ustave SRS.
Komisija skupščine SR Slovenije za pripravo sprememb ustave SRS je na sejah 17. oktobra in 27. decembra 1979 ter 9. maja, 10. julija in 29. julija 1980 ter na vrsti sej svojih delovnih teles obravnavala sklepe predsedstva CK ZKJ z dne 19. junija 1979, ki se nanašajo na uresničevanje načel o kolektivnem delu, povečanju odgovornosti in nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih, odnosov ter delovno besedilo amandmajev k ustavi SFRJ. Na svoji peti seji je komisija določila besedilo osnutka amandmajev k ustavi SRS.
Komisija je pri svojem delu izhajala iz naslednjih idejnih in družbenopolitičnih izhodišč-: XI. kongres ZK Jugoslavije in VIII. kongres ZKS ista določila naloge komunistov pri razvoju socialističnega samoupravljanja z namenom, da bi ga čim hitreje in popolneje
RAZPIS
RAZPIS PROBLEMATIKE TOZD EPA, KI JO ŽELIMO REŠEVATI V OKVIRU INOVACIJSKE DEJAVNOSTI CELOTNE DO.
I.	Na’ elektroplavžu imamo poleg ostalih naprav tudi dva plinska sistema za mokro čiščenje surovega plina TH peči. Pri procesu pridobivanja tekočega grodlja s.e namreč v peči -sprošča tudi surovi TH plin. Ta plin je potrebno očistiti, in sicer v enem ali drugem plinskem sistemu, tako da je plin uporaben za potrošnike.
Za odvajanje surovega plina iz TH peči v'plinski sistem je nameščeno na pokrovu peči in padni cevi sistema koleno, prek'katerega teče plin v sistem čiščenja ali na bakljo -surovega plina. To koleno je nameščeno in opremljeno tako, da ga je možno demontirati oz. dvigniti, če bo treba. Potrebe so prisotne večkrat, saj je treba demontirati kolena, kadar želimo dvigniti pokrov peči.
Sedanji-način demontaže in montaže kolena je neprimeren oz. težaven in predstavlja nevarnost zastrupitve S plinom ljudi, ki to delo opravljajo. Zaradi tega razpisujerho pod to točko naslednjo nalogo:
Urediti oz. avtomatizirati način montaže in demontaže kolena tako, da bo to delo lahko opravljal en delavec v ustrezni razdalji.
II.	Plinski sistem ima tudi »dvojno klobučasto zaporo«, ki služi za -ustrezno usmerjanje surovega plina ali na -baklo surovega plina, ali v nadaljnje čiščenje ¡tega plina. To' preklapljanje oz. reverziramje dvojne klobučaste zapore je sedaj ročno in izredno težavno, -pa tudi prepočasno. Zaradi tega želimo in razpisujemo naslednjo nalogo:
Urediti oz. avtomatizirati dvojno klobučasto zaporo, tako da bo možno reverzirati v kratkem času in da bp to delo lahko opravil en delavec.
Vabimo vse inovatorje, da oblikujejo predloge idejnih rešitev in jih pošljejo pod .šifro analitiku za inovacije v 20 dneh po objava razpisa. Istočasno predlagamo inovatorjem, da se zglasijo pri vodstvu obrata, ki bo posredovalo še podrobne informacije, potrebnp vsakemu udeležencu tega -dela.
Posebna komisija bo predloge pregledala in nagradila najboljše rešitve za vsakega med objavljenimi tehničnimi problemi Z nagradami v viši-ni 2.000 din, 1.000 din in 500 din.
Sprejeti in realizirani predlogi bodo obravnavani in nagrajeni po določilih samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah Slovenskih železarn.
Vodstvo TOZD elektroplavž
prilagodili razvoju samoupravnih proizvodnih odnosov in s tem utrdili in poglobili sistem samoupravnega delegatskega odločanja.
Tovariš Tito je na VIII. kongresu ZS Jugoslavije govoril o nujnosti nadaljnje demokratizacije družbenopolitičnih odnosov in procesa političnega odločanja. Kolektivno delo, odločanje in odgovornost, h kateremu nas obvezuje bistvo našega samoupravnega sistema, naj prispeva k razvoju -delegatskega sistema in k nadaljnjemu razvoju socialistične samoupravne demokracije.
Pobudo -tov. Tiita in sklepe -predsedstva CK ZKJ je komisija razumela kot zelo pomembno zahtevo po nadaljnji -demokratizaciji celote družbenopolitičnih odnosov na samoupravnih temeljih.
Iz vseh dokumentov, ki so bili -doslej sprejeti na podlagi Titove pobude, izhaja jasna potreba po omejitvenem pristopu k spreminjanju ustave, ki ne bo odpiral razprave o temeljnih načelih ustave SFRJ in SRS. Ustavne spremembe, ki so potrebne zaradi uresničevanja sklepov predsedstva CK ZKJ, se zato nanašajo le na vprašanja organizacije organov družbenopolitičnih skupnosti, na trajanje mandatne dobe predsednikov ter organov in na omejitev njihove ponovne izvolitve.
KRATEK POVZETEK DOLOČIL AMANDMAJEV
I.	AMANDMA
S tem amandmajem se razčlenjujejo načela -o kolektivnem' -delu, odločanju in odgovornosti in s tem dopolnjujejo enotni temelji družbenopolitičnega sistema. Za čim doslednejše uresničevanje načela o.-kolektivnem delu, -odločanju in odgovornosti v ¡pogojih socialistične samoupravne demokracije je izredno pomembno, da se organizacija, sestava in način dela kolektivnih organov ter enakopravnosti članov teh organov popolneje uredijo v skladu z njihovimi pravicami, -dolžnostmi in odgovornostmi. S tem amandmajem se načelno, kolikor je -to nujno za zagotovitev enotnih. temeljev družbenopolitičnega sistema, določata smer in cilj urejanja omenje-•nih vprašanj. S tem amandmajem se dopolnjujejo določila 1. točke
II.	poglavja II. dela ustave SR Slovenije.
II.	AMANDMA
Š predlaganimi rešitvami II. amandmaja se v skladu z zahtevo, da se. omogoči nadaljnje in -doslednejše uresničevanje načela o kolektivnem delu, odločanju in -odgovornosti ter izvajanje načela enoletnega mandata, nadomešča 182. člen ustave SRS v ¡smislu, da se določi samo zgornja ¡meja trajanja mandata voljenih in imenovanih funkcionarjev in drugih nosilcev -samoupravnih, javnih in drugih družbenih funkcij, za katere določa ustava, statut ali zakon, če ni z ustavo -drugače določeno, -da se določi načelo, da so lahko ti funkcionarji izvoljeni oziroma imenovani samo dvakrat zaporedoma za isto funkcijo, če za posamezne izmed njih ustava ne določa drugače; da se trajanje -mandata -teh funkcionarjev in omejitev njihove ponovne izvolitve oziroma imenovanja uredi še z «stavo, statutom ali zakonom v -skladu z ustavo ter da se trajanje in možnost ponovne -izvolitve oziroma imenovanja nosilcev -pravosodne funkcije ter trajanje mandata in -omejitev ponovnega, imenovanja družbenega pravobranilca samoupravljanja uredijo z zakonom.
III.	AMANDMA
V (tem amandmaju se predlaga, da naj bi -predsedstvo republike sestavljalo sedem članov, ¡ki bi jih volile občinske skupščine in skupščine skupnosti občin kot posebnih družbenopolitičnih skupnosti, v sestavu, predsedstva pa naj bi bila predsednik CK ZK Slovenije in predsednik RK SZDL Slovenije po svojem položaju. Predsednika -predsedstva naj bi volila skupščina SR Slovenije vsako leto izmed sedmih izvoljenih članov predsedstva. Takšna rešitev bi bolje ustrezala kolektivni naravi dela i-n odgovornosti predsedstva republike kot pa vsakoletne volitve predsednika v občinskih -skupščinah, njena prednost pa je tudi’ v tem, -da bi v skupščini SR Slovenije ob volitvah predsednika predsedstva lahko vsako leto obravnavali pobude, stališča in predloge predsedstva -republike za obravnavo vprašanj s področja ljudske obrambe, varstva z ustavo določenega reda mednarodnih -odnosov -in drugih temeljnih političnih vprašanj iz pristojnosti skupščine SR Slovenije.
Predsednik predsedstva je lahko, kot, določa osnutek amandmajev, izvoljen največ dvakrat zaporedoma za to funkcijo, kar pomeni, .da po prenehanju te funkcije ostane član predsedstva -republike. S tem amandmajem se nadomestijo prvi, tretji in četrti -odstavek 383. člena ustave SRS ter dopolnita 335. in 350. člen ustave SRS.
Uspeh društva DIATI Železarne Štore
Na razstavi inventivne dejavnosti RAST YU 80 na Rekli je naše društvo uspešno predstavilo svojo dejavnost. Razstave so se udeležili razstavljalci iz vse Jugoslavije, ki so predstavili svoje delo na področju inventivne dejavnosti ter raziskovalnega dela. Ogledalo si jo je prek 30.000 obiskovalcev, ki so pokazali izredno zanimanje za naše eksponate. Na navedeni razstavi smo videli, da lahko društvo na naslednji razstavi nastopi še z več eksponati ter postavi na razstavni prostor svojega predstavnika, ki bo uspešno predstavljal društvo ter odgovarjal na vprašanja obiskovalcev.
Eksponati so bili izbrani tako, da so predstavljali delo naših inovatorjev iz različnih področij. Glavni cilj razstavljenih eksponatov je bil predstaviti skrb za okolje, raziskovalno delo v Železarni Štore, uvajanje novih tehnologij ter uspešne korekcije že obstoječih sistemov.
Društvo je omogočilo ogled razstave svojim enajstim članom, ki so odšli skupaj z inovatorji tovarne EMO Celje. Skupno pot so izkoristili za razgovore o sodelovanju ter izmenjali mnenje o delu obeh društev.	n
Za svoje delo je naše društvo DIATI dobilo veliko nagrado društva DIATU Rijeka v vrednosti 10.000 din in zlato plaketo RAST YU 80. Inovatorja Branko Logar in dipl. ing. Slobodan Milanovič pa sta dobila za inovacijo »Sistem za globoko vrtanje« še posebno bronasto plaketo.
Na koncu lahko ugotovimo, da je v letu 1980 društvo poželo precej priznanj za sedanje iin minulo delo, zato morajo biti le-ta spodbuda za še boljše delo vnaprej.	M. M.
Razstavni prostor društva DIATI Železarne Štore na RAST YU ’80
(Foto: Mackovšek M.)
Nagrajene inovacije. Sistem za globoko vrtanje (Foto: Mackovšek)
Industrijska lastnina
(nadaljevanje 3)
Prenos patentnih pravic
Patent je premoženjska pravica in more zato v celoti ali deloma preiti na drugo osebo. Pri prehodu patentne pravice kot celote na drugega poznamo tri oblike:
—	pogodbena pridobitev patenta,
—	zakonska pridobitev patenta in
—	prisilna pridobitev patenta.
Patentni upravičenec sme prenesti svoj patent na drugega s pogodbo. Takšna pogodba je
pravno veljavna le, če je sestavljena pismeno.
Najpogostejši način zakonske pridobitve patenta je dedovanje. Pravice nosilca patenta preidejo na njegove dediče po splošnih pravnih pravilih o dedovanju.
Naš sedanji zakon pozna dve obliki administrativnega posega, po katerih zgubi dosedanji patentni upravičenec svoje pravice. To sta odvzem patenta in razlastitev patenta.
Pri razlastitvi patenta prenese pristojno sodišče po postopku, ki ga določi zakon, vse pravice na novega patentnega upravičenca. Do odvzema patenta lahko pride le pri izumu, ki bi ga rabilo celotno naše gospodarstvo. Pri takšnih izumih more pristojno sodišče po določenem postopku izreči, da za izum ni več patentnega varstva in da sme izum vsakdo izkoriščati. Seveda dobi patentni upravičenec v obeh primerih primerno odškodnino.
' Osnutek novega zakona olajša uporabo zavarovanega izuma, toda ob plačilu primerne odškodnine in ob udeležbi nosilca patentne pravice pri skupno doseženem dohodku. Zato se vprašanje razlastitve ne urejuje več. Pač pa pozna osnutek podobno ureditev, kot jo ima sedanji zakon za odvzem patenta (osnutek imenuje tako postopek »razveljavitev patenta«). Tudi osnutek zahteva za takšen postopek okoliščino, da je izum pomemben za vse naše gospodarstvo.
Od prenosa patentne pravice v celoti moramo razlikovati prenos pravice izkoriščanja izuma, ki ga imenujemo licenco; le-ta je lahko pogodbena ali prisilna. Tudi za licenčne pogodbe velja pravilo, da učinkujejo le takrat, kadar so sestavljene pismeno.
Veljavni zakon in tudi osnutek novega zakona podrobno določata pogoje za prisilno licenco. Osnutek novega zakona prepušča urejevanje posameznih vprašanj o izkoriščanju tujega izuma samoupravnemu sporazumevanju.
V organizaciji ustvarjeni izum
Za ustvarjanje novih izumov so običajno potrebna večja materialna sredstva. Razen tega se izumi običajno rodijo v okolju, v katerem lahko znanstvenik ali
strokovnjak raziskuje in preizkuša svoje ideje. Zato si pri nas le težko zamislimo ustvarjanje novih izumov, ne da bi se izumitelj posluževal materiala, laboratorijev in drugih pripomočkov v organizacijah združenega dela. Skoraj vsak nov izum je pri nas več ali manj povezan z organizacijo, pri kateri izumitelj dela.
Zato je moral naš zakon o patentih in tehničnih izboljšavah urediti tudi različna vprašanja pri izumih, ustvarjenih v organizacijah združenega dela. Zelo podobne določbe ima tudi osnutek novega zakona.
Velja, da je izum ustvarjen v organizaciji:
—	če je prišlo do izuma v neposredni zvezi z izumiteljevim delom pri organizaciji v času, ko je bil v delovnem razmerju,
—	če je prišlo do izuma v šestih mesecih po prenehanju delovnega razmerja, vendar v neposredni zvezi s prejšnjim delom, ali,
—	če je prišlo do izuma v zvezi z delom po nalogu organizacije.
O izumu, za katerega velja, da je ustvarjen v organizaciji, mora izumitelj brez odlašanja pismeno obvestiti organizacijo. Do izuma, za katerega velja, da je bil u-stvarjen v organizaciji,, ima načelno pravico ta organizacija, ki ima tudi prvenstveno pravico, da zavaruje izum s patentom. Če pa organizacija ne bi hotela zavarovati izuma, ima pravico pridobiti patent izumitelj.
Izumitelj ima takrat, kadar obdrži organizacija izum za sebe, pravico do primerne odškodnine.
Da izumitelj ne bi b,il vezan daljši čas na izjavo organizacije združenega dela, določa zakon, da se mora organizacija izjaviti v treh mesecih od dneva, ko je prejela obvestila o izumu. Če se organizacija v tem roku ne izjavi, ali če V treh mesecih od izjave, da obdrži izum zase, ne bi vložila prijave za pridobitev patenta, preide vsa pravica na izumitelja.
Tehnične izboljšave
Namesto prejšnjih pojmov no-vatorstva in racionalizatorstva, ki smo jih prevali po sovjetskem vzorcu, poznata naš zakon in tu-(Nadaljevanje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 3. strani)
IV.	AMANDMA
Komisija skupščine SRS za pripravo sprememb ustave SRS meni, da v sestavo, volitve in trajanje mandata predsednika in članov izvršnega sveta ni potrebno posegati in da mora biti dolžina mandatne dobe predsednika in članov enaka. V tein.amandmaju je določeno, da za predsednika IS ne more biti ista oseba izvoljena dvakrat zaporedoma in da so elani IS, republiški funkcionarji, ki vodijo republiške upravne organe, lahko največ dvakrat zaporedoma imenovani oziroma izvoljeni za isto funkcijo. Izvršni svet odloča z večino glasov vseh članov in je takšna ureditev v prid doslednejšemu izvajanju načela o kolektivnem delu in odgovomostii. S tem amandmajem se nadomestijo peti in šesti odstavek 394. člena in drugi odstavek 397. člena ustave SRS.
V.	AMANDMA
V tem amandmaju k ustavi je sprememba v 425. členu ustave SRS in določeno, da ustavno sodišče sestavlja devet sodnikov (po sedanji določbi predsednik in osem sodnikov), kar ustreza naravi kolektivnega dela in odgovornosti tega organa.
Predsednika sodišča bi po tem amandmaju volila skupščina SR Slovenije na predlog predsedstva republike izmed devetih sodnikov tega sodišča in je za to funkcijo lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma. S tem amandmajem se nadomestita prvi in drugi odstavek 425. člena ustave SRS.
III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije
Sprejeta odločitev o sklicu in pripravah III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije nas zavezuje, da moramo delati izredno intenzivno. Osnovna tema kongresa »združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj« je obdelana v usmeritvah za priprave III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, ki jih je sprejel odbor za sklic in priprave III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in so bile objavljene v prilogi Delavske enotnosti št. 8 z dne 31. 10. 1980.
Kongres mora biti usmerjen na uresničevanje sistema socialističnega samoupravljanja, na razkrivanje vsega, kar ovira njegovo uresničevanje. Težišče razprav v pripravah na kongres mora biti v:
Da bi dosegli želene cilje in rezultate v pripravah na kongres, se moramo tudi v občini ustrezno organizirati. Predvidevamo u-stanovitev posebnega koordinacijskega odbora in delovnih skupin s podobno sestavo kot v republiki.
Pri zastavljanju temeljnih ciljev in vsebine III. kdhgresa samoupravljalcev je treba poudariti, da je že osnovna tema kongresa »združeno delo v boju za samoupravni in družbenoekonomski razvoj« takšna, da opredeljuje sedanji trenutek v družbenih odnosih v naši družbi. Zlasti mora biti kongres naravnan tako, da bo omogočil uveljaviti pravico delavcem, da gospodarijo s pogoji in rezultati svojega dela, da so upravljalci z vsemi
Sodelavec pri analizi livarskega peska (arhiv)
—	spoznavanju, določanju in a-firmaeiji pozitivnih izkušenj prakse in rezultatov, posebej še tistih organizacij, v katerih so delavci najuspešnejše razvili samoupravne odnose;
—	odkrivanju, raziskovanju in določanju temeljnih vzrokov zaostajanja v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov;
—	povezovanju .priprave kongresa s potekom stabilizacijskih prizadevanj, sprejemanjem srednjeročnih planov in s povezovanjem združenega dela znotraj celotnega jugoslovanskega prostora.
sredstvi v družbeni reprodukciji. V tem smislu nam lahko koristijo analize in poglobljene ocene letošnjega praznovanja 30-letnice samoupravljanja in pri tem velja še posebej poudariti, da kongres pada v zelo pomembno obdobje našega družbenoekonomskega razvoja in razvoja samoupravljanja, ko se srečujemo na nek način s stagnacijo ali celo nazadovanjem samoupravnih odnosov. Kongres bi moral biti korenit korak naprej. Prav zato sodi med temeljne odločitve področje odločanja delavcev v združenem delu o pridobivanju in delitvi odhodka, sa-mopuravno povezovanje in zdru-
ževanje na podlagi dohodka kot bistvenega dejavnika družbene reprodukcije, samoupravnega planiranja in razvoja 'ter vpliv delavcev v odločanju v delegatskem sistemu.
Priprav in izvedbe kongresa samoupravljalcev se lotevamo tik pred kongresi zveze komunistov in zveze sindikatov. Na nek način bi kongres samoupravljalcev moral intenzivirati, še bolj preudariti in konkretizirati tematske okvire, ki naj bodo v žarišču razprav na obeh kongresih. Kljub kratkemu času vendarle velja o-pozoriti na resnico, da gospodarska nestabilnost zožuje prostor za razvoj samoupravnih odnosov in pospešuje poseganje države, administracije in upravljalskih sestav v upravljanje z družbeno reprodukcijo.
V teh pogojih — mislimo na gospodarsko nestabilnost — smo dosegli takšno stopnjo administrativnega urejanja zadev, da je krog samoupravnega odločanja in uveljavljanja samoupravnih odnosov zelo zožen. Srečevali smo se in se še srečujemo tudi s težavami pri oblikovanju in sprejemanju srednjeročnih načrtov
1981—1985. Vse priprave so bile usmerjene v skladu s stabilizacijskimi hotenji, v smotrno trošenje novoustvarjene vrednosti, za primerno reguliranje vseh oblik porabe... To je kajpak tesno povezano z vprašanjem prestrukturiranja in preobnove našega gospodarstva, kjer si prizadevamo za uspešnejšo in bolj usmerjeno proizvodnjo, ki bo dosegala večje učinke v mednarodni delitvi dela. Kar zadeva delitev po delu in rezultatih dela je tudi druga konferenca Zveze sindikatov Slovenije povedala svoje. Nedvomno gre za pomemben korak tudi pri oblikovanju stališč in sklepov III. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Pri tem pa predvsem ne smemo pozabiti, da smo še vedno na začetku oblikovanja meril in kriterijev za vrednotenje minulega dela ter vrednotenja proizvodnega in kreativnega dela ter pravih odnosov med proizvodnimi delavci in družbeno režijo.
Pričakujemo, da bomo v Celju v vsaki delovni sredini našli- čas in prostor za temel/itp razpravljanje o aktualnih vprašanjih za krepitev samoupravnosti delavcev.
Informacije OS ZSS Celje
Delo samoupravnih organov
Tudi december 1980 je bil mesec živahnega * samoupravnega delovanja naših' samoupravnih organov.
Kar dvakrat se je sestal delavski svet delovne organizacije in obravnaval več pomembnih zadev. Na 8. redni seji so se delegati seznanili o poteku priprav za izdelavo letnega in srednjeročnega programa v naši delovni organizaciji. Potrdili so tudi načrt zavarovanja Železarne Štore, ki velja od 3. decembra dalje. Delegati so se seznanili z informacijo o izobraževanju hr štipendiranju v Železarni štore ter o pripravah na usmerjeno izobraževanje. Na seji je bila podana informacija o delu strokovnega teama za pripravo nove organizacije TOZD tovarne traktorjev. Potrdili so predlog kadrovske 'komisije pri konferenci 00 ZS ŽŠ o imenovanju komisije za uskladitev pravilnika o urejanju stanovanjskih razmer delavcev TOZD in delovnih skupnosti ter samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, skupnih osnovah in merilih za urejanje stanovanjskih razmer delavcev TOZD in delovnih skupnosti. Delegati so sprejeli sklep, da bo žš sodelovala pri nakupu kadrovskih stanovanj v višini 30 °/o od kupne vrednosti posameznega stanovanja.
.Na 9. redni seji, zadnji v letu 1980, so delegati med drugim ugotovili, da so vse TOZD sprejele samoupravne sporazume o temeljih plana SOZD in Interne banke za obdobje 1981—1985 in samoupravni sporazum o temeljih plana delovne organizacije Žš. Pomudili so se tudi ob sprejemu temeljne vsebinske zasnove glasila štorski železar in se seznanili z vrednostjo točke za obračun OD od 1. decembra .1980 dalje.
Komisija za gospodarjenje na
nivoju delovne organizacije se je sestala 7. januarja in se med drugim seznanila s poročilom o izvršitvi operativnega plana dinamičnega in dvanajstino letnega plana za november 1980. Poročilo so podali tudi iz delovne skupnosti za komercialne posle. Ob tem ¡so ugotovili, da so novembrski rezultati razveseljivi in moramo stremeti za takšnimi tudi v tem letu. Delegati so se seznanili tudi z informacijo o povišanju vrednosti točke iz 16 (Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 4. strani)
di novi osnutek pojem tehnična
izboljšava.
Tehnična izboljšava j g tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodnje, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav ter boljša kontrola proizvodnje in boljša varnost dela.
Avtor tehnične izboljšave ima pravico do primerne odškodnine od organizacije, ki uporablja tehnično izboljšavo (torej ne samo od organizacije, pri kateri je na delu).
Samoupravni organ organizacije odloča o priznanju odškodnine za tehnično izboljšavo.
Delavci organizacije združenega dela morajo natančneje urediti postopek in pogoje za preizkušnjo in uporabo tehničnih izboljšav ter način, kako se določi odškodnina z medsebojnim samoupravnim sporazumom in drugimi internimi akti.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ali
potrebujete
finančno
pomoč?
— obveznost priprave poročil o delu blagajne VP itd.
Blagajna vzajemne pomoči bi Zbirala denarna sredstva od članov iz članarine, ki bi jo odtegovali v službi obračuna osebnih dohodkov, ter jim odobravala posojila v okviru zbranih sredstev brezobrestno in za določen čas.
Sredstva, ki bi jih člani blagajne VP vplačevali v blagajno, se bodo vodila na hranilni knjižici
oziroma na tekočem. računu.
Za vsakega člana bo vodena posebna evidenčna kartica prihrankov iz vplačanih članarin.
Vsa pojasnila glede vstopa v članstvo vzajemne pomoči vam bodo dajali predsedniki IO, OO ZS v TOZD oziroma DS, le-ti pa bodo vaša mnenja in želje prenašali tov. Motohu, sekretarju sindikalne konference Železarne Štore.

lotmm» mss
Si nam kakor mati draga, si nam kakor vala, v Štorah si edina, ki nam daješ kruha.
Tisoče sinov, hčera si nas posvojila,
hvala za .dobroto tvojo, stanovanje in pa delo.
Topla si, vsa vroča — vsepovsod iskriš, jekla tvoja plemenita — to je tvoj proces.
Ulitki .tvoji so kakor seme, v peči svoji jih kališ, vsepovsod si že nasjala naše seme, naš sloves.
Kakor mati si vedno nas učila — bodite si bratje, sestre, bodite družina ena, podajte si roke.
Ni lepo, če kdo iz koga norce brije, a sam veliko več ne ve. Pa še tole si dodala, je bilo .tako .in tudi bo, jela ni brez dela.
Naj se tvoja čast in slava čuje tudi prek meja, bodi vroča, vedno čila, v postrojenju zdrava.
Srca naša toplina tvoja naj ogreva,
kakor danes, tako naj vedno bije ti srce jekleno.
Martin iz prometa
Ustanavljanje in upravljanje blagajne vzajemne pomoči
Pred leti, natančneje do leta 1975, je v Železarni Štore uspešno poslovala blagajna vzajemne pomoči, v katero je bilo vključenih precejšnje število članov.
Potem je blagajna vzajemne pomoči počasi propadla in bila tudi ukinjena. Prav v tem letu je namreč iz blagajne vzajemne pomoči dvignilo svoje prihranke največje število članov. V blagajno je bil dotok dinarskih sredstev iz članarine premajhen, da bi bilo še možno v okviru^le-teh odo-bravati posojila in tako je blagajna vzajemne pomoči izgubljala svoj pravi pomen. Odbor vzajemne pomoči, ki je nadzoroval poslovanje blagajne, se je odločil, da se prihranjena denarna sredstva izplačajo še preostalim članom in se blagajna ukine.
Med člani kolektiva je še vedno obstajala želja, da bi ponovno organizirali varčevanje v blagajni vzajemne pomoči za dajanje pomoči članom v obliki posojil in pritegniti tokrat še večje število članov.
To pobudo je dala sindikalna konferenca naše DO, jo obravnavala ter sklenila sprožiti ide-
jo, da bi blagajna vzajemne pomoči ponovno oživela po naslednjih načelih.
Član vzajemne pomoči lahko postane sleherni zaposlen v Železarni Štore.
Blagajno vzajemne pomoči u-stanovijo zainteresirani delavci v TOZD in DS.
Poslovanje in upravljanje vzajemne pomoči se uredi s posebnim samoupravnim splošnim aktom, ki ga sprejmejo člani na zboru ali po svojih organih.
Navajam le nekaj glavnih točk, ki jih bo zajemal samoupravni splošni akt, in sicer:
—	organe blagajne VP, njihove pravice in dolžnosti ter trajanje mandata,
—	pogoji za včlanjanje. in prenehanje članstva,
—	znesek denarnih sredstev, ki ga člani plačujejo v blagajno VP,
—	višina posojila,
—	rok in pogoji za vračanje posojila, &
—	način vodenja, knjigovodska evidenca v skladu z zakonom,
—	kontrola blagajniškega poslovanja,
—	način razpolaganja s sredstvi v blagajni,
(Nadaljevanje s 5. strani)
na 17 din ter s porabljenimi sredstvi za reprezentanco in za službena potovanja v tujino.
Komisija za kadre in splošne zadeve ima v tem obdobju še posebej veliko dela. Sestajajo se skupaj z delegati za usklajevanje, da bi uskladili rangirne odnose za tiste TOZD in delovne skupnosti, v katerih referendum ni uspel, ali pa do njega sploh ni prišlo. Komisija je z delom pričela 25. 12. in so se do sedaj sestali štirikrat.
Odbor samoupravne delavske kontrole se je sestal na 3. redni seji 17. 12. 1980. Pri pregledu dela odbora posebne 'finančne službe so ugotovili, da je potrebno tesnejše sodelovanje med delovnimi skupnostmi ter bolj kot doslej v prihodnje skrbeti za redno in smotrno aktiviranje finančnih sredstev. Odbor je pregledal poročilo o delu komisije za družbeni standard i.n stanovanjske zadeve. Iz poročila so ugotovili, da se pojavljajo pri delu te komisije številne težave zaradi določil naših še veljavnih samoupravnih aktov. Ker pa je pred sprejemom .nov zakon o urejanju stanovanjskih razmer in so ob upoštevanju pravilnika o urejanju stanovanjskih razmer'delavcev v TOZD in DS ter samoupravnega sporazuma že določene izkušnje, je delavski svet delovne'organizacij e ~že imenoval posebno komisijo, ki bo naše samoupravne akte uskladila.
Odbor se je seznanil tudi s poročilom o delu komisije za gospodarjenje, medtem ko. so obravhavo poročil o delu delavskega sveta delovne organizacije ter komisije za kadre, ¡in splošne zadeve zaradi odsotnosti zadolženih delegatov preložili na naslednjo sejo. Razpravljali so o
problematiki v zvezi z osvajanjem določil iz pravilnika o delovnem redu ter ugotovil, da je le-ta nujno potreben temeljite korekcije. Zato so predlagali, da delavski svet delovne organizacije začne postopek za uskladitev in dopolnitev pravilnika o delovnem redu. Ker pa je za realizacijo potreben določen čas, odbor priporoča vsem vodstvom TOZD in delovnih skupnosti, kakor tudi vsem članom naše DO, da se čimbolj dosledno ravnamo po še veljavnem pravilniku o delovnem redu ter tako pripomoremo h gospodarnejšemu poslovanju v stabilizacijskem obdobju v okviru SLO in družbene samozaščite. Istočasno je odbor SDK predlagal že imenovani komisiji za uskladitev pravilnika, naj ise prepove vožnja iz osebnimi vozili v varovanem območju in se skuša najti primerna rešitev z dodatnimi vožnjami na relaciji Štore I in Štore II.
Odbor je razpravljal tudi o oceni gibljivega delovnega časa, ki je pozitivna, vendar je menil, da se nadalje ne more širiti, dokler ne bodo na razpolago registrirne ure ter izdelan organizacijski predpis. To sc naj po možnosti realizira že v letu 1981.
Delavski sveti TOZD in delovnih skupnosti so v decembru obravnavali poleg tekoče problematike tudi ostale samoupravne zahteve. Osrednje točke obravnav so bile žahteve po sprejemanju srednjeročnih planskih dokumentov SIS in občine C&lje za obdobje 1981—1985.
Kljub mnogim težavam, ki so nas spremljale ob sprejemanju teh dokumentov, so se tudi zbori delavcev sestali pravočasno in se odločali glede njih.
Področje za samoupravna
razmerja in ¡informiranje
Ali bo to zadnja stolpnica na Lipi?
Delovni kolektiv štorskih žele-zarjev je in še nenehno skrbi za pridobivanje novih ter sodobnih proizvajalnih sredstev. Že takoj v povojnih letih in vse do danes je bilo izvedenih več rekonstrukcij na zastarelih napravah ter o-bratih. Zgrajeno je bilo tudi več sodobnih ntovih obratov, da bi razširili asortiment ter povečevali proizvodnjo.
Ves ta čas, ko je bila poglavitna skrb za razširjeno reprodukcijo v proizvodnji, kolektiv železarjev tudi ni zanemarjal razširjene reprodukcije na področju pridobivanja novih in sodobnejših stanovanj za svoje delavce.
Stanovanjsko naselje na Lipi, na manjšem hribu med staro in novo železarno, je tako iz leta v leta, skupaj z delovno organizacija spreminjalo svoj zunanji videz. Najprej so zgradili četvorč-ke, ki so se jim pridružili številni 16 in 18rstanovanjski bloki, nato dve »jugomont« stolpnici s po 49 stanovanji, večji kompleks individualnih hiš, nova osnovna šola, metalurška šola z internatom, vrtec, trgovina, kegljišče z bifejem, dom ljudske tehnike in lepo urejeni športni objekti. V lanskem letu je naselje dobilo sodobni zdravstveni dom, tri mesece kasneje pa so se vselili še v
novo stolpnico S-2 z 52 stanovanji.
Gradbeno industrijsko podjetje Ingrad iz Celja je proti koncu lanskega leta, v okviru gradnje za trg, pričel z izgradnjo četrte in zadnje stolpnice na Lipi, toliko jih predvideva namreč sprejeti zazidalni načrt. Stolpnica S-3 bo predvidoma končana v letu 1982. Struktura in število stanovanj bo enako kot v stolpnici S-2. Z dograditvijo te stolpnice bo stanovanjsko naselje na Lipi imelo skupno 378 družbenih stanovanj.
Predvidena je še dozidava o-snovne šole in trgovine, izgradnja poslovnega objekta, v katerem bodo prostori za pošto, banko in drugo, preureditev kegljišča s pridobitvijo četrt steze in povečave gostinskega prostora, ureditev avtobusne postaje, razširitev ceste, ki Vodi prek Lipe z ureditvijo pločnikov za pešce, predvidena je tudi povezava te ceste z izgradnjo nadvoza prek železnice na cesto Celje—Rogaška Slatina. Verjetno bo prav to novo srednjeročno obdobje 1981—1985 tisto obdobje, v katerem bo stanovanjsko naselje na Lipi dobilo svoj končni videz in tega si vsi železarji skupaj s krajani tudi želimo.
Š. Arzenšek
SPORT
Pokal Franja Vrunča
V hladnem nedeljskem jutru, dne 11. januarja se je na Svetini pri Vrunčevem domu (narodni heroj Franjo Vrunč, prvi komandir celjske ¿/ete, ustreljen 1941), zbralo enaindvajset starejših in f mlajših tekmovalcev, da bi se pomerili v smučarskih tekih na 2,5, 4 in 6,5 kilometrov dolgih teka-- ških progah. Na prvem Vrunčevem pokalu so sodelovale skupi-, ne iz celjskih podjetij Ingrada, Libele, Cinkarne, Nivoja ter ekipa gostitelja, štorskega TVD Par-, tizana.
Organizacija tekmovanja je bila vzorna, žal pa se je vabilu odzvalo, ki smo ga naslovili na vse organizacije, društva in OZD v celjski občini, premajhno šte-, vilo tekmovalcev. Pogrešali smo tudi kakšnega novinarja. Pri startu ob 10. uri je živo srebro pokazalo temperaturo zraka minus šest stopinj Celzija, proga je bila. dokaj trda, kljub temu je tekma potekala brez nezgod.
Tovariš Mirko Gozdnikar, predsednik konference OO ZSS Store je pred tekmovanjem spregovoril navzočim in dejal.
Tovarišice in tovariši, tekmovalci!
Dovolite mi, da vas v imenu častnega predsedstva te prireditve iskreno pozdravim. Z današnjim dnem se tudi člani TVD Partizan in delovni kolektiv Železarne Štore pridružujeta novima oblikama športne rekreacije .— teku in hoji na smučeh. Ta zvrst rekreacije si vse bolj utira pot med ljudi vseh starosti in obeh spolov.
Množični teki nam dovolj zgovorno govore,, kako zdrava in priljubljena postaja ta rekreacija. V Štorah smo sicer teke na smučeh poznali že leta 1948, ko je bil v Domu železafjev na Svetini prvi povojni seminar za .smučarske teke za štajersko regijo. Smučarji tekači so po tem tečaju še vrsto let nastopali na tekmovanjih za društvo in za mesto Celje. Po nekaj letih je zaradi objektivnih razmer ta de-
javnost v Štorah zamrla, razvilo pa se je izredno kvalitetno alpsko smučanje. ,
Ponovna uvedba tekaške discipline v zimskih srečanjih kolektivov Slovenskih železarn pred leti nas je spodbudila tudi v Štorah, da ponovno zarežemo teka-* ške smučine na Svetini. Skromna tekaška ekipa, počasi toda vztrajno pridobiva nazaj svoje mesto v TVD Partizan- in ob pomoči delovnega kolektiva Železarne Štore uspešno nastopa na množičnih tekaških prireditvah v Sloveniji.
Ekipni zmagovalci TVD Partizana Štore od leve proti desni Bobnič, F. Kavka in V. Majoranc
Današnja prireditev ima namen, da to dejavnost še bolj približamo prebivalcem in delovnim ljudem. In ne samo to. Prireditev ima tudi spominsko obeležje na slavne partizanske dni in na nafodnega heroja Franja Vrunča, katerega ime nosi tudi Dom borcev NOB Štore.
Odločili smo se, da današnje tekmovanje postane tradicional-
Partizan in 3. Kranjc Jelko — Nivo Celje.
3.	Najboljši tekmovalci nad 40 let so bilit.l. Rožič Niko — Nivo Celje, 2. Kavka Franc — TVD Partizan Štore, 3. Kavka Marjan — TVD Partizan Štore.
4 ,Med. ekipami je bila najboljša ekipa Partizana Štore v sestavi Kavka Franc, Majoranc Vlado in Bobnič Drago, in tako o-svojila pokal Franja Vrunča v trajno last. Drugo mesto je o-svojila ekipa Nivoja Celje, tretje in četrto mesto ekipi Partizana Štore in peto mesto Libela Celje.
5.	Prvi trije najboljši posamezniki iz treh starostnih skupin tekmovalcev so prejeli medalje, ostali do 10. mesta pa diplome.
Počitnice in zima
Začetek zimskih počitnic pomeni začetek zimskih radosti, sproščenosti na snegu za večino otrok. V stoletni pratiki je napoved, da bo letošnja zima bela in lepa kot razglednica. In kaže, da bo res tako, saj šo si že doslej najbolj zavzeti smučarji in sankači lahko nabrali lepo število prevoženih kilometrov pa je še pol zime pravzaprav pred nami. Pričela se je'tudi sezona tečajev smučanja. Na svetiniski žičnici se od 12. januarja odvija ipouk obvladovanja veščin na snegu. Smučarska sekcija TVD Partizan Štore je tudi letos organizirala začetniške in nadaljevalne tečaje za otroke in odrasle. Otrok se je prijavilo okoli sto, poučujejo pa jih preizkušeni smučarski vaditelji, člani našega društva.
Tudi oba športna aktiva (ki delujeta v sklopu štorskega Partizana) sta organizirala tečaje na svojih območjih. Prizadevna Jože Grmek v Kompolah in Karli Holcinger v Laški vasi utirata^ pot mladi generaciji smučarjev, in to zelo uspešno. Ob zaključku tečajev je bal preizkus znanja, na tekmi v Dragi ipa sta se pomerili pionirski in cicibanski skupini obeh vasi. Prihodnjič bo srečanje v DRČI (Žlajfi). Ob koncu smo se slikali — kdove, mogoče ipa se med temi malčki skriva kakšen novi Križaj ali Zavadlalova?
PIONIRSKA TEKMA NA SVETINI
4.	januarja je bila ob žičnici na Svetini prva letošnja smučarska preizkušnja štorskih pionirjev in cicibanov v režiji smučarske sekcije TVD Partizan.
REZULTATI:
Cicibani do 6 let:
L Sašo Štante
2.	Oskar Drobne
3.	Peter Štor
4.	Boštjan Šlatau
Cicibanke:
1.	Tatjana Kragelj
Pionirji 7—10 let:
1.	Roman Štor
2.	-Gregor Žohar
3.	Peter Kelenc
4.	Angelo Kragelj
Vodstvo društva je cicibane in pionirje nagradilo z medaljami In. diplomami. Tekme za najmlajše bodo ob žičnici skoraj vsako nedeljo.	Jok
Pionirke 7—10 let:
1.	Monika Kaluža
2.	Bojana .Sivka
3.	Simona Juvan
Pionirji 11—12 let:
1.	Darij Jevšenak
2.	Mitja Šlatau
3.	Andrej Hrastnik
4.	Branko Planinšek
Pionirke 11—12 let:
1. Bronica Štor
no s posebnim obeležjem na dneve naše revolucije in spominom enot, ki so se borile na območju Svetine.
Želim, da bi ta prireditev u-spela Jn si v naslednjih letih pridobila svoje mesto tudi v slovenskem merilu, nastopajočim pa obilo uspeha.
REZULTATI:
1.	V skupini žensk sta nastopili le dve tekmovalki. Zmagala je Angela Juvan iz Nivoja Celje pred Danico Verbič — TVD Partizan Štore.
2.	V kategoriji tekmovalcev do 40 let:
1. Majoranc Vlado — TVD Partizan, 2. Bobnič Drago — TVD
KADROVSKE VESTI
V	mesecu decembru 1980 so bile v naši delovni organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Marjan Zupanc, KV prodaja-, lec — DS za komercialne posle; Ivan Pišek, PK avtomehanik — TT montaža; Nevzet Bajrekta-revič, NK delavec — valjarna I; Zdenka Kroflič, VK trgovski poslovodja — livarna I; Majda Žlof, NK delavec — komunala; Esad Aldžič, NK delavec — livarna II; Milan Petrušič, KV strojni ključavničar — mehanična delavnica; Zijad Mešinovič, NK delavec — valjarna I; Jožef Galun, NK delavec — transport; Zlatka Polak, KV administrator
—	DS za komercialne posle; Jožica Guzej, NK delavka — TOZD DPG; Aca Ranic, KV strojni ključavničar — jeklarna.
Iz JLA so se vrnili:
Herman Drofenik, KV valjavec profilov — valjarna II; Anton Golčman, KV strojni ključavničar — TT obdelava; Ivan Zupanič, NK delavec — TT montaža; Zoran Petrušič, KV strugar — mehanična delavnica; Milan Kodrin, KV strojni kalupar
—	livarna II.
Izključeni iz delovne organizacije zaradi neopravičenih izostankov so bili:
Isuf Uka, NK delavec — transport; Marjan Kušar, KV strojni kalupar — TT montaža; Izet Dizdarevič, NK delavec — livarna II; Josip Roškarič, PK delavec — elektroobrat; Franc Potočnik, NK delavec — valjarna I, Željko Slovic, NK delavec — transport.
V	poizkusni dobi so odšli:
Mitar Nikolič, NK delavec — livarna I; Soljo Salkanovič, PK varilec strugar — TT obdelava; Venčeslav Kink, NK delavec — livarna I.
V	JLA je odšel:
Jože Nežmaj, KV strojni kalupar — livarna I.
Z rednim odpovednim rokom je odšel:
Stanko Jezernik, SS strojni tehnik — TT — priprava.
Po lastni želji je odšel:
Martin Galuf, PK kurjač plinskih peči — livarna II.
železarne
ljubljana
IVAN ŽMAHAR, rojen 14.'2. 1927, stanujoč Puncarjeva 9, Celje. V našem ¡podjetju se je zaposlil leta 1948. Najprej je delal kot skladiščnik in kalkulant. -Leta 1949 je prevzel dolžnost personalnega referenta. V letu 1958 je bil ¡premeščen na Okrajni sindikalni svet v Celje za predsednika. Po izteku -mandata se je vrnil na delo v železarno in je bil razporejen v komercialni sektor, kjer je opravljal razna zahtevna dela. V letu 1975 je bil premeščen v DS za kadre . in splošne zadeve.
Invalidsko je bil upokojen 3.
11.	1980.
VINKO FIDLER, rojen 2. 1. 1922, stanujoč Sp. Gabernik 1, p. Podplat. V tem podjetju se je zaposlil leta 1948 kot kovač v jeklarni. Leta 1950 je bil premeščen na promet, prav ¡tako za dela in naloge kovača, pred upokojitvijo pa je opravljal dela strojnega -mehanika — varilca v oddelku za vzdrževanje tirnih transportnih sredstev.
Dne 30. H. 1980 je bil redno upokojen.
JOŽE RECKO, rojen 27. 12. 1920, stanujoč Laška vas 12, Štore. V železarni se je zaposlil leta 1948 in je delal dve leti. Nato je ponovno začel -delati v letu 1958. Pretežni čas je delal v livarni kot čis-tilec-izpraanilec, zadnja leta pa kot jedrar.
Dne 31. 12. 1980 je bil redno upokojen.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj vlado, Uršič Rudi, Zelič Franc, ing., Zmahar Ivan — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
IVANKA VRANIČ, rojena 29.
7.	1921, stanujoča Čopova 23, Celje. V našem podjetju je bila zaposlena prek 25 let. Opravljala je razna dela ¡in naloge v materialnem knj igov-odstvu.
Invalidsko je bila upokojena
25.	11. 1980.
JOŽE KOČAR, rojen 11. 3. 1927, stanujoč Štore 48. V naši delovni organizaciji je bil zaposlen najprej od leta 1947 do 1950. Ponovno se je zaposlil V letu 1954. Pretežno je delal v obratu valjarna na raznih delovnih mestih. V letu 1974 je bil premeščen v ,jekloulek in je delal do upokojitve kot škupinovodja lu-žilnice.
Invalidsko je bil upokojen 23.
12.	1980.
Vrata v stavbi bivše zdravstvene postaje v Štorah. Fantje, gremo!
—	Glej ga! Gumb ti bo odpadel!
—	Eh, saj vem! Pa kaj, ko si ne znam pomagati in še zapostavljenega se počutim. V informatorju sem čital, da bo tečaj za šivanje za nežni spol. Kaj pa mi?.
Diplomirali
December leta 1980 je bil za nekatere člane našega kolektiva posebno svečan.
26. 12. 1980 so bile na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, oddelek metalurgija, podeljene diplome metalurškega inženirja našim delavcem, ki so se izobraževali ob delu v oddelku v Štorah.
Poudariti moramo, da so bile Štore eno izmed treh središč izobraževanja metalurških višješolskih kadrov v Sloveniji. Lahko se pohvalimo, da so študentje v oddelku delali izredno uspešno, saj so zaključili študij pol leta pred uradnim zaključkom študija.
Glede na razmere pri rednem izobraževanju metalurgov smo lahko več kot zadovoljni, da smo se odločili za tovrstno izobraževanje metalurgov ob delu in si pridobili strokovno kvalificiran kader, ki bo v prihodnje lahko nosilec razvoja tehnologije. Seveda to ne sme biti zadnja stopnica v znanju, temveč samo osnova za nadaljnjo željo po znanju in spoznavanju zakonitosti.
Pri sami podelitvi diplom v veliki zbornični dvorani univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je predstojnik FNT prof. Grobelnik izrecno poudaril pomen tovrstnega izobraževanja in tudi to, da so redki trenutki, ko je lahko tako velikemu številu diplomantov podelil diplome, ki so si jih pridobili s študijem ob rednem delu.
Vsem diplomantom čestitamo in naj jim bo to spodbuda za prihodnje delo.
26. 12. 1980 so diplomirali naslednji študentje na FNT Ljubljana, oddelek Metalurgija:
1.	Anton ARH,
TOZD valjarna II
2.	Drago FLIS,
DS PP
3.	Mirko GAJŠEK,
TOZD valjarna II
4.	Franc KAVČIČ,
TOZD valjarna II
5.	Jože ROMIH,
TOZD valjarna II
6.	Franc ROMIH,
TOZD TT
7.	Franc TRAFELA, TOZD jeklovlek
8.	Jože VODEB,
TOZD livarna valjev
9.	Stanko ZIMŠEK, TOZD KK
ing. Tomaž Štolfa