Glas '»daja: OO SZĐL / Direk-|r : Slavko Bezrvik / Ureja: Uredniški odbor / Odg. urednik: Miro Zakrajšek ^1 .uredništva 475/397 — Uprave J75 — Tek. račun pri Komunalni piki Kranj št. 61-KB-1-2-135 — Iriiaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din KRANJ, 19. OKTOBRA 1956 LETO IX. — ŠT. 83 DIN 10.— Glasilo SZOL za Gorenjsko Gorenjske S KONFERENCE ZK V TOVARNI »ISKRA« Kranj, 18. oktobra. Včeraj popoldne je bila v tovarni »Iskra« v Kranju konferenca aktiva Zveze komunistov, kateri so prisostvovali sekretar Okrajnega komiteja ZKS Kranj Mirko Zlatnar, član CK ZKS Matija Krmelj in član Občinskega komiteja ZKS Kranj Ivo Majdič. Konferenca je obravnavala vrsto perečih proizvodnih in političnih vprašanj, pokazala pa je tudi nekatere napake v delu organizacije, ki jih bo treba nujno odpraviti. V precej obširnem referatu, ki pa ni bil dovolj konkreten, je sekretar tovarniškega komiteja ZKS Stane Bo-Stjančič nanizal vrsto splošnih proizvodnih problemov tovarne, dotaknil pa (fo je tudi razmer v samskem domu, ki ga ima tovarna na Planini, nadalje obratnih nezgod, higiensko-tehnične *aščite dela, hkrati pa je tudi bolj **U manj uspešno ocenil delo organov delavskega samoupravljanja in ostalih Množičnih organizacij ter vlogo komunistov v njih. Razprava, ki je bila izredno živahna. Je v začetku mestoma prehajala v brezprincipielno in zategadelj nekonstruktivno obravnavanje problemov v Podjetju. Pokazala pa je, da tarejo kolektiv »Iskre« nekateri resni problemi, katerih rešitev je nujna, če želi tovarna doseči še večji napredek. »Iskra« sodi prav gotovo med naše relativno najbolje organizirane tovarne. Vendar je jasno, da se da še marsikaj izboljšati. Zato pa je potrebna Enotna akcija vseh članov kolektiva in vseh množičnih in političnih organizacij. Razprava pa je povsem jasno Pokazala, da tega v »Iskri« ni v taki Pieri, kot bi bilo to želeti. Vse premalo je povezave med sindikalno organizacijo, organi delavskega samoupravljanja, vodstvom podjetja in organizacijo Zveze komunistov. To vsekakor škoduje normalnemu vzdušju v tovarni in demobilizira kolektiv pri Uresničevanju enotne akcije, tako pri obravnavi proizvodnih kot političnih oalog. {DRUŽBENI PLAN OBČINE KAMNIK BO IZPOLNJEN Po dosedanjih podatkih je skoraj Verjetno, da bo letošnji družbeni plan občine Kamnik izpolnjen stoodstotno. Kljub številnim težavam, ki so ovijale delo v zimskih mesecih, je indu-Wrdja v prvem polletju izpolnila 46,3°/» letnega plana, obrt 47%, promet 58%, kmetijstvo 44%, trgovina 88%, gostinstvo 90%, komunala 52%, kmetijska fcadruge pa 66%. Najmanjši odstotek 3e doseglo gradbeništvo, namreč 26%. V skupnem merilu je vse gospodarstvo občine izpolnilo 46,4% letnega Plana. Plan izvoza v deviznih dinarjih je bil izpolnjen z 42%. Ker je dru-t>a polovica leta vedno boljša, je sko-raj gotovo, da bo plan v celoti realiziran. Z. SOVJETSKA ZDBAVSTVENA DELEGACIJA OBISKALA GORENJSKO Kranj, 17. oktobra. Danes dopoldne je obiskala Kranj sovjetska zdravstven?, delegacija pod Vodstvom prvega pomočnika ministra *a zdravstvo Sovjetske zveze g. Jio-oiotova. Delegacijo spremlja ljudski Poslanec dr. Jože Potrč. Sovjetski gostje so si ogledali °bratno ambulanto tovarne »Iskra« in Se zelo pohvalno izrazili o njenem de-*o. Zanimali so se tudi za zdravstveno službo in delovne pogoje v podjetju. Nato so se odpeljali na Golnik, kjer *o si ogledali sanatorij za tuberkulozo *P naposled na Jesenice, kjer so obirali jeseniško bolnišnico. Ta notranja neenotnost političnih sil v podjetju, kateri botrujejo tudi osebna trenja nekaterih, je vzrok, da se posamezni problemi obravnavajo na različnih mestih in forumih, ne da bi pravzaprav vedeli drug za drugega. Zaradi tega je tudi kolektiv še vse premalo seznanjen s celotno problematiko in nalogami podjetja. Zavestne mobilizacije kolektiva za uresničevanje posameznih nalog sicer ni moč doseči kar čez noč, marveč postopoma in z vztrajnim delom. Prav tu pa zopet manjka enotna akcija, predvsem najbolj naprednega in zavestnega činitelja v podjetju. V razpravo je posegel tudi sekretar OK ZKS Mirko Zlatnar. Poudaril je, da se mora organizacija Zveze komunistov v »Iskri« predvsem zavedati svojih pomanjkljivosti in napak, nato pa se smelo spoprijeti z njimi. Dejal je, da večja razgledanost posameznega člana Zveze komunistov terja od njega tudi veliko večjo odgovornost. Ce bo hotela tovarna dosegati še večje uspehe in napredovati na vseh pod- USPEŠNO TODA SE NEKO-KOLIKO ENOSTRANSKO DELUJEJO KRAJEVNI ODBORI V OBČINI KRANJ V občini Kranj je 22 krajevnih odborov. Le-ti razpolagajo letos s 25,373.000 din kredita za komunalne potrebe (za urejanje cest, pokopališč in za drugo komunalno dejavnost). Do 10. t. m. so krajevni odbori izčrpali iz odobrenih sredstev okrog 7,216.000 din. Premalo pa se nekateri krajevni odbori lotevajo tudi drugih svojih nalog, kakor n. pr. dela z družbenimi organi v njihovih krajih (denimo, s šolskimi odbori, sodelovanje z zadrugami itd.). Caka jih naloga, da tudi v to smer razširijo področje svojega delovanja, da bi dejansko postali organi lokalne samouprave; potem bo tudi celotna občina laže in temelji-tejše opravljala svoje delo. Njihov hitrejši razvoj pa je dokaj odvisen tudi od tega, kako bodo z njimi sodelovali posamezni sveti pri Občinskem ljudskem odboru. Z-k ročjih, je brezpogojno potrebna enotnost kolektiva. Boriti se je treba prav tako za izvajanje sklepov od vrha navzdol. To pa je možno le, če je za to mobiliziran in na to pripravljen ves kolektiv. Ko je govoril o splošnih komunalnih probhemih, je tovariš Zlatnar poudaril, da si je v prihodnje treba prizadevati, da vključimo še več delavcev — neposrednih proizvajalcev v organe družbenega upravljanja v komunah. V teh organih pa naj se predvsem delavci - komunisti bore za smotrno uresničevanje načel dejanskega dviganja življenjskega in družbenega standarda delovnega človeka. I. A. NOVA STANOVANJA Buldožer se je v Stražišču zažrl v zemljo, da bo pripravil tla za gradnjo 4T novih stanovanjskih hiš, ki jih je začela graditi »Tiskanina«. Pravijo, da bo do septembra prihodnjega leta polovica teh hiš že pripravljena za vselitev, vse pa bodo gotove do konca leta 1957. Kritična mnenja in predlogi Formalizem v samoupravljanju V razpravi na konferenci komunistov v jeseniški Železarni je tovariš' Dante Jasnič povedal nekaj poučnih konkretnih misli in predlogov glede nadaljnjega razvijanja samoupravljanja v Železarni in v drugih organih samoupravljanja v jeseniški lokalni skupnosti. Tovrstna problematika bo bržkono zanimiva tudi za nekatere drugo kolektive. Med drugim je tov. Jasnič sodil, da so v Železarni z letošnjimi organizacijskimi ukrepi (ustanovitev nekaterih novih komisij delavskega sveta, reor- ganizacija organov samoupravljanja po grupah obratov itd.) ustvarili možnosti za nadaljnjo izpopolnitev samoupravljanja^ vendar pa za zdaj še niso dosegli povsem zadovoljivih rezultatov. Kolektiv še vedno ni dovolj obveščan o gospodarjenju in še ne more močneje vplivati na delo samoupravnih organov. Delavski svet rešuje posamezne probleme preveč odtrgano od volivcev, zaprt sam vase. Ko so v tovarni vzpostavljali komisije pri delavskem svetu, so računali, da bodo ti „CEMU TRUD — KO NI OBISKA!" V Iržiškem kulLurnein življenju vlada mrtvilo Tistikrat, ko so v Tržiču razstavljali gorenjski slikarji in kiparji, se je nad nezanimanjem tamkajšnjega občinstva za upodabljajočo umetnost marsikdo zamislil. V desetih dneh je bilo na razstavi vsega le 40 obiskovalcev ali stokrat manj kot v Kranju. V septembru je prišlo gostovat med Tržičane tudi Prešernovo gledališče iz Kranja. Predstavilo se je s Cankarjevimi »Hlapci«. Uspeh ni bil tokrat prav nič boljši kot ob razstavi. Zasedena je bila le dobra četrtina dvorane. In vendar bi v tem mestecu, kjer imajo le redkokdaj priložnost gledati uprizoritve poklicnega gledališča, človek upravičeno pričakoval večji obisk. To nezanimanje za gostovanje bi si kdo lahko tolmačil kot bojkot Kranjčanov, vendar sem še pred dnevi prepričala, da tudi predstave domače Svobode niso bolje obiskane. Letos ima dramska sekcija Svobode v načrtu vsak mesec novo pre-miero, predstave pa vsak teden. Člani upajo, da bodo z rednimi teden- skimi uprizoritvami uspeli pritegniti več občinstva. Na občnem zboru, ki bo verjetno še v tem mesecu, se bedo še podrobneje pomenili, o repertoarju v nastopajoči sezoni. Tudi za ostale sekcije bodo napravili načrte. Lutkarji bodo pričeli delati v decembru. Pevski zbor, ki ga je zdaj prevzel ravnatelj Glasbene šole, bo treba pomladiti. Kino sekcija bo še vnaprej predvajala celovečerne filme, tednike in poučne filme v okoliških vaseh. Dramska sekcija ima najprej na sporedu Miillerjevo delo »Lov na čarovnice«, ki ga bo" režirala tovarišica Logarjeva. Upajmo, da se igralci letos ne bodo več vpraševali, čemu trud, ko ni obiska. Približno tako je torej s kulturnim življenjem v Tržiču. Kje so vzroki za to in kako bi se jih dalo odpraviti, bodo znali najbolje povedati Tržičani sami. K uspehom pa bo med drugim nedvomno veliko pripomogla stalna in življenjska povezava Svobode s sindikalnimi organizacijami, Socialistično zvezo in Zvezo komunistov. J. O. r Kat rasgovor Od prvega do zadnjega vlaka Pred železniško postajo v Kranju sem dohitela znanko, ki je vodila za roko 3-letnega fantka in leto dni mlajšo deklico — Marjetko. »Pelješ svojo družinico na vlak?« sem jo nagovorila. »Ne, samo v čakalnico za matere in otroke sem namenjena. Ze od jutra sem v Kranju, Marjetko sem peljala k zdravniku, zdaj pa imam še dve uri časa do odhoda avtobusa. V čakalnici sem stalni gost in za nas matere je ta prostorček nepogrešljiv,« mi je pripovedovala. Kramljaje sva prišli na peron, kjer me je nato povabila s seboj v čakalnico. Stopili sva v prijazno, čisto in lepo opremljeno sobico. Sprejela naju je uslužna tovarišica v beli halji — Leopoldina šmidova. Na električnem kuhalniku je prav tedaj grela čaj za malega Janezka, ki ga je mamica na mizi za previjanje zavila v sveže plenice. Marjetka je takoj našla družbo pri živahni punčki z rdečo pentljo v laseh, ki se je igrala na klopi. Hitro sta postali prijateljici. »Pri nas je vedno dovolj družbe, posebno otroškega čebljanja,« je uganila moje misli tov. Šmidova. Tri leta je že v tej službi, dopoldne ona, popoldne kolegica ali obratno. Vrata čakalnice so odprta od prvega jutranjega do poznega večernega vlaka. Včasih je treba delovni čas tudi podaljšati, posebno ob zimskih večerih, ko zamude vlakov niso redkost. »Tudi noč sem že preživela tukaj,« jo dejala. »Mati je prepozno prišla na postajo in vlak ji je ušel. Ni imela kje prespati, zato sem jo povabila, naj ostane tu. Ce ima človek vsaj nekoliko srčne kulture, mu to ni težko,« je pripovedovala. Tedaj je prisopihal Jeseničan. Punčka z rdečo pentljo je z mamico zapustila čakalnico. Tovarišica šmidova pa je spremila ženo z malim Janezkom v naročju do vlaka in ji pomagala ne-sti prtljago. V čakalnico je medtem prišla dojit žena, ki se je vračala domov iz porodnišnice na Gašteju. Tovarišica Šmidova ji je pokazala belo pregrnjen divan za špansko steno. Trenutek kasneje je vstopilo mlado deklo s prošnjo za aspirin, za njo mati s sinkom, ki si je ranil prstek. Tovarišica Smidova je jokajočega fantka hitro potolažila in obvezala. Tako mineva v čakalnici dan za dnevom. Razen obiskovalk le malokdo ve za to humano delo, v katerem sc neposredno izraža skrb družbe za mater in otroka. J. O. pomožni organi upravljanja lahko temelj itejšo proučevali problematiko ter s svojimi predlogi pripomogM delavskemu svetu do stvarne j ših, ustreznejših sklepov. Toda komisije v tem doslej še niso povsem uspele. Še vedno se pripeti, da zmanjka časa za res temeljito vsestransko proučitev kakega problema skupno s kolektivom aM grupnimi sveti, še pred zasedanjem centralnega delavskega sveta. Komisije morajo gradivo proučiti večkrat na hitro roko, v enem, dveh dnevih ter izročo potem predloge delavskemu svetu, ne da bi bile povsem prepričane, da so le-ti najustreznejši. Tak je bil v zadnjem času primer s pridnostnimi dodatki. Pri razdeljevanju teh dodatkov ni biilo dovolj upoštevano ekonomsko načelo nagrajevanja po delu, uveljavile so se uravni-lovske težnje. Tudi ta primer ponovno opozarja, naj komisije ne prihajajo pred delavski svet s hitro, površno sestavljenimi predlogi. Od komisij je odvisno, ali bo sklep delavskega sveta lahko veljal dlje časa ali pa ga bo treba zaradi neustreznosti spreminjati že na prvi prihodnji seji. Organi samoupravljanja torej ne smejo delovati površno, pod pritiskom pomanjkanja časa, kajti to pelje v škodljiv formalizem, marveč naj vsak problem obravnavajo temeljito in kompleksno. Pravila Železarne naročajo, naj grupni delavski sveti pred vsako sejo centralnega delavskega sveta prouče s kolektivom problematiko in seznanijo centralni delavski svet z mnenji in predlogi kolektiva. Po vsaki seji centralnega delavskega sveta pa naj grupni sveti seznanijo kolektiv s sklepi delavskega sveta. Teh določil pravil pa še ne uresničujejo. Delo organov samoupravljanja naj bo v bodoče tudi bolj dosledno. Spremljati morajo tudi uresničevanje sklepov, sprejebih na prejšnjih sejah. Le tako bodo ljudje, zadolženi za uresničevanje teh sklepov, začutili večjo odgovornost do dela. Nekaj članov delavskega sveta no opravlja svoje funkcije, se ne udeležuje sej itd. Toda delavski svet ali sindikat v takih primerih žal ne predlagata kolektivu, naj takega neodgo-vorneža odpokliče iz organa samoupravljanja. Številnj delavski uslužbenci Železarne so tudi člani Občinskega ljudskega odbora, njegovih svetov in drugih samoupravnih organov v občini, v katerih bi lahko izdatnejše ugodno vplivali na življenje v lokalni skupnosti. Toda tu je čutiti ponekod for-* malnost. Tako je n. pr. z nekaterimi potrošniškimi sveti, ki so bili izvoljeni, zdaj pa se ne sestajajo, a hkrati nj>ihovi nedelavni člani sami negodujejo spričo problemov, ki ostajajo zato nerešeni. To nedoslednost in formalizem bo treba v prihodnje odločnejše preganjati iz dejavnosti samoupravnih organov. Z-k R5H S KONFERENCE ZK TOVARNE OBUTVE »PLANIKA« KRANJ Temeljito uvajanje novih delavcev v proizvodnjo je dolgoročna Investicija za dvig Storilnosti Komunisti kranjske tovarne »Planika« so na ponedeljkovi konferenci kritično pretresli dobro in slabe strani dela v podjetju. Na to zasedanje so povabili (udi čline kolektiva, ki niso vključeni v ZK. Referat je podil sekretar tovarniškega komiteja ZK tovariš Zadnik. Med poglavji, o katerih so naj več razpravljali, je bilo delo z mladino, uspehi in neuspehi delavskega upravljanja, boj za produktivnost, delo sindikalne organizacije in vzgoja kadrov. v trgovskih in gostinskih obratih, ki prodajajo živila Člani Zveze komunistov so premalo politično delali predvsem z mladino, zato tudi niso 'imeli zadovoljivih uspehov. Po letu 1952 niso prav nič pomnožili svojih vrst. Nezainteresiranost dela mladine do organizacije ZK je deloma posledica prejšnjih nezdravih razmer v njej. Članom ZK je v zadnjem letu uspelo, da so razne oseo-ne spore odpravili z dnevnega reda. Ugotovitve, da mladine niso uspeli pritegniti v politično delo, pa seveda ne veljajo samo za to tovarno. Samoupravni organi v podjetju no v začetku leta dobro začeli, kasneje pa je bilo v njihovem delu kdaj pa kdaj čutiti nekaj formalizma. Vzrok je v tem, da nekateri člani, ter organi še premalo poznajo osnovno problematiko podjetja. Dnevni redi so bili preveč obsežni. Zaradi tega je biio obravnavanje posameznih problemov večkrat le površno. Delavski Jvet in upravni odbor pričakujeta tudi več pomoči in zanimanja za njihovo delo od predstavnikov ljudske oblasti. Beležka Vino i u cigarete kot strelske nagrade Bilo je prejšnjo nedeljo v Zab-nici na zaključku Tedna zadružne mladine Gorenjske. Dopoldan, pri ocenjevanju živine, se je zbralo le malo ljudi, na popoldanskem zborovanju pa je bila ndelcžba nekoliko večja. Todr. kljub temu — odziv, predvsem mladine, na tem zborovanju ni bil zadovoljiv. Ne veni, kaj je glavni vzrok temu — morda slaba organizacija, nezadostna obveščenost. . .? Nedeljsko razpoloženje je hotela popestriti tudi Strelska družina iz Zabnicc. Okoli strelskega prostora je bilo vedno dovolj ljudi. Nekateri so gledali, drugi prvič preizkusili svoje strelske sposobnosti, nekaj pa je bilo že »izkušenih« strelcev. Oboji so pač poizkusili svojo srečo s tremi streli, za katere so plačali 20 dinarjev. Slišati je bilo nekaj pritožb, da "o puške slabe in ne nesejo iobro. Ne vem, v tej stvari ni-;em strokovnjak, možno je tudi, ia niso znali streljati. Res je pač to, da so bili okoli treh popoldne na mizi sredi strelišča še vsi glavni dobitki. In kakšni so bili ti dobitki? 15 steklenic rdečega in belega vina, 30 zavojčkov Zeta cigaret n približno toliko malih čokolad po 45 dinarjev. Toda — mar so bile le-te primerne za mladinsko prireditev, ko pa hkrati razpravljamo o borbi zoper alkoholizem med mladino? L j, Pozitivne rezultate je pokazal pred kratkim poizkus obratnih sestankov, ki jih zaradi številnih koristnih predlogov delavcev tudi v prihodnje bržkone ne bodo hoteli zanemariti. Kritično ocenjevanje napak, ki se pojavljajo v podjetju, je prav tako dober način za izboljšavo odnosov v kolektivu. Za dvig delovne storilnosti in boljšo kvaliteto proizvodov se mladi delovni kolektiv »Planike« zelo prizadeva. V tem pogledu so napravili velik korak naprej. Treba je namreč upoštevptl, da tovarna nima tradicije, da je bilo precej začetnih težav, zlasti še, k'.r so prišli vanjo delavci iz petih ra/.I'č-nih podjetij. Mojstre je bilo treba šele vzgojiti. Večino delovne sile predstavlja zdaj mladina, ki jo je prav tako treba usposabljati za vsa delovna mesta. V načrtu imajo ureditev posebne delavnice, v kateri bodo uvajali nove delavce v proizvodni proces. Tudi ekskurzije po obratih bodo za svoje delavce še naprej organiziral'. V zimskem času se bodo člani ZK intenzivneje posvetili študiju in vključili zraven predvsem mladino ter jo usposabljali za sodelovanje v samoupravnih organih. Razen tega ji bo treba nuditi več možnosti za zdravo razvedrilo in poživiti udejstvovanje v športnih in drugih klubih. J. O. Sredi septembra so začele tržne inšpekcije v vsej državi s sistematičnim pregledom trgovskih in gostinskih obratov, ki imajo kakršnokoli zvezo s prodajo živil. Ta pobuda je vsekakor vse pohvale vredna. Tega obsežnega dela se je lotila tudi državna inšpekcija OLO Kranj, ki je v vseh občinah formirala ustrezne komisije, ki so bolj ali manj že precej sredi dela. nekatere pa so se ga — žal — šele dobro lotile. Priključimo se naporni poti dvanajstih komisij v našem okraju, z belež-nico v roki in zapisujmo, kaj so ugotovili. Komisije bodo morale pregledati poslovanje 897 obratov, doslej pa so jih pregledali 242. Sindikalne podružnice sklicujejo občne zbore Prejšnji, teden so se začeli v našem okraju prvi letošnji občni zbori sindikalnih podružnic. Prve so imele svoje občne zbore nekatere podružnice sindikata javnih uslužbencev, te dni pa bodo začeli sklicevati občne zbore tudi v proizvodnih podjetjih. Predvideno je, da bodo vse sindikalne podružnice v okraju končale svoje občne zbore do 20. novembra; to bo hkrati priprava na občne zbore občinskih in okrajnega sindikalnega sveta, ki bodo v decembru. Sindikalne podružnice se pripravljajo, da bodo na svojih letošnjih občnih zborih razpravljale predvsem o ukrepih za povečanje proizvodnosti dela in proizvodnje ter o usposabljanju sindikalnega članstva v družbenoekonomsko razgledane upravljalce. Z-k II Nihče sicer ne more trditi, da se mladinci niso znašli ali da so držal, križem roke. Sami so ustanovili in tudi uspešno vodili svojo taborniško organizacijo. Ne le, da so se redno sestajali in se na teh sestankih zbližali ter se naučili marsikaj koristnega, tudi drugod so sodelovali: delovni so bili v dramski sekciji Svobode, vključili so se v njen pevski zbor in folklorno skupino. In vendar so vsi odgovorni ljudje v vasi čutili, da tu nekaj manjka. Pogrešali smo sistematičnega dela in množičnega sodelovanja mladine. Zaradi tega je upravni odbor Svobode prišel na misel, da bi ustanovil v okviru svojega društva mladinsko sekcijo, ki bi skrbela ne le za kulturni dvig svojih članov, ampak tudi za njih zabavo in razvedrilo. Poskus ni uspel, ker je po prvem sestanku stvar zaspala. Pač ni bilo človeka, ki bi temeljito zgrabil vse skupaj in lepo zamisel tudi srečno izpeljal. Pri tem pa velja omeniti, da bi imela prav Svoboda tu hvaležno delo: taborniki so na primer na svojo lastno pobudo na-študirali lutkovno predstavo, res da ob materialni podpori Svobode, vendar so sami napravili oder, uredili vso električno razsvetljavo, skratka vse, kar so pri predstavi potrebovali. In vendar v njihovi organizaciji ni ljudi, ki bi šteli več kot dvajset pomladi. To je lep dokaz, koliko voije in hotenja ostaja neizkoriščenega. Še hujše je bilo to, da v vasi niti Partizan niti Smučarsko društvo nista delala, kakor bi bilo treba. Obstojala sta le na papirju. Zdaj pripravljajo združitev obeh društev v TVD Partizan. Res je, da je vas brez telovadnice in da tudi telovadnega orodja manjka, vendar mi treba, da bi morali že takoj v začetku vzgajati atlete. Dovolj je igrišč in najrazličnejše možnosti pri igrah z žogo bodo zadostovale, da bodo ta igrišča vedno JSiva. Zimski šport pa je malokje mogoče gojiti tako kot prav v Kranjski gori, ki nima samo sijajnih smučišč, ampak tudi žičnico. Želim le, da bi bile organizacijske priprave kmalu končane in da bi novo društvo kmalu začelo delati. Športnih delavcev je dovolj, mladine tudi. Zakaj bi čakali? —zk Komisije so začasno odredile zaporo sedmih obratov, medtem ko so dale tri predloge občinskim ljudskim odborom za trajno prenehanje poslovanja. Pokvarjenega blaga je bilo ugotovljenega za več kot 100.000 dinarjev Pregledanim obratom so komisije izdale tudi 145 ,odločb za odpravo pomanjkljivosti, medtem ko so sestavi.'e 29 kazenskih prijav. Razen tega so odvzele tudi 43 vzorcev živil, ki so jih poslale v analizo Centralnemu higienskemu zavodu v Ljubljani. Kateri so tisti začasno zaprti ob a-ti? — Potočni mlin v Bukovem vrhu. prodajalna mesa Mesarskega podi_:-ja »Zadružnik« in poslovalnici 3 in G trgovskega podjetja »Rožca« z Jesenic, nadalje gostilna Račevo pri Zireh ter trgovini kmetijskih zadrug iz Lesc in Kovorja. Predlogi občinskima ljudskima odboroma v Zireh in Kranju za trajno prenehanje poslovanja pa omenjaio klavnico v Zireh ter gostilni »Otok Vis« in »Zlata riba« v Kranju. Blejska komisija sodi, da bi bilo treba zapreti še poslovalnico sadja in zelenjave trgovskega podjetja »Izbira« na Bledu; bohinjska pa men;, da je higiena v sirarnah in klavnici v bohinjskem kotu zelo zelo pomanjkljiva. Na jeseniškem področju ne ulVe-/;ujo še nekatere mesarske poslovalnice, nadalje prodajalna mleka »Planinka« .. . V Selški in Poljanski dolini ter v Zireh so zelo slabe higienske razmere v vrsti pekarn, skladišč moke, klavnic, potočnih mlinov in tudi v nekaterih gostilnah. Radovljiška komisija pa je ptala pred dilemo: ali zapreti vse trgovske in gostinske obrate v Kropi, ki že po površni presoji zaradi objektivnih razlogov (stare stavbe) ne ustrezajo sanitarnim in higienskim pogojem ter s tem otežkočiti preskrbo tamkajšnjemu prebivalstvu, ki bi imelo poslej do prve trgovine več kot 7 km hoda, ali pa pustiti nadaljnje poslovanje, seveda z delno odpravo nekaterih pomanjkljivosti. S podobnimi problemi so se ukvarjale skoraj vse komisije, ki so pregledovale obrate na podeželju. Splošen zaključek skoraj vseh komisij je bil nekako takle: vse komisije so morda nekoliko preblago ocenjevale higiensko raven poslovanja trgovin, gostiln in obrtnih obratov. Delno iz razumljivih, večkrat pa tudi dz nerazumljivih razlogov. Občinski ljudski odbori pa bodo morali v prihodnje resneje razmišljati o tem, da bi bilo prav, če bi v .svojih družbenih planih namenili kak dinar tudi za modernizacijo teh obratov in tako neposredno pripomogi. k dvigu standarda. I. A. KAKO JE Z GRADNJO JAVNEGA KOPALIŠČA V TRŽIČU' Rešitev tega problema je dokaj težavna. Predvsem je treba urediti odtok hudourniške vode, za kar pa je treba precej sredstev. Te dni je občinska komisija znova na kraju samem razpravljala z ing. Stankotom Bloud-kom in ing. Katarino Grasselijevo, kako pospešiti nadaljevanje del. Gradnja kopališča je odvisna delno tudi od pravilne izbire vode, ki naj bi polnila bazen. Zaželena bi bila voda iz vodovoda, ki naj bi ga gradili skupno mesti Kranj in Tržič do Naklega, kajti voda iz potoka ob nalivih postane kalna. Toda kdaj bi prišlo do gradnje velikega vodovoda Tržič — Bistrica — Naklo? Tudi tam manjka sredstev. Komisija je priporočila, da se naprosi občino Kranj, da v prihodnjem letu zgradi prvo etapo velikega vodovoda Tržič — Bistrica — Naklo in sicer samo do vasi Kovor, nadaljnje etape pa bi gradili v prihodnjih letih. S tem bi tudi kopališče že rešilo najtežje vprašanje, to je preskrbo z vodo. J. V. LJUDJE IN D060DKI „Ura ultimatov je zavita v vato..." Varnostni svet je uspešno opravil izpit. V kočljivem sueškem problemu je našel kompromisno formulo, na ka-katero sta pristali obe prizadeti stran;, egiptovska in anglo - francoska, in so jo soglasno sprejeli vsi člani Varnostnega sveta. To je nedvomno uspeh In potrdilo pozitivne vloge Združenih narodov v reševanju mednarodnih sporov, čeprav je res, da je treba končno resolucijo pripisati pripravljenosti obeh strani na načelni sporazum. Zato pa je treba še enkrat zavrniti vse tiste glasove, zlasti v ameriškem in britanskem tisku, ki so pred zadnjo razpravo v Varnostnem svetu govorili, da bo od izida odvisna »nadaljnja usoda« Združenih narodov. Varnostni svet sestavlja le 11 članic -držav, ki imajo nedvomno različne poglede in tudi nasprotna stališča v vsakem posameznem vprašanju. Skup vseh teh raznih stališč, rezultanta njihovih mnenj, pa je sklep Varnostnega sveta. Dolžiti zato organ ZN za morebitni neuspeh je prav tako nepravilno, kot osvoboditi članice sveta, zlasti pa velesile, vsake odgovornosti. Prav tako pa bi bilo napak zanikati vsako vlogo Varnostnega sveta kot kolektivnega organa ZN, zadolženega v prvi vrsti za reševanje spornih mednarodnih vprašanj in ohranitev miru v svetu, pri uspešnem koncu prve faze sueškega vprašanja. Ugled svetovne organizacije, konstruktivni vpliv generalnega sekretarja g. Ham-marskjolda, pritisk svetovnega javnega mnenja - vse to so neizbežni činitelji, ki so igrali precej važno vlogo pri obravnavanju sueškega problema. Ker pa jo bil na tehtnici tudi ugled zahodnih sil, saj so dotlej v sueški zadevi doživele že nekaj diplomatskih porazov, je za uspešno sintezo nasprotnih stališč bilo izredno koristno zasedanje za zaprtimi vrati. Tu so odpadle nepotrebne govorniške dekoracije za široko javnost; brez reflektorjev in brnenja televizijskih kamer je postal jezik realnejši, sporazumevanje pa bliže tlom stvarnosti. Končni izid ob vseh naporih ni mogel izostati. Sest točk, v katerih so se sporazumeli zunanji ministri Velike Britanije, Francije in Egipta je sicer najširši okvir možnega sporazuma, toda tudi edino mogoč pri do zdaj tako nasprotujočih si glediščih. Teh šest točk, ki jih je pozneje soglasno sprejel VS, obsega naslednja načela: — svobodna plovba po sueškem prekopu brez razlikovanja — spoštovanje egiptovske suverenosti — ločitev uprave nad prekopom od politike katerekoli države — sporazumno določanje pristojbin med Egiptom in uporabniki prekopa. — ustrezni odstotek dohodkov gre vzdrževanje in modernizacijo prekopa — posebna arbitraža bo reševala spore med družbo sueškega prekopa in egiptovsko vlado. Sporazum ne le da je zelo širok in načelen, pač pa je prav verjetno, da si ga vsaka stran razlaga po svoje. Toda to ne zmanjšuje dejstva, da je to le prvi in neposredni sporazum med zainteresiranimi stranmi. Vsekakor je to znaten napredek od nekdanjega napetega ozračja nad sueškim področjem, v katerem ni manjkalo bliskov, odkritih groženj in rožljanja z orožjem. Dokler pa sprte strani sedijo za zeleno mizo, topovi molčijo. In sklep Varnostnega sveta ne samo, da je prvi uspeh miroljubnega sporazumevanja, marveč je tudi podlaga za nadaljnja pogajanja v istem duhu. Ameriški časnik »New York Herald Tribune« piše zato, da je akcija Varnostnega sveta »izrazit napredek« k pravični in miroljubni rešitvi in pristavlja, da šest načel daje »širok okvir, v čigar mejah je možno doseči pravično rešitev ob priznanju zakonitih pravic egiptovske suverenosti in pravic uporabnikov prekopa«. Podoben je odmev skoraj povsod v svetu. Glasilo angleške laburistične stranke »Daily Herald« piše, da jo »treba zdaj nadaljevati pogajanja z Egiptom«. List sicer meni, da Ang!;-ja ni pripravljena napraviti prvi korak v tej smeri. Toda po drugi strani je slišati iz egiptovskih virov najres-nejša zatrjevanja, da si bo egiptovska vlada prizadevala z vsemi silami nadaljevati uspešne razgovore z Veliko Britanijo in Francijo na temelju šestih načel. V kairskih krogih celo pričakujejo, da se bodo nova pogajanja o Suezu začela že konec tega meseca in to morda v Ženevi. Generalni sekretar ZN bo bržkone obiskal v prihodnjih dneh London, Pariz in Kairo, da bi tako utrl pot za neposredne razgovore in pomagal Izgladiti morebitne težave, ki bi se pojavile v teh dneh. Optimistično razpoloženje prevladuje danes v svetu, izrazil pa ga je tudi ameriški predsednik Eisenho-wer, ko je »vedro« vzkliknil ob novici iz Varnostnega sveta: »Glavno krizo smo prebrodili!« Razlogov za tak optimizem je v resnici dovolj, najbolje pa ga potrjuje zadnji razvoj sueške krize. Sicer je še slišati drugačne gia-sove, ki še vedno ubirajo stare strune nasilnega reševanja sueškega spora. Britanski premier Eden je izjavil, da še niso umaknili vojaških groženj in sredstev pritiska in se tako, čeprav načelno, še ni odrekel uporabe sile. Toda, kot je to najbolje opisal nemški časopis »General Anzeiger«, »ura ultimata, ki je še pred tednom dni glasno in zlovešče tiktakala, je zdaj zamotana v vato. Ljudje ne streljajo, marveč se pogajajo.« Martin Tomažič Kratko, vendar zanimivo PO ASFALTU SKOZI TRZIN Tudi Mengeš ne bo ostal ob strani V Trzinu imajo že asfaltirano cesto! Uprava za ceste, ki je poleti asfaltirala cesto Duplica—Mengeš, je takoj nadaljevala urejanje ceste iz Trzina proti Mengšu. Po dobrih dveh mesecih so skozi Trzin položili gladek cestni tlak. Cesto bodo tlakovali prav do> Mengša. Medtem so bili tudi Meng-šani krepko na delu, da bi se znebili prahu in blata. Ker so v Upravi cest izjavili, da ne bodo prej zgradili ceste, dokler ne bo urejena kanalizacija, so Mengšani pohiteli s pripravami za kanalizacijska dela, betonske cevi pa imajo že več kot eno leto pripravljene. Ta teden bodo zapeli krampi, po kilometer in pol dolgi cesti skozi Mengeš. Upajo, da bodo kanalizacijska dela gotova, še predno bo uravnana cesta do Trzina. Tako bo prihodnje leto Kamnik zvezan z Ljubljano z gladkim asfaltnim tlakom. Seveda pa ne bi bilo prav, če bi tu dela ustavili. Nujno bi bilo potrebno, da bi tlak podaljšali mimo kamniškega kopališča do konca Vrhpolja. V Kamniku so začeli prirejati predavanja Izobraževalna sekcija Delavskega prosvetnega društva »Solidarnost« je že začela delati. Tudi letos je organizirala tečaje angleškega in nemškega jezika, in sicer: začetniške, nadaljevalne in konverzacijske. Tudi začetni-ški tečaj iz esperanta so predvideli. Na novo pa so uvedli tečaj slovenskega jezika, namenjen vsem tistim, ki imajo s pisano našo besedo vsak dan opraviti v uradih, podjetjih, javnih ustanovah in drugod. Tečaj bo upošteval želje prijavljencev in bo obravnaval vsa tista poglavja pravopisa in pravorečja, ki nam v vsakdanji rabi povzročajo največ težav. Tečaj bo dobrodošel tudi vsem tistim, ki so v dolgih letih, odkar so zapustili šolo, na nego našega jezika nekoliko pozabili. Končno bo tečaj obravnaval tudi nekatere primere poslovnega spisja. Za tečaje so na razpolago šolski prostori v kamniški gimnaziji. V letošnji sezoni ima izobraževalni sekcija na sporedu vrsto zanimivih predavanj. Predavanja bodo ob čet:'.-k!h zvečer v dvorani Kulturnega đ -ma. Otvoritveno predavanje je imel ta Četrtek ravnatelj kamni'ške gimnazije Avguštin Lah z naslovom: S potovanja po Sovjetski zvezi. Zanimivo predavanje, ki ga bo prihodnji četrtek še nadaljeval, so spremljale številn? skioptično slike. Higienski napredek, ki je vreden zabeležbe V vseh jeseniških pekarnah je nastavljena le po ena moč, ki prodaJ3 kruh in pecivo ter Istočasno sprejema tudi denar. To je nehigiensko, in Mestna pekarna je v poslovalnici v »Korotanu« že uvedla ustreznejšo prodajo. Kruh plača potrošnik pri blagajni, nakar mu ga izroči prodajalka, ki nima z denarjem nobenega opravka. Morda bi kaj podobnega v ostal h prodajalnah kruha uvedla sanitarna inšpekcija? Ob koncu še nekaj o neupoštevanju higienskih predpisov 3 strani kupcev. V raznih delavnicah namreč pošiljajo v pekarne vajence, ki prevzemajo kruh z umazanimi rokami, ga med potjo naslanjajo na delavsko obleko in ga nato predajo svojim pomočnikom. Ali se ne bi dalo tudi to izboljšati? U. Se o nesreči v Hoteniažah Predpreteklo nedeljo se je v Hotc-mažah dogodila huda prometna nesreča, pri kateri je na trag;čen način izgubil življenje znani avtomobilist in požrtvovalni funkcionar AMD Šenčur Anton Brczar, delavec v kranjski »Planik?;«. V poročilu o nesreči je naš novinar, ki je na kraj nesreče slučajno prispel kmalu po njej, po izjavah nekaterih vaščanov zapisal, da je ponesrečenec upravljal avtomobil v vinjenem stanju in da je to verjetna tud' glavni vzrok, nesreče. Kasneje pa smo ugotovili, da to poročilo ni objektivno prikazalo vzrokov nesreče. Izjavo očividcev, med njimi tovarišice Arhove, ki je ponesrečenca rešila iz gorečega avtomobila« in podatki ljudi, ki so bili neposredno pred nesrečo v družbi s ponesrečencem, kažejo povsem drugačno sliko in zatrjujejo, da Anton Brczar pred nesrečo ni pil in torej ni mogel biti vinjen, ko je z avtomobilom treščil v Pernuševo hišo v Hotemažah. Nedvomno je eden od vzrokov nesreče tudi izredno slaba cesta, ki je povzročile, na tem kraju že več lažjih prometnih nesreč, saj po izjavi lastnika hiše skoraj ne mine teden, di ne bi na nesrečnem ovinku padel kole sar ali voznik. Uredništvo 2 Glas ŠT. 83 / 19. OKTOBRA 1956 Gorenjske 61 818095 8/ GORENJSKI TJ ZADRUŽNIK Upravni odbor in predsedstvo Zve-ao kmetijskih zbornic sta v zadnjem iasu v Zagrebu in Beogradu sprejela več konkretnih odločb, pomembnih za nadaljnji razvoj kmetijstva, posebno pa šo zadružništva. V Zagrebu je bil sprejet pravilnik o sejmih plemenske živine. V njem so zajete metode ocenjevanja in nagrajevanja razstavljene živine. Sprejeta je bila pravtako odločba o uvozu •premo in reprodukcijskega materiala za kmetijske potrebe preko javnih licitacij. Upravni odbor je razpravljal o mnogih vprašanjih razdeljevanja sredstev Zveznega fonda za pospeševanje kmetijstva. Sprejet je bil sklep, da se ©dobri 24 950.000 din za proizvodnjo elitnega semena belih žit ter 120 milijonov dinarjev za izgraditev treh centrov za selekcijo pšenice in to v Novem Sadu, Zagrebu in Kragujevcu. Za nadaljevanje gradenj, sušilnic ;n skladišč, za dozorevanje in sušenje semena povrtnin, je bilo odobreno 40 milijonov dinarjev. Več odločb se nanaša na poedine akcije za pospeševanje živinoreje kot merinizacija ovac, izboljšanje svinje-rejo ter skopljenje bikov. Sprejete *>o bile tudi odločbe o zaščiti rastlin. Pri reševanju vseh teh vprašanj je bila razdeljena skupna vsota 153 milijonov dinarjev. 50 milijonov din se je dodelilo za mehanizacijo kmetijstva, 60 milijonov za znanstveno - raziskovalno delo, 20 milijonov za študije melioracij in 3 milijone za pripravljalna dela vzgoje topolovih nasadov. Sprejet je bil tudi sklep, da se snema film o življenju in delu naših zadrug ter se zato odobri 3 milijone dinarjev. Pomembni so bili tudi sklepi v zvezi z uvozom materiala in kmetijskih strojev. Ker naša trgovinska mreža ne razpolaga z zadostnimi količinami rezervnih delov, se bo izdelal program za njihov uvoz. Razdelili so tudi servisne delavnice, nabavlje- ne iz britanske ekonomske pomoči. Tako je Vojvodina dobila 8 delavnic, Srbija 2, Hrvatska 3, Makedonija 2, Slovenija ter Bosna po eno. Odobrena je bila tudi akontacija 30 milijonov din za financiranje poizkusov z italijanskimi, avstrijskimi in grškimi sortami pšenice, če so primerne za setev v naši državi. Za izdelavo perspektivnega programa pospeševanja kmetijstva, bo Zveza organizirala širše posvetovanje strokovnjakov iz vse države. RAZSTAVA ŽIVINE NA JESENICAH Ocenjevanju živine je prisostvovalo mnogo živinorejcev ODBIRANJE IN SORTIRANJE SADJA Obiranje zimskih jabolk je v polnem razmahu, prav tako tudi odkup. Ce hočemo, da nam sadije obstoji *im dalj časa, ga moramo o pravem iasu obirati in sortirati. Zimska jabolka pustimo na drevesu čim dlje. Plodovi so zreli tedaj, ko jih lahko odtrgamo s peci jem, če jih z roko malo privzdignemo in zasušemo na stran. Seveda ne smemo čakati, da bi plodovi padali v večjih množinah Ha tla. Prav tako ne smemo obirati sadja prezgodaj, ker je potem malo vredno in manj trpežno, pa tudi pridelek je manjši. Prezgodaj obrana jabolka in hruške ne morejo razvit; vseh dobrih lastnosti. Meso ostane trdo in repnato. Ce prepozno obiramo, 8o plodovi manj trpežni, meso posta-he moknato. Prepozno obrano sadje tudi ni sposobno za prevoz in shranjevanje. Najboljše je, da sadje sortiramo po kakovosti takoj v sadovnjaku pri obiranju. V ta namen imamo pripravljene sadne zaboje. Iz košare za obiranje prelagamo plodove z roko v *adne zaboje, in jih sortiramo na tri kakovosti. Sadje sortiramo po kako-vosti, po barvi, po zdravstvenem stanju, po potrebi in debelosti. Za I. kakovost, ki je primerna za Izvoz, se zahtevajo plodovi drevesno sreli, dopustne so le male poškodbe 1*0 boleznih, žuželkah, po škropivih, 'hrazu in toči, če te napake ne vplivajo na itrpežnost. Plodovi morajo hneti peclje. Napake na koži ne sme-^° biti večje kot četrt kvadratnega Centimetra, le pri ozki in podolgovati ^bliki ne smejo biti daljše kot 2 cm. ^se poškodbe skupaj na enem plodu **e smejo biti večje od 1 kvadrat, cm. &adjo ne sme biti črvivo, meso ne sme llrieti napak. Najmanjši dopustni premer ploda debeloplodnih jabolkih znaša 60 in sicer pri: boskopskem kosma- u. krlvopeclju, voščenki, londonskem ^Pingu. Prj drobnoplodnih je najmanjši premer 55 mm. Te sorte so: mošancelj, coxova oranžna reneta, carjevič. Za ii. kakovost morajo biti plodovi drevesno zreli, sposobni za prevoz, ahko so tudi brez peclja. Dopustni 80 odtisi in poškodbe, v kolikor ne zlivajo na trpežnost. Krastava me-8ta ne smejo biti večja kakor 2,5 kvad-?at- cm. Crvivih plodov ne sme biti Več kot 10%. Najmanjši premer plo- NAD LETOŠNJO SADNO LETINO SE NAM NI TREBA PRITOŽEVATI Jeseniški okoliš ima dobro živino Razstava živine je pokazala sadove dela tamkajšnjih živinorejcev Molzna kontrola, ki jo KZ Jesenice izvaja že dve leti, vas Blejska dobrava pa jo je organizirala celo sama ter so kmetje sami plačevali molznega kontrolorja, je pokazala zanimive ugotovitve. Povprečna letna molznost pašnih krav se giblje med 1800 do 2400 kg mleka, krav hlevaric, ki pa se le delno pasejo pa od 2400 do 4000 kg mleka letno, s tolščobo od 3.5 do 4.6%. Velik razpon pri mlečnosti ne moremo pripisati samo različni kvaliteti krav, temveč zelo različnim načinom krmljenja. Gospodarstva, kjer krmljenju živine posvečajo več pozornosti, lahko dosegajo pri kravah povprečno molznost 3000 kg mleka letno. Res je, da je naša goveja živina po tipu še zelo različna, čeprav je iste cikaste pasme. Komaj, da sta dve kravi v hlevu izenačeni. Ocenjevanje na razstavi pa je pokazalo, kakšen je zaželen tip molzne 81-vine in kakšna živina naj se redi. Razstava, ki jo bila že druga po letu 1950, je pokazala, da sta zadrugi na Jesenicah in Dovjem dosegli v samem živinorejskem pogledu že lep napredek. Pohvalno je tudi to, da je med posameznimi rej cd tudi dovolj tekmovalnega duha. Prva nagrada za najboljšo molznico je letos pripadla Koroški Beli. Nedvomno pa je, da se bodo na prihodnji razstavi za to mesto potegovale vse vasi jeseniškega okoliša. Razstava je bila prav dobro organizirana. Ocenjevanje 150 glav goveje živine je potekalo sorazmerno hitro, le komisija bi morala še nazorneje tolmačiti rejcem ocene živali. Pohvalo zasluži tudi Društvo rejcev malih živali na Jesenicah, ki je razstavilo lep in zanimiv material: kokoši ter drugo perutnino, kunce in golobe. Vsekakor bo treba tem panogam posvetiti še več pozornosti. Zadrugi Jesenice in Dovje, ki sta sodelovali na tej razstavi, sta bili deležni tudi vse podpore ObLO Jesenice, ki je podelil prve nagrade najboljšim rejcem goveda, konj, ovac in malih živali. Zaželeno bi bilo, da bi bila razstava na Jesenicah v bodočih letih občinska, kmetijska in živinorejska razstava. Vseh 6 zadrug iz jeseniške občine naj bi po možnosti imelo svoje lokalne razstave, najboljši material, tako kmetijskih pridelkov in živine pa naj bi se potem razstavljal na občinski razstavi. Pri pregledu bilance dela teh dveh zadrug moramo še enkrat ugotoviti, da sta v živinoreji dosegli lep napredek. Zadruge z nakupom dobrih ple-menjakov vedno bolj izboljšujejo svojo čredo, pri tem pa je tudi številčno stanje živine zadovoljivo. Glavno delo pa jih čaka v tem, da dane prizvod-ne sposobnosti živine še bolje izkoristijo. To pa bo mogoče doseči z boljšim in pravilnim krmljenjem. Pri tem jih seveda čaka še veliko dela. Težišče dela omenjenih zadrug naj bo urejanje pašnikov. Z dobro pašo naj se nudi predvsem mladi živini dobra krma. Za molznice pa bo potrebno sejati več krmnih rastlin in te tudi pravilno spraviti. Treba se bo odločiti in brez obotavljanja začeti graditi silose za spravilo zelene krme Le tako bo zasigurana dobra zimska krma in višja molznost tudi v zimskih mesecih, ko najbolj primanjkuje mleka. Ms TRŽNI PREGLED ŽIVILSKI TRG V KRANJU Cene na živilskem trgu v Kranju se zadnje dni bistveno ne spreminjajo. Pretekli ponedeljek smo uspeli zabeležita le porast cene čebule, ki je poskočila od 90 na 95 dinarjev! Ta pridelek v primerjavi z drugimi brez dov je 50 mm. V I. kakor tudi II. kakovost spadajo le žlahtne sorte jabolk in hrušk. V tretji zaboj (III. kakovost) spada pa ostalo sadje, ki je odpadlo pri sortiranju.' Obrano sadje ne smemo pustiti ležati na soncu ali ga izpostavijo!! vremenskim neprilikam. Segreto in mokro sadje se hitro kvari. Občutljivo sadje obiramo zjutraj, ko ni več rose. Obrano sadje spravimo čimprej v klet ali v drug primeren prostor. En zamujen dan zmanjša trpežnost sadju za teden dni. Vse bolj se uveljavlja cena sadja po sorti, kakovosti in sortiranju. Sorte sadnega izbora dosegajo najugodnejšo ceno. I. kakovost ima precej boljšo ceno kakor ostali dve kakovosti. Vendar bomo dosegli čim več I. kakovosti samo takrat, čim bolj bomo oskrbovali, gnojili ter škropili sadno drevje! C. F. GOSPODINJSKI TEČAJ V KZ BUKOVICA V sredo 10. oktobra so kmečka dekleta in žene iz zadruge Bukovica zaključile tečaja za vkuhavanje sadja in zelenjave ter konzerviranje mesa. Oba tečaja sta lepo uspela, saj je zadruga nudila tečajnicam vso pomoč in preskrbela dobro strokovno vodstvo. Tečajnice so marljivo in poslušno sodelovale. Vseh skupaj jih je bilo 48. Ker zadruga nima lastnih prostorov, je dal gostoljubno na razpolago svojo hišo zadružnik Leben Matija in je sedem dni potrpel z neredom, ki je vladal za časa tečaja v hiši, ne da bi pokazal kdaj nejevoljo. Gre pač za to, da se naučijo sodobnega načina predelave in konzerviranja tudi tiste žene in dekleta, ki doslej še niso imele te prilike. Tečajnice je poučevala tov. Košmelj Cveta s pomočjo Marije Morozove. Konzervirale so velike količine sadja, zelenjave, saj so napolnile 240 kozarcev. Ob zaključku tečaja so tečajnico dobile vkuhano sadje in zelenjavo brezplačno. Omeniti moramo, da je zadruga tudi materialno podprla tečaj. Tečaju sta nudila vso pomoč upravnik KZ tov. Rant Franc in knjigovodkinja tov. Habjan Zlata. Pravijo pa, da je tečaj bil prekratek in da si v bodoče želijo še več takih tečajev. RAZSTAVA 2IVINE NA JESENICAH Skupina teiic po biku Duzu iz Plavškcga Rovta JESENSKI SEJEM ZA PLEMENSKE BIKE V NAKLEM Gorenjski živinorejci so v soboto 13. oktobra zopet pripeljali na sejem bike, katere jim je komisija ob priliki licenciranja priznala za plemenske. Tokrat so prignali manj bikov kakor na spomladanski sejem. Za prodajo je bilo razstavljenih In ocenjenih 48 plemenjakov v starosti od enega do dveh let. Večina bikov je bila s področja OLO Kranj, le 4 biki so bili prignani z ljubljanske okolice. Iz rezultatov ocenjevalne komisije je razvidno, da je povprečna ocena prignanih plemenjakov nekoliko nižja od ocene na spomladanskem sejmu. Vzrok je predvsem v manjšem številu bikov, prignanih na jesensko licencira-nje, kar pa seveda za jesensko licen-ciranje ni izjemen slučaj. Kljub temu so bili biki še dokaj primerno zrejeni ter po proizvodnih sposobnostih staršev tudi precej izenačeni. Ocenjevalna komisija je oeenila 4 bike v Ilb razred, 3 v lila razred, oceno III je dobilo 29 bikov, Hib 11 bikov in le 1 bik je dobil oceno IV. Najboljše bike so pripeljali na sejem ti-le živinorejci: Ažman Anton iz Malega Nakla, Jenko Janez iz Pra- protne Police, Jan Jakob iz Podhoma in Potočnik Anton iz Rovt nad ^Podna rtom. Na sejmu je bilo prodanih 39 bikov, torej 81% vseh prignanih bikov. Povprečna cena na licitaciji prodanih bikov je bila 82.900 din. Ta prodajna cena je za 6000 višja od one na spomladanskem sejmu. Izkupiček od prodanih bikov znaša 3,235.000 dinarjev. Najdražje je bil prodan bik »Runo« iz Podhoma za 145.000 din. Od prodanih bikov so naše zadruge kupile ?6 komadov, 2 bika sta bila prodana v ljubljanski in eden v trboveljski okraj. Omenimo naj, da so bili biki z oceno Ilb in lila vsi prodani, od bikov z oceno III nista bila prodana 2 bika, prav tako ni bil prodan seveda tudi bik z oceno IV. To dokazuje, da naši živinorejci zahtevajo čim kvalitetnejši plemenski naraščaj pri goveji živini, saj se zavedajo, da bodo le tako pripomogli k uresničitvi svojih rejskih ciljev. —er dvoma ni toliko vreden. Izredno visoko prodajno ceno je pripisati povsem nespametni odkupni politiki nekaterih podjetij, ki so s pretiranim lovom za blagom neekonomsko dvignila ceno pri proizvajalcu. Zelo lep krompir je bil tokrat naprodaj po 11 dinarjev, grozdje po 15, endivija po 40 din itd. Ponudba blaga je bila tudi tokrat zadovoljiva in so kranjske gospodinje pridno segale po njem . . . Živilski trg v kamniku V torek je bil kamniški živilski trg bolj mnogovrsten kot v soboto. V glavnem so se cene gibale v ustaljenih mejah. Na trgu je bilo več voz zeljnatih glav po 50 din kilogram. Čebula je bila po 80 din, medtem ko je v trgovinah po 84. Več okoličanov je prineslo na prodaj cele koše lepo dozorele domače izabele, ki so jo prodajali po 50 din. V trgovinah je po 60 din. Za slovo je prinesla neka ženska iz Stolnika zvrhan koš češpelj. Bile so po 50 din kg. Neka druga iz Palovič je prodajala še lepše po 40 din. Seveda sta jih obe hitro spravili v denar. Novost na trgu je bil prvi kostanj, ki so ga prodajali po 35 do 40 din liter. Domači vrtnarji so postavili na trg že prvo kislo zelje po 50 din ^a kg. Krompirja je bilo malo naprodaj. Gospodinjstva so se v glavnem že preskrbela z njim pri pridelovalcih. Na trgu je bil po 13 din, zadruga in trgovska mreža pa ga prodaja po 14 dinarjev. ODKUP GOZDNIH SADEŽEV NA GORENJSKEM Borovnic in malin je bilo precej, gob pa zelo malo Z boljšo organizacijo odkupne mreže in predpripravami na odkup je Trgovskemu podjetju pri Okrajni zadružni zvezi v Kranju letos uspelo precej zvišati odkup gozdnih sadežev. Proti pričakovanju dobro je uspel odkup ma'in in borovnic. Vendar pa bi bilo malin lahko še več, predvsem na Blegašu, če grmieja ob pogozdovanju ne bi iztrebljali pred dozoritvijo malin. Gob pa je bilo letos izredno malo. Trgovsko podjetje odkupuje pretežn del gozdnih sadežev od kmetijskih zadrug z vse Gorenjske, in skrbi, 1a /. njimi na-prej krije domače potrebe, okrog 8"% "jzdnih sadežev pa izvaža v inozemstvo. • ST. 83 / 19. OKTOBRA 1938 3 KAJ SO UGOTOVILI NA OBČINSKI SEJI NA JESENICAH V Vi Nekatere sedanje šole ne ustrezajo — Zdravje otrok je ogroženo urediti zaščitne naprave pri Železarni Treba je čimprej Ravnanje cerkljanskega zdravnika bržkone nima primera v zdravniški praksi V ponedeljek je bila na Jeseni ki sta se je udeležila tudi tajnik točnik in sekretar občinskega kom vilnih drugih problemov je bila skih poslopjih v jeseniški občini. Sodobno urejena šolski prostori in dober učni kader je dandanašnji eden izmed najhujših problemov skoraj vsakega industrijskega kraja. Šoloobveznih otrok je iz dneva v dan več, na drugi strani pa so šolski prostori ostali skoraj isti kot pred leti. Tako je na Jesenicah po statističnih podatkih okoli 3800 šoloobveznih otrok in 2000 otrok, katerim je potrebna predšolska vzgoja. V vsej občini pa sta le dva vrtca s šestimi učilnicami, v katerih je okoli 160 otrok, 11 osnovnih Sol z 39 učilnicami in 1922 učenci, 3 nižje gimnazije s 614 dijaki, ena popolna gimnazija s 14 učilnicami in 774 dijaki, vajenska šola z dvema učilnicama in 110 učenci in nižja glasbena šola s šestimi učilnicami in 220 učenci. Vrtec na Koroški Beli gostuje v osnovni šoli, v prostorih, ki so bili predvideni za kabinet; na Jesenicah je položaj nekoliko boljši, vendar pa je vrtec občutno premajhen. Osnovne šole so v še slabšem položaju. Sc nekako najbolj ustrezajo šole v Ratečah, Javorniškem rovtu in na Hrušici, čeprav še nimajo dobro urejenih sanitarnih naprav. Vse ostale šole (Kranjska gora, Gozd, Dovje, Planina, Koroška Bela, Blejska Dobrava. Žirovnica) pa so pretesne in pomanjkljivo opremljene. Soli v Planini in Ratečah je sanitarna inšpekcija zaradi neurejenih razmer, ki škodijo zdravju otrok, celo začasno zaprla. Seveda se vse te šole borijo tudi s pomanjkanjem dobrega učnega kadra. Poseben problem s šolskimi poslopji je na Jesenicah. Osnovna šola je v prostorih nekdanje meščanske šole v neposredni bližini pražilnice rude, martinovih peči in kauperjev. Nepotrebno je govoriti, kako škodljivi so vsi ti plini za zdravje otrok. In ne le to — v šestih učilnicah je pouk 17 oddelkov, 2 pa gostujeta celo v stavbi gimnazije. Pouk traja neprekinjeno od 8. do 17. ure, torej v treh izmenah, brez potrebnega zračenja — torej so tu vsi pogoji za širjenje infekcijskih bolezni. Otroci so tako prikrajšani za 6 do 8 ur pouka tedensko. To nega- cah seja občinskega ljudskega odbora. Ljudske skupščine LRS dr. Miha Po-iteja ZKS Ivo Sčavnicar. Razen šte-najživahncjša razprava o stanju šol- tivno vpliva na njihov nadaljnji študij, kar je tudi eden izmed vzrokov slabih učnih uspehov. Z novo šolsko reformo bo osnovna šola sprejela tudi dijake nižjih razredov gimnazije. Po statističnih podatkih pa se bo prihodnje leto vpisalo v osnovno šolo še 400 novih otrok. Tako nastane resen problem, kje se bodo ti otroci šolali. O pouku v 4 izmenah ne moremo govoriti, niti ne i» preložitvi pouka za eno leto. Torej — nujno je takoj pričeti z gradnjo novega poslopja. Seveda je ta ukrep sedaj že pozen, kajti gradnja zahteva daljše obdobje. Čeprav je neekonomično, bo treba misliti morda na postavitev provizorijev. Druga naloga je ureditev zaščitnih naprav pri 2elezarni, kjer plini zastrupljajo ozračje. Pražilne peči bi morale po uredbi biti postavljene daleč od naselij. Za te naprave so investicije že odobrene in bo treba pričeti takoj z delom. Prav tako je problem zase gradnja šolskega poslopja na Planini in dograditev začetnega poslopja v Žirovnici, saj se v sedanji žirovnlški šoli stiska v 4 učilnicah 317 učencev. Razen tega je tu en razred preurejen iz nekdanjega hleva in docela nezdrav. Lj. Kdor se odloči za poklic zdravnika, se mora vsekakor zavedati težavnosti, humanosti in odgovornosti svoje službe. Kdor se odloči postati zdravnik, mora vedeti, kaj je njegova dolžnost, že poprej pa mora dodobra pretehtati, aH bo sposoben zanj In ali mu bo kos. Vsega tega pa ni In še danes ne upošteva zdravnik dr. Jože Bohinc is: Cerkelj, sicer ne bi ravnal tako kot ravna. Sicer ne bi izjavljal: »Jaz delam osem ur, prav tako kot ostali delavci!« Njegov osemurnl delavnik velja predvsem le za delavce, medtem ko dr. Bohinc pomaga in sprejme pod svojo zdravniško okrilje ljudi, svoje prijatelje in somišljenike, ki nimajo ničesar skupnega z našo družbeno ureditvijo. S tem dokazuje dr. Bohinc, da tudi sam ne priznava našega sedanjega družbenega sistema. Zgolj en drastičen dogodek, ki menda nima primere v zdravniški praksi. Turistično društvo v Škof ji Loki pred novimi nalogami Turistično društvo v Skofji Loki nenehno skrbi za to, da bi starinsko mestece čim bolj privlačevalo izletnike in da bi bilo čim lepše. Delo okoli Starega gradu poteka že tretje leto in vendar so z glavnimi deli pričeli šele to jesen. Prejšnja leta in tudi letos je gradilo društvo v okolici gradu in na grad sprehajalne poti, pravkar pa so pričeli tudi gradbena dela na Starem gradu. Sedaj imajo le toliko denarja, da bodo lahko opravili najnujnejša zavarovalna dela, da se razvaline ne bodo zrušile v dolino, Ing. arh. Tone Mlakar pa je tudi že pripravil idejni osnutek celotnih zavarovalnih del te znamenite in privlačne izletniške točke. Uresničitev te zamisli in pa gradnja novega kopališča bo gotovo glavna naloga društva v naslednjih letih. Pred kratkim je izdalo društvo tudi prospekt »Skofja Loka, Selška in Poljanska dolina«. Tudi o javni razsvetljavi so razpravljali na zadnji seji. Sklenili so, da bi neonske svetilke premestili v moderne dele mesta, v starem delu pa naj bi namestili navadne svetilke na starinskih kandelabrih. S tem b- mesto ohranilo svojo starinsko podobo. Živahnemu delu Turističnega društva daje pobude seveda Občinski ZDRAVSTVENE RAZMERE V KAMNIKU Pogost pojav meningitisa ZAKAJ PRAZNA DVORANA? Nedelja popoldne. S kolesom hitim proti Kranju, da bi si ogledal v Prešernovem gledališču predstavo Cankarjevih »Hlapcev«. Vseh 12 km dolgo pot. me skrbi misel: kaj če bodo vstopnice razprodane In pot zaman? Pa — saj so uvidevni, se bom že nekam stisnil. Nekaj minut pred pričetkom predstave sem bil v gledališču. Glejte, čudno — prostih mest je na pretek! Kaj ne igrajo »Hlapcev«? Seveda jih, a vse kaže, da nekaterim ljudem ni do umetnin; slaba pijača v gostilm jim je ljubša. Komaj četrtina dvorane je bila zasedena in vendar so .se igralci potrudili in Igrali kot bi imeli pred seboj polno dvorano. Na poti domov premišljujem, kaj je temu vzrok? Predstave v nedeljo popoldne so namenjene predvsem okoličanom. Ali med ljudmi na podeželju še vedno ni smisla za umetnost? Mar še po 50 letih ne znamo ceniti Cankarja, ko je vendar letos celo najzahtevnejša publika Evrope, zbrana v Parizu, dala prav Cankarjevim »Hlapcem« vse priznanje in nas uvrstila ni', d narode, katerih dramatika v svetovnem merilu nekaj pomeni? V vsakem večjem kraju imamo že kulturno umetniško društvo. Mar ta društva menijo, da je njihovo poslanstvo prirejati zgolj veselice in burke brez umetniške vrednosti, kar se ponekod dogaja? Ali ne bi ravno ta društva omogo&ila svojim članom sku-pinske oglede kvalitetnih predstav v l klicnih gledališčih? Ce hočemo imeti vzgojeno gledališko publiko, jo je treba vzgajati in prav to je ena izmed nalog kulturno-umetniških društev. S. T. Žičnica na Dol Se ta mesec bodo končana dela pri gradnji žičnice it doline Kamniške H: trice na Dol. Žičnica se od Kopišč dviga strmo na planino Dol, ki veže Veliko planino z glavnim grebenom Kamniških planin. Do vrha strmine sloni samo na treh opornikih, na Dolu pa so jih postavili še 6. Po žičnici bodo prevažali les v dolino, saj je na planini še za okrog 8000 m3 smrekovih debel. Ta teden montirajo vrv. Delo opravljajo delavci iz Tolmina, ki ve-'':>'•-> za najboljše strokovnjake na tem področju. Na zadnji seji je ObLO Kamnik tudi podrobno razpravljal o poročilu Sveta za zdravstvo in zdravstvenih ukrepih zaradi pogostih pojavov otroške ohromelosti. V Kamniku sta bila samo dva lažja primera v Isti družini, kar je v primerjavi s 70 obolenji v okraju Ljubljana Io majhen odstotek. Pač pa jo Kamnik po številu obolenj meningitisa na prvem mestu v okraju. Od 300 primerov jih odpade na kamniško ob&ino 72, kar je skoraj četrtina. V Domžalah je bilo v istem času 29 primerov. V vseh primerih povzroča okužbo virus, ki ga prenašajo klopi. Obolenja so bolj pogosta na levem bregu Bistrice kot na desnem. Pregledanih je bilo vseh 14 osnovnih šol, obe gimnaziji, otroški vrtec, glasbena šola in oba internata. Zdravstvena komisija je ugotovila, da je voda za pitje neprimerna na 4 šolah, na treh manj primerna, šola v Palo-vičah pa vode sploh nima. Voda iz kamniških šol je bila poslana v analizo. Higienični ureditvi stranišč so posvetili največjo skrb, saj so ponekod na vasi zelo pnimitivna. Pri nekaterih šolah so bili pokrovi nad greznicami v slabem stanju in so jih morali nadomestiti z betonskimi ploščami. Na šolah, ki niso pravočasno uredile zdravstvenih pogojev, je bil pouk odgođen še za nekaj časa. Za vsa dela, ki naj bi ustregla najosnovnejšim zdravstvenim zahtevam na vseh šolah, je bilo potrebnih 1,200.000 din. Dela so morala biti otpravljena, ker bi se sicer pouk ne mogel začeti. Občinski ljudski odbor za ta izreden ukrep ni predvidel finančnih sredstev, zato se bo moral ozreti po drugih virih. Zdravstveno presveto v občini so dobro organizirali. Na 18 predavanjih je bilo nad 1200 poslušalcev. Z. V Ratečah še kar počitnice! Sola v Ratečah ima toliko prostora, da v njej poleg učiteljeve družine stanujo šo stranka. Nesreča je hotela, da je otrok te stranke menda obolel za otroško paralizo, zaradi česar je sanitarna inšpekcija odgodila začeteK pouka, dokler se stranka ne izseli. Tu pa se zdaj začenja tisto, česar marsikdo žo več ne razume. Stranki jo bilo dodeljeno drugo stanovanje, vendar takšno, da jo odklonila (brez peči itd.), drugega stanovanja pa ne dobi. Zdaj pa: stranka so nočo izseliti, sanitarna inšpekcija pa prej ne dovoli, da bi začeli a poukom. Otroci so lepo doma in njihovo šolsko leto bo vsak čas že za poldrug mesec krajše. Kaj tukaj res ni nobene pomoči? Prav nič namreč ne kaže, da bi bilo to ne-všečno stanjo kaj kmalu urejeno. In vendar je že zdavnaj čas, da bi bilo' —zk ljudski odbor, ki se tesno naslanja na društvo in ga tudi finančno podpira. Janko Krek ŽELJE LOCANA... — Da bi imeli že enkrat slaščičarno, vsaj tako opremljeno kot v Železnikih. — Da bi bila s slaščičarno združena prijetna moderna kavarna, ali pa da bi bila poseben obrat. — Da Mestni trg ne bi bil več najslabša cesta v Loki. — Da cesta proti Kranju ne bi bila najslabša v okraju. — Da bi že kmalu dogradili kino dvorano in bencinsko črpalko. — Da bi »Transturist« imel samo novejše udobne avtomobile in ne onih Iz leta 1945. — Da bi v organizacijah ln društvih dolalj vsi in ne samo nekateri, na katerih leži potem preveliko breme. Sredi noči je v delavski družini zbolel otrok. Seve. starša sta poklicala na pomoč zdravnika dr. Bohinca. Ni se odzval klicu, pač pa je naročil, naj otroka prineso k njemu. Vrtna vrata njegove hiše so bila kot vedno ponoči zaprta, v zdravnikovem vrtu pa se vsako noč sprehaja pes — čuvaj. Kaj sta starša hotela? Mož je najprej splezal čez ograjo in premotil psa, da je lahko ta Čas žena z otrokom prav tako splezala čez ograjo in potrkala na hišna vrata. Dr. Bohinc je s težavo odprl, otroka le na hitrico pregledal in se odločil za injekcijo penicilina. »Nič zato,« je delal, ko je vbodel iglo v drngo, nerazkn-icno stran otrokove zadnje plati. — S tem je bilo vse opravljeno Ko sta starša prosila zdravnika, naj jima odpre vrtna vrata, je rekel: »Kakor ste prišli, tako pa še odidite!« In starša sta z otrokom ponovila svojo plczaln* pot. Takih in podobnih primerov so ljudje, ki so imeli opravka z dr. Bohincem, doživeli precej. Čeprav nočejo govoriti in prijaviti oblastnim organom teh nehumanih postopkov cerkljanskega zdravnika, pa se vendarle čudijo, kako more dr. Bohinc, ki je plačan tudi za preglede socialnih zavarovancev, zaračunati za vsak tak pregled od 500 do 1000 dinarjev. Ljudje nočejo govoriti o njem na pristojnem mestu, ker vedo, da bodo ostali sicer brez zdravniške pomoči, če se mu bodo zamerili. Prav je zato, da se je Občinski ljudski odbor v Cerkljah odločil štipendirati medicinca, ki bo po končanem študiju prišel na službovanje v Cerklje. Tako bo, upajo, enkrat konec samopaštva cerkljanskega zdravnika dr. Bohinca. Njegovo ravnanje je znano že dlje časa.' Toda čudno je, da se pristojni okrajni zdravstveni organi še niso resneje zavzeli za rešitev tega problema in za zaščito delavskega življenja v cerkljanski občini ter stopili že enkrat na prste neodgovornemu in nehumanemu ravnanju zdravnika, ki prav gotovo ne zasluži tega imena. I. A. Kratke i% Tržiča PREUČEVANJE DELOVNIH MEST Svet za delo pri občinskem ljudskem odboru je zadnje čase marljivo začel delati. Na zadnji seji so člani sveta razpravljali o vzgoji in zaposlitvi kadra v gospodarstvu in poučevanju produktivnosti. Svet je sklenil pozvati vsa velika podjetja, da skrbno proučijo, katera delovna mesta v obratih bi se mogla zasesti s telesno šibkejšimi ali celo pohabljenimi delavci. Mnogo je še primerov, ko na službenem mestu, ki bi ga lahko opravljal invalid, sedi fizično močan človek. PREMALO VAJENCEV Naraščaja za nekatere obrtne poklice v Tržiču ni. Znano je, da je poklic zidarja dobro plačan, in vendar zidarjev primanjkuje. Toda letos se v uk tega poklica ni javil niti en vajenec. Delo je težko, to je že res, toda mnogi poklici so tudi težki. Tudi za dimnikarsko obrt se letos ni javil noben vajenec. Prav tako v mnogih poklicih manjka vajencev. NEŽKA IN NJENI SORODNIKI Nekoč jo živela deklica, ki . . .« Ne! To zveni kot bi pripovedovali pravljico. Toda to, kar bo tu napisanega, ni pravljica pač pa povsem resnična zgodba. — Žalostno resnična . . . Sirota je bila Nežka, o kateri je beseda. Brez očeta in matere. Do svojega štirinajstega leta je živela pri dobrih ljudeh tam nekje na kmetiji. Na kmetih je vedno dovolj dela. Nikoli ga ne zmanjka. No, o tem bi nam tudi naša Nežka vedela marsikaj povedali. Ne da se je naveličala življenja na vasi, pač pa želja po tem, da hj imela svoj poklic, jo je gnala v mesto. Na dnu srca si je tiho želela, da bi postala šivilja. Dobrodušni daljni sorodniki so se oglasili in ji ponudili streho nad glavo toliko časa, da bi se dekletce izučilo obrti. No, potem se bo, bržkone tako ali tako poročila, so menili. Skromno in nekoliko boječe je prišla Nežka k hdJi. Domači otroci so jo sicer brž sprejeli »za svojo«. Toda tudi v delavski družini je dela vedno dovolj, zategadelj je Nežka vneto pomagala pri hišnih opravilih. Z otroci so izmenoma hodili po kruh, po mleko, čistili čevlje, po- mivali, pleli na vrtu itd. Vendar čedalje bolj je prehajalo breme domačih opravil na šibka Nežkina ramena Domačim o1 rokom je bilo to sicer po godu, no in tudi nje-lima sorodnikoma. Vedno več dela ji je preostalo. Prva je vstajala, med zadnjimi je legla utrujena v posteljo. Tako je bilo, še predno se je pouk pričel. Ko se je prvič napotila v šolo, bi od veselja najraje zavriskala. Toda njeno veselje je bilo kratko. Doma so Nežkino pomoč seveda pogrešali. . . »Kaj ko bi? . ..« si je mislila dobrodušna teta. »Da, kaj ko bi Nežko prepričali, da se ne bi več učila za šiviljo in bi rajo... — Deklica stane, stane njeno vzdrževanje, hrana je tudi draga in slednjič, kdo jo bo oblačil? . . . Čimprej mora postati produktiven član naše družino .. . Zato jo je treba prepričati, da njene zdelane ročice niso za vbadanje s tanko iglo. In končno šivilja mora biti tudi inteligentna, iznajdljiva, imeti mora idejo. . . In resnici na ljubo, Nežka ne kaže vseh teh lastnosti . . . Treba jo bo prepričati, da ni uganila pravega poklica .. .« Dobrodušna sorodnica je dosegla svoj namen. Nežka se ne bo več učila za šiviljo. »Najbolje bo, da, najbolje bo, če bi šla v tovarno delat . . .« je omenila Nežki. »Tako boš vsaj nekaj zaslužila.« Za hrano bo od svoje plače sicer prispevala kako malenkost v družinsko blagajno, a stanovanja ji ne bo treba plačevati. Zato, ker bo stanovala zastonj, bo pač v prostem času malce pomagala pri hišnih delih . . . Nekaj denarja ji bo še ostalo, da si bo lahko še kaj kupila. — Tako je mislila dobrodušna teta. »Marsikatera bi bila vesela, če bi imela stanovanje zastonj ... prav gotovo!« Tako hodi naša Nežka sedaj vsak dan že navsezgodaj v tovarno na delo. Popoldne pa? Popoldne pa doma pomaga . .. »Ne, ona ni sposobna za šiviljo! Zato je potrebna neka inteligenca! . . .« K. C. radi bi ugodnejše Železniške zveze Svet za gospodarstvo pr! občin! Tržič pa je na zadnji seji ugotavljal, da sveti potrošnikov — razen nekaj izjem — niso aktivni. Občina že dalj časa posreduje, da bi Tržič imel popoldansko vlakovno zvezo z Ljubljano in na Gorenjsko, kar bi bilo moč doseči na ta način, da bi delavski vlak iz Kranja odhajal, namesto ob 14.20 uri, pet minut prej in bi prihranek teh minut omogočil, da se vlak v Tržiču hitro obrne nazaj v Kranj in doseže zvezo na druge vlake. Tovarne v Kranju so bile naprošene, da se izjavijo o predlogu občine Tržič. Toda v treh primerih so kranjske tovarne t« odklonile in to celo take, ki so tik poleg kolodvora. Zakaj? Ali Tržič res ne sme imeti celo popoldne nobene vlakovne zveze? Občina bo še nadalje posredovala za ugodno rešitev problema. Te dni so kolavdacije letos zgrajenih naprav na planinah, ki jih oskrbuje tržiška občina. Veliki hlev na Ja-vorniški planini in pa novi vodovod sta že dograjena. Zgrajen je tudi vodovod na Lešanski planini in ograja na Korošici, prav tako pa tudi vodovod na planini Dolga njiva. Dela s» stala letos okoli 2,900.000 din in bo od te vsote krila občina Tržič okoli 1,800.000 din stroškov; v ta namen bo občina morala najeti investicijsko posojilo. se neurejen zadružni odkup Svet ta gospodarstvo je razpravljal tudi o poročilih raznih inšpekcij-Med drugimi zanimivimi podatki je važno, da kmetijske zadruge še vcdni> niso formirale odkupnih postaj, četudi bi take postaje lahko posredovale med proizvajalcem in kupcem ter bi povzročile stabilizacijo tržnih cen. Tako pa so pravi namen in delo zadrug iz-gublja .in delo zadrug osredotoča le n* trgovinsko dejavnost in odkup iesa. Kmetje vozijo mimo svoje zadrug8 pridelke trgovskim podjetjem. Kmetijski presežki v zadnjem času v mnogih primerih prihajajo na mestno tržnico, kjer se prodajajo po višjih cenah kot v trgovini. sadje v trgovini okuženo s kaparjem Ameriški kapar vdira v Tržič. Sadno drevje tržiških kmetovalcev doslej še ni bilo okuženo, toda pregib" po trgovinah je ugotovil, da pošiljaj^ trgovine iz Kranja v Tržič sadje, k1 je okuženo s kaparjem. Seveda je občina zahtevala, da se tako sadje fle" mudoma vrne nazaj in je preprečil* prodajo. J. V- 4 CJas Goriijsh ST. 83 / 19. OKTOBRA 1936 KULTURNI TEDNIK Začetek nove sezone v Prešernovem gledališču Jeza, žalost, le na stran, dons je moj veseli dan! (Matiček) Jubilejno gledališko leto — ob 200-letnici Linhartovega rojstva — je Prešernovo gledališče začelo s slavljenče-vo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Z Linhartom se začenja slovenska dramska književnost in z njim zazveni na gledališkem odru slovenski jezik v vsej svoji zvočnosti. Čeprav je Linhart, kot prvi slovenski resnični dramatik, izbiral tuje snovi in zgodbe ter jih presadil k nam, vendar zaradi tega nismo Slovenci prav nič prikrajšani za izvirnost, saj je Linhart pregnetel tuje vzorce s spretno in mojstrsko roko in tako odločilno postavil temelje slovenski dramatiki. Ce smo se najprej začudili nad Linhartovim domaćinskim vitalizmom v 'Matičku«, se moramo ponovno začuditi ob pogumni in napredni idejno-sti dela, tako da se nam končno ne zdi prav nič nerazumljivo, da je delo prišlo na oder šele skoraj 60 let po knjižni izdaji. Danes nam morda ni več tako prezentna idejna pogojenost in lokalna časovna tendenčnost dela, saj nas bolj razvnemajo njegove komedijske prvine in nacionalna obarvanost lastnosti glavnih junakov. Navduši nas posrečena intriga, smešna situacija (brez burkaštva), zlasti pa izredno duhoviti dialog. Ob tem dialogu ne pride do izraza samo okretnost dialektike misli, ampak izredna lepota slovenske rečenice, izraza in celo podobe. Ker pa ne čutimo več "tako izrazito idejnega poantiranja komedije — osti proti določenemu družbenemu redu, fevdalizmu, dobi Matiček kar Tiekako širši, splošno človeški okvir. »Matička« je režiral Mirko Mahnič, ki ga pri nas poznamo že po režiji *Velike besede«. Kaže, da ga zelo privlačijo naša starejša dramatska dela, ki jim resnično zna vtisniti pristni domaćinski kolorit in gledališko po-ustvariti naš svojstveni nacionalni duh. Nedvomno si je režiser pravilno zamislil »Matička« kot povsem gorenjsko obarvano delo, kar pa je končno tudi avtorjeva misel. Rokokojski element je režiser domala povsem zanemaril; to sicer ne moti, čeprav je s tem precej okrnjen čar časovne barvitosti dela. V tem smislu je turi' manj pozornosti posvečal poudarjanju časovno - aktualnih idej. Prišle so do izraza delno ob prizorih, ko gospoda deli podložnikom pravico, pa še tu je tilo važnejše karikiranje kot pa poudarjanje miselnosti. Osnovna nit uprizoritve se kaže v režiserjevi težnji resnično opravičiti glavni smisel dela, namreč, da barona Naletela t. j. gospoda osmeši bistroumni služabnik Matiček in ga napravi »enga norca«. Zato so bile vse komponente uprizoritve usmerjene izključno v tej smeri in tudi mestoma pretirano karikirane. ^Jprizoritev je v mnogočem pokazala 2elo posrečeno režiserjevo domiselnost, zlasti v komponiranju predstave (n. pr. vmesni prizori) in različnih situacijsko - komičnih prebliskih; seveda pa se je režiser na drugi strani izgubljal preveč v naturalističnih in-Vencijah. Na splošno bi lahko rekli, a poživi in počasti spomin na Simona Jenka, bo knjigarna priredila v Času od 18. do 27. oktobra »Jenkov *eden«, v katerem bo prodajala knjige z desetodstotnim popustom. V iz-'°žbi bo razstavila dokumente iz pesnikovega življenja. Posebno zanimiv faksimile iz arhiva tukajšnje osnovne šole, ki izpričuje Jenkovo triletno v Kranju. Med tednom bo ""•jigarniški kolektiv položil spominski venec na pesnikovo gomilo na 8*arem kranjskem pokopališču. Datuma za »Jenkov teden« si je knjigarna izbrala po obeh Jenkovih obletnicah, dnevu rojstva (27. oktobra 1835) in dnevu smrti 18. oktobra 1869). C. Z. Nežka, le da je s premajhno močjo obvladovala svojo igralsko okolico. Mirno lahko zapišemo, da sta bila Matiček in Nežka skladen par. Tonček Nade Bavdaževe je bil vsestransko izglajen, saj je znala Bavda-zeva tej tipično ženski hlačni vlog dati vse poglavitne lastnosti, ki jih njen igralski register zmore. Ostak,, vloge so bile razdeljene takole: Zmešnjava — M. Cegnar, Žužek — J. Zupan, Budalo — F. Trefalt, Jerica --M. Janžekovičeva, Jaka — VI. Stigiic. Gašper — I. Grašič in rihtni hlapec — L. Cigoj. Začetek je dober, upajmo, da se v nadaljevanju naša sodba ne bo spremenila. Gregor Kocijan »DUNDO MAROJE« Prizor iz komedije Marina Držita »Dundo Maroje« v uprizoritvi KUD »Tone Sifrer« iz Škofje Loke v sezoni 1955/56 Po občnem zboru KUD »Tone Šif rer« v Škof ji Loki Kaj smo ugotovili pretekli četrtek na občnem zboru KUD »Tone Sifrer« v Skofji Loki? Sicer zelo delavno društvo ima okrog 160 članov, na občnem zboru pa bi jih težko naštel štirideset. Druga boleča rana se je odprla, ko je tainica poročala o strukturi članstva: prevladujejo nameščenci (80) pred delavci (40), častna izjema je samo en (!) kmet, mladine pa, razen pri godbi na pihala, skoraj ni. Čeprav je v Loki čez 40 študentov, jih samo 8 sodeluje v KUD. Tudi vzgojno delo s samim članstvom in publiko je zelo kritično. SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV OKRAJA KRANJ V LETOŠNJI SEZONI NE BO ORGANIZIRAL STROKOVNIH TEČAJEV Strokovni tečaji za režiserje in gledališke igralce, knjižničarje, dirigente in pevovodje, ki jih je uvedla bivša Zveza kulturno-prosvetnih društev o-kraja Radovljica v sezoni 1955/56 in nadaljeval v lanski sezoni Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj, letos ne bodo obnovljeni. O tem je razpravljal na zadnji seji upravni odbor Sveta in sklenil razdeliti denarna sredstva, namenjena za tečaje, med društva, ki naj bi jih koristila za vzgojo kadrov. Igralskim družinam nameravajo dodeliti režiserje, ki bodo z ustreznimi dramskimi deli vzgajali igralce, in tako pomagali dramskim družinam iz zadrege. Takšen način vzgoje kadrov pa bo moral težiti za instrumentalne in vokalne ansamble, kjer primanjkuje dirigentov in pevo-vodij. Nuditi godbenikom in pevcem možnost obiska kvalitetnejših koncertov ali oper v Ljubljani, je način, ki bo tudi pripomogel k poživitvi glasbene dejavnosti. Vprašanje vzgoje novih dirigentov in pevovodij pa bo ostalo še nadalje odprto. Delno rešitev bi bilo moč doseči s podelitvijo štipendij talentiranim in vidnejšim glasbenikom. Nikakor pa ta način ne bo izpopolnil vrzeli dirigentov dn pevovodij, ki je vedno večja in za podeželje občutnejša. Prej ko slej bo treba pristopiti k organiziranju iinternatsko oblikovane enoletne šole s strnjenim poukom, ki bi jo posečali predlagan' kandidati z uspešno opravljenim spre- jemnim izpitom. Bolje bi bilo, da bi Svet razpravljal o podobnih načinih rešitve tega naraščajočega problema, kot pa, da se je kratko odločil za likvidacijo vzgajanja strokovnih vodij glasbenih skupin v tečajih. U. Z RAZSTAVE V PREŠERNOVEM MUZEJU P. A. Renoir: Loža ALI SO JESENIŠKI ŠOLSKI ODBORI DOVOLJ DELAVNI? Z vpeljavo družbenega upravljanja v šolstvo so dobile tudi jeseniške šole že v letu 1954 svoje prve šolske odbore. Ker pa le-tem poteka letos mandatna doba, volijo na zborih volivcev za posamezno šole novo člane v šolske odbore. Eden takih zborov je bil v ponedeljek zvečer na Jesenicah. Udeležili so se ga poleg številnih staršev in predstavnikov oblasti ter družbenih organizacij tudi prosvetni delavci, manjkali pa so člani šolskih odborov. Poročila o delovanju šol in šolskih odborov so podali namesto predsednikov šolskih odborov, ravnatelji posameznih šol. Iz poročil je bilo moč posneti pozitivno delovanje šolskih odborov osnovno šole, gimnazije, metalurške industrijske šole in vajenske šole, medtem ko poročilo o delovanju šolskega odbora na glasbeni šoli, ki sodi med najdelavnejše, ni bilo podano. Poročilom, kakor tudi referatu o reformi šolstva, ki ga je podal prof. Siifrer, ni sledila nikaka razprava. Prav tako ni bilo pripomb k predlaganim članom v nove šolske odbore; bili so soglasno izvoljeni. Sklicani zbor volivcev je bil namenjen širšemu razpravljanju o šolskem samoupravljanju, reformi šolstva i/n problemih šolstva, ki na Jesenicah spričo pomanjkanja učilnic, uvedbe pouka v dveh ali celo treh izmenah in podobnem, niso majhni. Ce je zbor uspel po dnevnem redu, saj so si sledile točka za točko brez vsake pripombe, ni uspel po namenu in še manj po nujnosti razpravljanja o izboljšanju Šolskih problemov na Jesenicah. Taki zbori volivcev izzvene zgolj kot formalnost, ki naposled ne bi bila potrebna. P. U. OBRTNIŠKO KULTURNO DRUŠTVO NA JESENICAH BO MORALO IZBOLJŠATI SVOJE DELO Pred dnevi je imelo obrtniško kulturno društvo na Jesenicah svoj redni letni občni zbor. Društvo šteje nad 200 članov, navzočih pa je bila le ena četrtina. To je za člane kaj slabo spričevalo. V okviru društva uspešno delujeta mladinski tamburaški zbor ter moški, pevski zbor, ki čuti še začetne težave. V obrtniškem pevskem zboru se izživlja le nekaj obrtnikov in ne dosti več vajencev v tamburaškem zboru, medtem ko ostalo članstvo društvenih in drugih kulturnih prireditev sploh ne obiskuje. Na ideološko vzgojo članstva v društvu doslej niso mislili. Na občnem zboru so izvolili nov u-pravni odbor iin sprejeli vrsto zdravih sklepov. Uresničenje sprejetih sklepov bo pripomoglo k izpolnjevanju osnovnih naf.og društva t. j. k strokovnemu, kulturnemu in političnemu izobraževanju članstva ter ostalih obrtnikov z območja Jesenic. Prvo zdravilo bi bilo individualna vzgoja in skrbna izDira repertoarja. Mogoče je tu prav zato tako težko, ker tudi delavni člani občutijo nekakšno nezanimanje ostalih organizacij in ustanov za njihovo delo. Ožji stiki, medsebojna pomoč in skromno priznanje: to so tihe želje upravnega odbora, ki smo jih slišali ta večer. In sedaj še nekaj o delu v sezoni 1955/56. Potekalo je v šestih sekcijah. O gledališču smo govorili že ob koncu sezone, zato samo nekaj številk: 9 premier, 46 predstav in čez 8000 obiskovalcev. Tudi v naslednji sezoni nameravajo v sodelovanju s PG — Kranj razpisati abonma. Izdali so 9 številk »Škofjeloškega prosvetnega lista« v skupni nakladi 45.000 izvodov. Pevski zbor so letos sestavljale le ženske in še teh ni bilo veliko, zato tudi niso dosegle večjih uspehov; sodelovale so le na treh koncertih — poživitev je njihova letošnja glavna naloga. Godbo na pihala porabijo ob vsaki priliki. Igrali so povsod — od koncertov do pogrebov: skupno sedemindvaj-setkrat! Po uglasitvi in popravilu in-r štrumentov imajo sedaj najlepše možnosti za razvoj. 23 mladih fantov vodi že več let neumorni Oskar Skulj. Orkester sestavljajo v glavnem u-čenci Glasbene šole in ga vodi tudi njen ravnatelj. Enkrat tedensko imajo vaje. »Rdečo kapico«, in dva koncerta imajo že za seboj, letos pa jih čaka velika preizkušnja — Sehubertova opereta »Pri treh mladenkah«. Knjižnica je še vedno ena glavnih vej KUD-ove dejavnosti, ravno zato so čuti že nekako samostojno, saj dobi celo posebno dotacijo mestne občine. Čeprav je sedaj v lepih novih prostorih, je letos nazadovala v primerjavi z lanskim letom. Bralci so si izposodili mesečno povprečno 328 knjig manj kot lani, obisk pa se je zmanjšal za 231 obiskovalcev. Vendar so letos izposodili čez 15.000 knjig, imajo pa jih 5800 (vsako so izposodili povprečno po trikrat). Letos so nabavili tudi 420 novih knjig. Radi. bi tudi uredili in opremili čitalnico, kar se jim bo letos morda posrečilo. V okvitru društva deluje že tretj-leto Glasbena šola, čedalje uspešnejše. Predvsem nudi glasbeno vzgojo starejšim in najmlajšim, ki ne mdVejo biti gojenci Državne glasbene šole. Na končni letni produkciji so pokazali lep napredek. Glasbena vzgoja mladine je ena najlepših in hvalevrednih nalog društva. Skrb za mladino in misel, da bi nekoliko »pomladili« veterana — gledališče na Spodnjem trgu, je na letošnjem občnem zboru rodila dve novi sekciji: lutkovno in baletno. Želimo jima, da bi ob letu lahko zapisali o njunem delu marsikaj lepega in vzpodbudnega. Janko Krek GORENJSKA ZA DVESTOLETNICO ROJSTVA A. T. LINHARTA Vse Svobode in večja kulturno-pro-svetna društva na Gorenjskem se pripravljajo na dostojno počastitev 200-letnlce rojstva Antona Tomaža Linharta. Gledališke družine že študirajo njegova dela, društva se pripravljajo na proslave, literarne večere in podobno, s čimer hočejo počastiti spomin na Linharta. V Boh. Bistrici bodo uprizorili Linhartovo igro »Veseli dan aH Matiček se ženi«, na Javorniku in v Radovljici študirajo »Zupanovo Micko«. Na Jesenicah so se odločili za »Linhartov večer«, drugod pa pripravljajo slavnostne akademije itd. Najprimerneje pa se bodo oddolžili Linhartovemu spominu v njegovem mestu — Radovljici, kjer obstoja že nekaj mesecev pripravljalni odbor za izvedbo osrednje Linhartove proslave, ki bo trajala mesec dni. V Radovljici bo gostovalo v okviru osrednjo proslave Slovensko narodno gledališče iz Ljubljane s Cankarjevimi »Hlapci«, Prešernovo gledališče iz Kranja bo prišlo v Radovljico z Linhartovo igro »Veseli dan ali Matiček se ženi«, Mestno gledališče z Jesenic pa z drugim primernim delom. Poleg navedenih gostovanj ob- sega program osrednje proslave tudi razstavo, literarni večer in podobno. U. ,,Svoboda" Jesenice bo preusmerila svoje delo Na letošnji občni zbor Svobode »Toneta Cufarja« se na Jesenicah posebno skrbno pripravljajo. V nastopajoči sezoni bodo skušali razširiti svoje delo predvsem na izobraževalne odseke. Doslej so namreč dosegali uspe-ho le na kulturno-prosvetnem področju, kar pa je le del dejavnosti Svobod. Občni zbor bo v soboto, 20. t. m. v Delavskem domu. U. Gostovanje v Kamniku Prosvetno društvo Svoboda - Bežigrad iz Ljubljane je v petek gostovalo v Kamniku z dramo Miška Kranjca »Pot do zločina«. Igra je bila dobro uprizorjena in igralci so bili deležni toplega priznanja. Zal je bil obisk zc'o slab, kar je po vsakodnevnih prireditvah v Mladinskem tednu tudi razumljivo. Kako prav bi nam prišlo tako gostovanje v času, ko po ves mesec ni nobene prireditve! , FILMI, KI JIH GLEDAMO „0VEBI.AND PACIFIC" Film »Overland Pacific«, ki so ga te dni vrteli v kinu »Storžič« v Kranju, sodi med povprečne »westerne«. V tem filmu sicer ne gre za neposredno osvajanje zemlje na divjem Zahodu, niti ne gre za iskanje zlatih žil, pač pa za gradnjo železniške proge, ki naj bi povezovala ameriški Vzhod z Zahodom. Komanči — Indijanci, ki so od enega izmed predstavnikov kapitala podkupljeni, neprestano ovirajo gradnjo železnice in napadajo delavce. Toda našel se je človek iz drugega tabora podjetnikov, ki je uspel Indijance z orožjem odvrniti od njihovih nakan. Seve, film se konča z obveznim hap-pvendom, železnica pa kljub vsemu steče do Pacifica. Sodba gledalcev, ki si bodo ogledali ta film bo brez dvoma enotna: premalo mrtvih za 60 dinarjev! -kc ,,UPOR NA L^DJI BOUNTY" Čeprav je posnet že leta 1936, je ta ameriški MGM film v poplavi slabih in ničvrednih fihnov zadnjih dveh mesecev razveseljivo izboljšanje filmskega sporeda v Kranju in drugih gorenjskih kinematografih. Sicer ga ne moremo prištevati h klasičnim delom fiilmske umetnosti, vendar je zaradi svojo vsebinske aktualnosti, dobre režije Franka Llovda in sijajne igre Charlesa Laughtona še vedno živ in zanimiv. Izdelan je po romanu, ki temelji na popolnoma resnični zgodbi o potovanju ladje »Bounty« na južno-morsko otočje Tahiti, o uporu njenih mornarjev in o nesrečnem koncu ladje. Sijajno je prikazano vzdušje v angleški mornarici v drugi polovici 18. stoletja, prizori plovbe in upora na ladji pa so prave filmske mojstrovine. Vsakomur, ki je sit kavboj k in otročje naivnih revij, bo žal, če s: ne bo ogledal »Upora na ladji Bountv«. mm ŠT. 83 / 19. OKTOBRA 195(i O oslu, ki je hotel postati muzikant Nekoč je živel osel, ki bi bil ne- vore. Muzikant biti, to ni kar si bodi; znansko rad postal muzikant. Želel Je vso te občuduje in kamorkoli prideš, biti drugačen kot so sicer osli, ki jim povsod si dobrodošel. Stopil je k lisici po nasvet. Ta se Je sicer ukvarjala samo s pravdarskimi posli, vendar se je tudi na glasbo dobro razumela. Lisica mu je svetovala klarinet; da je to bojda močno umetelno glasbilo in bi bilo zanj. osla, kakor nalašč. Napotila ga je k opici, ki je bila velika umetnica v Igranju na klarinet. Opica je prevzela osla v uk. Marljivo se je osel lotil klarineta ali ta vražja reč ni bila tako preprosta. Pri Igranju na klarinet je močno važna sapa; te je imel osel sicer dovolj in na pretek, ali kaj ko drugače ni bil preveč pripraven. Opica si je zelo prizadevala, a uspeha ni bilo. Spoznal je osel-muzikant, da s klarinetom no bo nič ter se je oglasil pri zajcu, ki ume odlično tolči na boben, kot je znano. Rade volje je zajec sprejel osla med svoje učence. Vendar, ko je minilo nekaj časa, je svetoval oslu naj 9e poprime kakega drugega glasbila, kajti za boben da ima premalo notranjega občutka. Je samo žretja mar in drugega ne znajo kot celo življenje prenašati to- Ali že veste? Vem, da vam je že znano, da se bodo vršile letos olimpijske igre v Avstraliji in sicer v mestu Melbourne, in da se bodo teh iger udeležili tudi naši najboljši Športniki. Morda pa še ne veste, da je celina — otok Avstralija vključena v skupnost britanskih držav in je torej ta celina angleški dominion, kakor tudi pravimo, da bo zaplapolalo v glavnem olimpijskem stadionu novembra meseca 73 zastav, saj toliko držav se bo teh iger udeležilo, da bo pa našo državo na teh igrah zastopalo 55 ljudi in sicer 43 športnikov in Y2 spremljevalcev, * da se bo kosalo na igriščih v Melbournu z ostalimi športniki sveta 7 naših >atletov|, 2 rokoborcev, po en kolesar, veslač, stjrelec inr plavalka ter 17 nogometašev in 11 vvaterpolistov, da sicer naši fantje in dekleta-športniki ne bodo prinesli v peharjih zlatih in drugih odlikovanj, ker smo pač majhen narod in bomo poslali tudi v Avstralijo maloštevilno skupino, da pa mi vsi upamo in trdno verujemo, da bo zaplapolala tudi jugoslovanska zastava v glavnem stadionu, ko se bodo delila odlikovanja. Osel se je čutil užaljenega. On da nima občutka! Se preveč ga ima, saj je ves nabit z notranjimi občutki! Ker ni bil navaden osel, ni odneha'.. Čeprav ne bo bobna igral oziroma tolkel, bo umetnosti služil na drug način. In poskusil je pri slavnem goslaču medvedu. Medved, to vam Je bil muzikant! Najlepše in najmilejše melodije je izvabljal iz nežnih strun, da se je oslu kar milo storilo. Medved je bil takoj pripravljen naučiti osla te čudovite umetnosti. Dejal je, da je v goslanju izučil že cel rod medvedov, pa da ni zlomek, da ne bi enega samega osla. Ta se je s pridnostjo lotil gosli in ko je spet preteklo nekaj časa, je medved moral priznati, da se je motil. Nikakor nt mogel osla naučiti gosla-nja. Jezen je odšel osel k lisici po nasvet. »Ce z godali nimaš sreče, pa poskusi s petjem!« je svetovala lisica, »k mojstru slavcu pojdi! On te morebiti nauči vsaj peti.« Tako je osla prevzel slavec. Dolge večere mu je prepeval najlepše na-peve; osel je pazljivo poslušal in skušal za slavcem ponavljati. Imel je najboljši namen peti kot njegov učitelj in glas je imel močan, ni bilo kaj reči ali — ojej in ojoj! — iz sebe ni iztisnil drugega kot pravo pravcato oslovsko riganje! Slavčeva ženica se je močno hudovala ter je svojemu možičku slavcu dejala, da takih sere-nad ne bo poslušala, res ne! Gozdni prebivalci so se pričeli norčevati iz ubogega osla, ki je zaradi svojega neuspeha in nerazumevanja drugih ves nesrečen. Nekoč je v gozdu srečal modrega, starega čuka. »Dragi moj dobri osel,« je menil čuk, »bodi moder in ne lotevaj sc posla, ki ga ne razumeš.« Osel je spoznal, da ne bo nikoli niti muzikant niti pevec. Ker pa ni bil moder kot stari čuk, je zaradi tega žaloval do smrti. Po smrti so mu gozdni prebivalci postavili lep spomenik. Iz njegove kože so napravili boben. Križanka 2 iT" 7™" 6 7 ijjjiijj 8 H:::::- 10 ii ilili Vi sina'13 i7~ _ S=!:H» BB ■čUiiH iJt-JSi 17 18 16 - — 19 20 VODORAVNO: 6. vrsta alkoholne pijače — 8. neobraslo, pusto — 10. čar, zagovor — 12. domača tovorna žival — 13. težava — 14. svojilni zaimek — 15. letni čas — 16. lep, čeden — 17. števnik, red, ocena — 18. kalanlca — 19. prebivalka Gorenjske — 20. hud, jezen. NAVPIČNO: 1. gorivo, dobimo ga iz rudnikov — 2., 21. in 14. črka abecede — 3. letni čas — 4. vrsta sadja — 5. prebivalec v skalah — 7. odpor, protest, nasprotovanje — 8. vzgojen, nezanemarjen — 9. obdelan s sekiro — 10., 22. in 8. črka abecede — 11. obrežje. • IZ DEDKOVEGA NABIRALNIKA Tokrat so se prav lepo odrezali o-čencl naše šole na Planini. Poslali so mi par dopisov, ki jih nekaj priobču-jem, ostali pa bodo prišli na vrsto pozneje. Silvo in Rado, vajinih slik ne morem priobčiti, ker nekoliko »škripljcjo«. Malo bolj se potrudita in drugič bo vse priobčeno. Rad bi, ti* bi se oglasili pionirji tudi iz gornjih koncev naše Gorenjske. Pišite in objavljeno bo. ODPRTA SPET SO ŠOLSKA VRATA Poletje je minilo. Veselih počitnic je konec. Poslovili smo se od kopanja, igranja in taborenja. Odprta so spet šolska vrata. Pridno smo se začeli učiti. Kupili smo knjige in zvezke. Caka nas mnogo dela v III. razredu. Pernar Anica, III.b razr. V SOLO Zjutraj zgodaj vstanem, se oblečem, umijem in popijem kavo. Potem pregledam, če je v torbici vse potrebno. Pozdravim mamo in grem. Po cesti se lepo obnašam in hitim v šolo. V veži hitro obujem copate in grem v razred, tam se vsedem na svoje mesto. V šoli mirno poslušam in se po končanem pouku vesel vrnem domov. Casl Rado, III. razr. MED POČITNICAMI Med počitnicami je bilo najlepše takrat, ko sem bil na morju z očkom in mamico. Tam sem se naučil plavati. Lovil sem vsak dan tudi ribe. Nabiral sem tudi školjke in opazoval, kako plovejo po morju velike ladje. Nekega dne je priplula v Poreč ladja-dvigalo »Veli Jože«. V nekaj dneh je privlekla tri velike dele potopljene vojne ladje. Na teh delih je bilo polno školjk. Do teh razbitin me je pripeljal očka s čolnom. Silvo Grobovšek, III. razr. PREMIKALNICA ARMIJA P L A H U N AGRAREN UVIDETI LUCIJA Premikaj gornje besede, drugo nad drugo tako, da boš v treh navpičnih vrstah bral imena treh mesecev. Jože Vari Mrak se je že spuščal, ko so še sedeli Ivo, Jože, Stane in Marjan v svoji koči. Ta je čepela kakor orlovo gnezdo sredi kokrških pečin. Pod njimi je skrivnostno šumela Kokra in butala ob čeri, raztresene v vodi. Pred vhodom v kočo je bila zasajena modra zastavica z grbom njihove bratovščine Belega galeba, kar je bilo znak, da imajo bojno posvetovanje. Ivo je bil najstarejši in zato tudi poglavar te družbice. Imel je trinajst let, Jože dvanajst, Stane enajst in Marjan deset. Kar po lestvici so bili. Ze zdavnaj so jih klicale mame k večerji, toda oni jih niso slišali, ali jih pa niso hoteli slišati. Pa saj tudi niso utegnili, ker so imeli važno posvetovanje. Razpravljali so o bližajoči se „vojni" s Primskovljani. Sklenili so, da se bodo skrivali v svoji koči, dokler se Primskovljani ne približajo, tedaj pa se bodo z vzklikom in vikom nenadoma vrgli nanje in morajo jih premagati. „Kaj pa, če pridejo z druge strani?" je pripomnil. Stane. On je imel pri vsaki stvari pomisleke. „Nič ne de," mu je odvrnil Ivo. „Jih bomo pa s tiste strani. Saj ni treba, da hodijo v našo Kokro!" _ „To bodo tekli!" se je vmešal Marjan. „Saj morajo! Glejte pa," je dajal še zadnja navodila Ivo, „da se boste pogumno borili. Verjetno nam bodo pomagali tudi Slavko, Drago in Vinko. Sicer pa še nikdar nišo premagali Belega galeba, pa ga tudi sedaj ne bodo. Ko jih bomo premagali, bomo šli nad ribe." „Kam?" je vprašal Jože. „1 kam! Tja ne kot vedno! Vem za odlično mesto." „Ali misliš Tomažev tolmun?" „Ah, kje! Tam jih ni več!" je dejal Marjan, ki je vedel za vsa skrita mesta, kjer so se dobile ribe. Paznik in tudi ribič sta ga že nekoč preganjala, a jima je ušel skozi vejevje in čez skalovje. Bil pa je tudi tako majhen, da se ga je komaj opazilo. „Gotovo pa vem, kje ti misliš!" je pripomnil. „Ne verjamem!" „Koliko greva stavit, da veml" „Ah, žaba, kaj še hoče. Staviti Bhh! Ali imaš sploh kaj denarja," „Jaz da nimam denarja? Več kot ti! To mi lahko verjameš!" „Reva, kje ga boš pa dobil?" „Kje! Imam ga; Ce ga pa nimam, ga grem pa iskat!" Pomilovalno in obenem zmagoslavno se je ozrl po ostalih, ki so ga zijali z odprtimi usti. „Iskat?" so vsi hkrati dejali. „Da, iskat!" „Lažeš! To pa ne verjamem. Kvečjemu, če ga kradeš!" „Kaj, jaz da bi kradel? Se sladkorja ne vzamem mami, bi pa kradel denar. Ne, to pa ne!" „Pa povej, če ne, te bomo imeli res za kradljivca," je pribil Ivo. Marjan se je ozrl po ostalih in v vseh očeh je lahko videl isto. Zato se je vdal. „Naj bo! Za zaklad vem!" „Za z-z-zaklad?" je zastrmel Jože. „V Kokri?" je nejeverno vprašal Stane. „Kje?" je trdo vprašal Ivo. „Tu pod nami je!" „To ni mogoče, saj vem za vsako luknjo." „Pa je le res. Saj mi je povedala Šumi-jeva mama, da je pod Erženom luknja, kamor so se hodili v starih časih ljudje skrivat pred Turki." „Za tisto luknjo vem, toda tam ni nič-Slavko je že lezel vanjo, pa ni prišel dlje, kakor za pol telesa. Noge so mu še vedno molele ven. Sam sem bil zraven." „Da, ko je pa neroden. Jaz sem bil pa že dlje. In tam je denarja na kupe. 1» kako se sveti. Od sten se svetlika srebro, od stropa pa vise steklene svetilke, vse obložene z zlatom. To mi je vse pravila Šumijeva mama." „Potem pa nisi bil sam v jami." „Sem bil ja! Bil sem, samo do denarja nisem mogel še priti, ker mi je zastavila pot čudna pošast." „Pošast?" „Da, pa kako strašna. Velike zelene oči je imela in pihala je v mene in pljuvala." „Mačko si videl!" „Mačko? Saj jo vendar poznam. Kaj mi ni že Stanetov mucek razpraskal roke? Kaj misliš, da je potem ne poznam? Ta pošast je bila čisto drugačna. Velika )e bila in kakšne kremplje je imela. To bi vi bežali. Gotovo je bil to zmaj. Jaz se pa nisem bal. Le luč mi je ugasnila i11 sem ostal v temi." „Preje si pa rekel, da svetijo steklene" in z zlatom obložene svetilke v luknji. Vi" diš ga, kako laže! Najbrž še za luknjo ne veš!" „Prisežem na tale kamen, da je res-Uhuuu! Nič mi ne verjamete!' je zategl" zatulil Marjan ves poražen. (Nadaljevanje prihodnjič) » •Hofeojtte' » šport in telesna vzgoja OBJ AV E- O G L A S ► Mali oglasi Pred štirinajstimi dnevi se je pričelo prvenstvo Gorenjske lige — jesenski del. Ker smo sedaj dobili samo nepopolne rezultate I. in II. kola, povratnega dela, ki je bil odigran to nedeljo, podajamo samo dobljene rezultate in popolne tablice spomladanskega dela. Prihodnjič pa bomo objavili tudi tablice jesenskega dela. Gorenjska liga igra v treh grupah, jeseniški, tržiški in kranjski, v spomladanskem delu pa so bili doseženi naslednji rezultati: JESENIŠKA SKUPINA 1. Jesenice III 5 5 0 25:8 10 2. Radovljica 5 4 1 24:11 8 3. Jesenice II 5 3 2 22:15 6 4. Javornik 5 2 3 15:20 4 5. Dobrava 5 1 4 10:21 2 6. Žirovnica 5 0 5 4:25 0 trZiSka skupina 1. Triglav II 5 5 0 25:2 10 2. Tržič 5 4 1 20:8 8" 3. Križe 5 2 3 13:18 4 4. Storžič 5 2 3 14:19 4 5. Kovor 5 1 4 10:22 2 8. Triglav IV 5 14 10:23 2 KRANJSKA SKUPINA 1. Skofja Loka 5 5 0 25:5 10 2. Mladost 5 4 1 22:13 8 3. Triglav III 5 3 2 20:17 6 4. Skofja Loka II 5 2 3 13:20 4 5. Stražišče 5 1 4 13:24 2 «. Iskra 5 0 5 11:25 0 NOVO DRSALIŠČE V TRŽIČU Športno društvo Tržič ureja na prostoru za stanovanjskimi bloki za Vir-jem novo zimsko drsališče. Tod mimo bo zgrajena tudi nova položna cesta na Jožefov hrib. Polet} bo drsališče služilo otrokom za igranje. Vodo bo novo drsališče dobivalo iz Boncljevega in ne iz Mestnega vodovoda, zato je odveč strah, da bi je zmanjkalo za ostale potrebe prebivalstva. Stadion, kjer je bilo drsališče doslej, pa bo preurejen za druge športne panoge. Dosedaj so bili odigrani naslednji dvoboji jesenskega dela: Radovljica : Javornik 5:0, Triglav II : Storžič 5:1, Triglav IV : Kovor 5:1, Triglav II : Triglav IV 5:0, Iskra : Triglav III 5:0, Iskra : Stražišče 5:2, Stražišče : Mladost 5:1. Omeniti moramo še razveseljivo novico, da so v tržiški skupini formirali še drugo ligo, v kateri sodeluje kar 10 ekip, med njimi tri iz dveh novoosnovanih sekcij pri Partizanu Podnart in Podbrezje. Ker je tekmovanje te lige ravno na začetku, bomo rezultate priobčili v naslednji številki. Preteklo nedeljo je bil na Golniku prvi del III. okrajnega turnirja. Na sporedu so bile discipline pionirjev in mladincev, zmagovalci v posameznih disciplinah pa so: mladinci ekipno: Jesenice, pionirji ekipno: Triglav, mladinci posamezno: Tome (Triglav), pionirji posamezno: Ramovš (Triglav). Turnir je zelo dobro izvedel NTK Storžič, ki je postal središče namiz-noteniškega športa v tržiškem kotu. Končno naj še povemo, da bo v nedeljo, 21. oktobra v Kranju prvenstvo Gorenjske za posameznike in dvojice. Na tem prvenstvu bodo nastopili vsi najboljši igralci Triglava In Jesenic, poleg številnih predstavnikov ostalih klubov Gorenjske. V nedeljo motorne dirke v Stražiščn KRANJ, 18. OKTOBRA. V nedeljo, 21. oktobra bodo na novi dirkališčni stezi v Stražišču že druge motorne dirke. To pot bodo zopet nastopili najboljši slovenski in hrvaški motoristi v dir-track dirki, izvajani po katego-rijsko točkovnem sistemu. Nastopile bodo vse kategorije: 125 cem, 250 cem, 350 cem, 500 cem — specialni in prikolice. V vsaki kategoriji lahko nastopi poljubno število tekmovalcev in je prav zaradi tega tembolj zanimiva borba za prvih pet mest, ki so točko-vana s točkami od 7 do 1 (7, 5, 3, 2, 1). KAMNIK : MENGEŠ 4:4 (1:3) V nedeljo so Kamničani na »vročem« terenu v Mengšu komaj rešili točko, ki. jim je dokončno zagotovila Prvenstvo v kamniški skupini. V silnem poletu so igralci mengeškega »Partizana« v prvih minutah dosegli tri gole. Kamničani so sicer do konca polčasa zmanjšali razliko in v drugem polčasu celo prišli v vodstvo, toda požrtvovalni Mengšani so, potem ko so zastreljali enajstmetrovko, končno le uspeli izenačiti. Res je, da se Kamničani v začetku niso znašli na težavnem terenu ozkega igrišča, vendar so bnli Mengšani v igri popolnoma enakovredni prvaku kamniške skupine. Nogometno igrišče v Mengšu je na lepem kraju poleg drevesnice in se bo dalo lepo urediti. Zdaj je teren še mehak in razrit, ker s« med tednom Po njem pase živina. Iz zdravstvenih ozirov (nevarnost tetanusa!) je to pomanjkljivost, ki jo bo treba odpraviti. DVOROJ V ATLETIKI MED JESENICAMI IN NOVO GORICO Danes so se srečali na športnem igrišču na Jesenicah v lahki atletiki TVD Partizan Nova Gorica z Jeseničani. Doseženi so bili sledeči rezultati: moški: tek na 100 m — Puc (Nova Gorica) z 11,8; tek na 400 m — Puc (Nova Gorica s 53,2; skok v višino — Humcr (Nova Gorica) s 186 m; met krogle — Arčon (Nova Gorica 10,98. Štafeta —, Nova Gorica z 48,5, Jesenice 48,9; met diska — Hutar (Jesenice) z 32,7. Ženske: tek na 100 m zmagala Skalar (Nova Gorica) z 8,9, met krogle — Komelj (Nova Gorica) z 9,90; skok v višino — Božič (Jesenice) s 128 m; tek na 600 m — Skarabot (Nova Gorica) z 1,56,2; mel; diska Skarabot (Nova Gorica') z 29,6; skoki v daljino — Ušaj (Nova Gorica) s 4,47. Štafeta — Jesenice z 1,00.1, medtem ko je bila Nova Gorica diskvalificirana. Moški skupno: Nova Gorica 9934, Jesenice 9338 točk. Ženske skupaj: Nova Gorica 5541 in Jesenice 4254 točk. Uspeh „Triglava" v Ljubljani V počastitev otvoritve novega športnega parka SD »Svoboda« iz Ljubljane je bil v nedeljo poleg ostalih športnih prireditev organiziran tudi košarkarski turnir. Nastopile so ekipe »Svobode«, »Postojne«, »Partizan« iz Hrastnika in kranjski »Triglav«. Po zmagi v polfinalu nad Postojno, z rezultatom 59:30, je Triglav v finalni borbi, odpravil letošnjega prvaka zahodne slov. lige »Svobodo« z rezultatom 41:37 (22:18). Na tretje mesto se >jie plasirala Postojna, četrti pa je bil Hrastnik. Posebna zanimivost pa bo na zaključku, in sicer handvcap dirka vseh prvoplasiranih vozačev iz posameznih kategorij za določitev absolutnega prvaka vseh kategorij. V tej dirki star-tajo vozači posameznih kategorij s časovnimi prednostmi glede na svoj najboljši čas (podobno kot pri konjskih dirkah). Vozač iz močnejše kategorije torej lahko zmaga le, če prehiti vse tekmovalce iz nižjih kategorij, ki startajo s časovno prednostjo. Dirke se bodo pričele ob 14. uri popoldne ob vsakem vremenu. Gledalci bodo pri blagajnah lahko dobili tudi brošure s strokovnimi članki o vrstah motornih dirk in zanimivostmi iz avtomoto športa. K. PRESENEČENJE V KAMNIKU Šahovski dvoboj med »Solidarnostjo« iz Kamnika in Podgorjem se je končal s presenetljivo zmago slednjega s 5:3! Regularni konec dvoboja se je končal 3:3, dve točki so pa zmagovalci dobili brez borbe. Moštvo »Solidarnosti« bo moralo v kratkem pokazati več resnosti in discipline, če se bo hotelo uveljaviti v kvalifikacijskih borbah na vstop v II. zvezno šahovsko ligo. O. S SODIŠČA Spet pretep V gostilni pri Kernu v Cerkljah je lani decembra 4-član.ska družba igrala karte. Med igro so se tako razvneli, da so vrednost stave povišali za nekajkrat, tako da bi tisti, ki bi izgubil moral plačati preko tisoč dinarjev od ene igre. Kaj je bilo torej hujšega, kot izgubiti tako igro. Ko je dvojica igro izgubila, je eden od njih takoj izjavil, da ni stave povišal in naj plača tisti, ki je to storil. Prizadeti pa tudi ni bil pripravljen plačati, zato je bil nasprotni igralec P. F. užaljen, udaril je nasprotnega igralca po ustih, ga zgrabil za lase, vrgel po tleh in ga brcal s čevlji v usta, po ostalih delih glave in po telesu. S tem je oškodovanec dobil več oteklin in udarnin ter izgubil dva zoba. Za to dejanje je bil P. F. pri sodišču v Kranju obsojen na 1 mesec zapora. Z ozirom na neoporečnost, iz-zvanost in skrb za dvoje otrok je sodišče odložilo kazen za dve leti. V službo sprejmem dekle ali starejšo žensko za pomoč na posestvo in v gospodinjstvu. Anduej Janša, Koritno pri Bledu 8. Pozor! Ugodno prodam kompletno vrtno uto 4X3 ms z macesnovega lesa. Poizvedbe: Semen Jože, Tomšičeva 21, Kranj. Prodam malo posestvo v bližini Kranja, vseljivo v šestih mesecih, z lepim sadovnjakom. Na pismene ponudbe ne odgovarjam. Omejc Ivan, Zg. Bitnje 108 — Kranj. Prodam žrebe 16 mesecev staro ali zamenjam za kravo. Mihelčič Anton, Podbrezje 8 — Duplje. Prodam motorno kolo 98 cem. Prim-skovo 80. Prodam gozd zaraščen s steljo 35O0 m3 v Šenčurju. Poizve se: Cirče št. 90. Prodam pletilni stroj 8X60 v dobrem stanju. Naslov v upravi Lista. Sprejmemo dva pekovska pomočnika. Nastop službe takoj. Delikatesa Kranj. Nov poljski voz, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista. Prodam hišico — dvostanovanjsko, delno vseljivo, primerno za upokojenca ali delavca. Dernič Marica, kozarstvo Radovljica. Otroški športni voziček, skoraj nov, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. Službo dobi takoj električar s prakso od 2—-3 let, perfektna strojepiska in stenografka z znanjem nemščine ter tehnik lesne stroke. Ponudbe poslati Tovarni športnega orodja »Elan«, Begunje na Gorenjskem. Preklicujem izgubljeno mesečno avtobusno vozovnico številka 001596 ca relacijo Kranj—Hotemaže. Dolžan Marija, Hotemaže. Prodam enostanovanjsko hišo, takoj vseljivo. Orehek 53, Kranj. Prodam plemenskega vola, starega dve leti. Naslov v upravi Lista. Skoraj nov kavč, po ugodni ceni prodam. Prirnskovo 29. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Otroška jopica je bila najdena v bližini pokopališča v Kranju. Dobi se na upravi lista. Kupimo vsako količino suhega, bukovega oglja po dnevni ceni. Ponudbe poslati osebno ali pismeno podjetju »Elektrarna« »Sava« Kranj. ► Uma ' KINO »STORZlC« KRANJ 19 in 20. oktobra italijanski film »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA* ob 16., 18. in 20. uri. V glavni vlogi: Gina Lol!obrigida, Vittorio de Sica. 20. oktobra ob 22. uri premiera amer. filma »NA RAZPOTJU« v glavni vlogi Bette Daviš, Paul Henreid. 21. oktobra ob 9.30. uri »NA RAZ-POTJU«, ameriški film, v glavni vlogi Bette Daviš, Paul Henreid. Ob 14. uri »BELA KOŠUTA«, finski film. Ob 16., 18. in 20. uri »KRUH, LJUBEZEN IN FANTAZIJA«, italijanski film, v glavni vlogi Gina Lollobrigida, Vittorio de Sica. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 20. oktobra amer. barvni film »VELIKA NOC CASANOVE« ob 19.30. uri. V glavni vlogi Bob Hope, Joan Fon-taine. 21. oktobra amer. barvni film »VELIKA NOC CASANOVE« ob 15., 17. in 19.30. uri. V glavni vlogi Bob Hope, Joan Fontaine. KINO »SVOBODA« STRAŽIŠČE 20. oktobra finski film »BELA KOŠUTA« ob 18. in 20. uri. 21. oktobra ameriški film »UPOR NA LADJI BOUNTY« ob 15., 17.30. in 20. uri. KINO NAKLO 20. okt. ameriški film »UPOR NA LADJI BOUNTY« ob 19.30. uri. 21. oktobra amer. fiim »NA RAZPOTJU« ob 15. uri. 21. oktobra avstrijski film »HAN-NERL«. ob 17. in 19.30. uri. KINO »KRVAVC« CERKLJE 20. in 21. oktobra ameriški barvni film »NA GLADKI POVRŠINI«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 20. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 19. do 21. oktobra amer. fiim »SELINA«. KINO RADOVLJICA 19., 20. in 21. oktobra ameriški barvni kavbojski film »DESTRY«. Predstave: 19. in 20. oktobra ob 20. uri, 21. oktobra pa ob 15.30., 17.30. in 20. uri. KINO »RADIO« JESENICE 19. oktobra češki film »DIVJA BARBARA«, predstave ob 18. in 20. uri --danes zadnjič. 20. do 21. ameriški film »TARZA-NOVA JEZA«. Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 13. in 20. url. V nedeljo dopoldne ob 10 uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 19. oktobra ameriški barvni film »ZENA IZ NAPOLJSKIH ULIC«. — Predstave ob 18. in 20. uri — danes zadnjič. 20. in 21. oktobra češki film »DIVJA BARBARA«. — Predstave v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri, ob 10.30. uri pa je matineja mladinskega filma. ► $ledolisce PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek 19. oktobra gostovanje v Kamniku: Ant. Tomaž Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Ob 16. uri zaključena za gimnazijo in strokovne šole. Ob 20. uri — izven. Nedelja, 21. oktobra ob 16. uri — izven in za podeželje, Anton Tomaž Linhart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 20. oktobra ob 19.30. uri premiera Molierove »Scapinove zvija-jače«, — komedija v treh dejanjih. Režija Marijan Stare — scena Jože Bedič. Nedelja, 21. oktobra ob 19.30. uri re-priza Molierove »Scapinove zvijače«, komedija v treh dejanjih. Gorenjske bodice Glejte — naneslo je tako, da sem °ndan tudi v Ziri pribrenčal. Koj so mi očitali, če5 da naše cajtnge premalo pišejo o njih. f> Ko sem se preteklo soboto dodobra nahodil po 2ireh, sem jo hotel mahniti z večernim avtobusom spet v Loko. Ze.ob prihodu v Ziri sem vprašal šoferja, kdaj odpelje zadnji avtobus. Dejal mi je: »Ob šestih zvečer.« Vprašal sem sprevodnika. Isti odgovor. Pogledal sem na Transturist voz-Qi red: ob 18. uri. Torej, bo držalo! Ko sem pa 10 minut pred šesto priletel na avtobusno postajo — avtobusa Nikjer. Kje je? Odpeljal je. Kdaj? — Ob 17.45. uri. Zakaj pa potlej piše, da odpelje ob 18. uri? — 15 minut sicer Qi mnogo — v mojem primeru je bilo Preveč. — Transturist naj popravi ^ozni red, šoferji pa naj govore resico, da ne bo podobnih nerodnosti! • Seveda sem moral prespati v Zi-reh. — Mahnil sem jo v kino »2iri«. O, Matiček, pa sem nasankal kot že ^■°lgo ne. Vrteli so film »Ženske prihajajo«. Tudi tu so prihajale, toda v °brokih, ker se je film vsakih 5 minut 'trgal. Zvočnik je pa tudi precej mu-*3st in prehlajen, saj je bilo pol filma nemega. Celo Zirovci so mnenja, da bi bilo bolje kino zapreti vse dotlej, dokler ne dobe novega kino projektorja. Dajte obiskovalcem primerno raz- vedrilo, saj naposled pošteno plačajo! V nedeljo zVečer sem srečno odrinil iz Zirov. Avtobus je bil sprva skoraj prazen, toda še preden je prišel na pel poti, je zavoljo preobremenitve kar klecal. Ko je pa v Poljanah naložil še okrog 20 potnikov, sem se pa nekoliko zamislil. Vozilo je daleč preseglo dopustno mejo obremenitve in cesta je polna klancev in nevarnih zavojev. Kaj bi se zgodilo, če bi... — Vsa nadaljnja ugibanja so odveč. Kdo bi odgovarjal v primeru nesreče? — Transturist naj malce premisi} in uvede v dneh hudega navala potnikov še en avtobus, ki bi vozil vsaj od Gorenje vasi do Loke. $ V čakalnici škofjeloške postaje sem se na moč razveselil lepaka, ki vabi na ogled III. mednarodne razstave fotografske umetnosti v Beogradu od 5. do 31. maja 1956. — Ce se ne motim, pišemo mesec oktober! {t V Tržiču me je pred dnevi slaščl-čarnar Mustafović krepko potegnil za nos. V tej slaščičarni sem kupil dva kifeljca, ki soli sploh nista videla. Menda si stric Mustafovič m teli, saj so že tako dovolj slani, ko stanejo 10 dinarjev. Q Temu bi dejali izsiljevanje! Ce hočeš v nedeljo zvečer v »Restavraciji Kranj« popiti turško kavo, moraš plačati vstopnino 30 dinarjev. Cemu? Zavoljo plesa! — Čudna pristojbina za tiste goste, ki se tu zadrže le nekaj minut, ne da bi plesali! $ Komaj je na Bledu končala turistična sezona, so že začeli s tradicionalnimi prekinitvami električnega toka, zlasti zvečer. Rad bi vedel, zakaj ama DES Blejčane tako na piki, da jim še luči ne privošči? C To sem pa slišal na Bledu, velja pa za vso Gorenjsko! — Dve kmetici sta se takole pogovarjali: Prva: »Po čim si prodala čebulo?« Druga: »Po 50.« Prva: »Si znorela? Mar bi počakala, da bi se podražila. Po 80 bi jo lahko odrinila.« Ci Pravijo, da je vsem gostiščem zapovedano, kdaj morajo zapirati svoje obrate. Pa le ne bo držalo. — Gostilna na blejskem otoku posluje zadnje čase kar vso noč. Menim, da ni posebno prijetno poslušati tuljenje pijandur, ki v zgodnjih jutranjih urah veslajo proti domu! Uredbe o poslovanju gostinskih obratov veljajo za vsa gostišča, tudi za ono na blejskem otoku, fl Pravijo, da ni posebno varno hoditi v Mlino na Bledu. Cemu? Zavoljo popadljivih psov, ki brez nadzorstva tekajo po cestah. Ce ne verujete, pojdite tja pa se prepričajte na lastno kožo. Meni je že takšna mrcina ustrojila hlače. Ce ne bodo lastniki svojih ljubljencev privezali in pozaprli, jih bomo kar s sveta pospravili — vse do zadnjega! Pse namreč! Vas pozdravlja VAS BODIC AR OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ RAZPISUJE TRI STIPENDIJE ZA STUDU NA PRAVNI FAKULTETI Prosileo mora imeti izpitom. Prednost imajo letnikov. Prijave sprejema tajn nim kolkom za 130 din. kumente. Zadnje šolsko dilo o davčnem predpisu, družine, vprašalno polo Pogoji: dovršeno srednjo šolo z zaključnim prosilci, kateri so absolvirali že več ištvo zavoda do 1. 11. 1956 s prilože-Priložiti je treba tudi naslednje do-spričevalo oz. potrdilo fakultete, potr-potrdilo o dohodkih ostalih članov za štipendiste. Kaj ima na sporedu Radio Ljubljana Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00. uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so ob 6.05, vesti o športnih dogedkm pa boste slišali ob 21. uri zvečer. Oddajo »Želeli ste — poslušajte«1 ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 15.15. uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. uri. PETEK, 19. OKTOBRA 8.00 Domače in poznane napeve igrajo godbe na pihala. 8.30 Radijski roman — William Woods: Manuela — XII. 10.15 Popevke in ritmi. 11.00 Za dom in žene. 12.00 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. 13.15 Za staro in mlado (operetna, lahka in zabavna glasba). 15.40 Utrinki iz literature — Vane Brez: Pesmi. 17.10 Športniki, pozor! 18.00 Ljudje med seboj. 18.45 Igra kvartet Jureta Robežnika. 20.00 Tedenski zunanje-politični pregled. 22.15 Igra Plesni orkester Radia Ljubljana. SOBOTA, 20. OKTOBRA 11.00 Igra trio Dorka Skoberneta. 11.15 Dober dan, otroci! (Manica Ko-manova pripoveduje^. 11.30 Narodne v priredbi ^Danila Bučarja in Cirila Preglja. 17.30 Zabavna in plesna glasba. 18.00 Okno v svet. 18.30 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer. 21.00 Igramo za ples. NEDELJA, 21. OKTOBRA 8.30 Otroška predstava — Friednch Feld: »1001 gre na dopust«. 9.10 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in domačih napevov. 9.45 Se pomnite tovariši — Marjan Lipovšek: Tragedija na Oreho- vici. 10.15 Nedeljski simfonični koncert. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 17.30 Radijska igra — Fischer: Večno breme. 20.00 Večerni operni spored. 21.00 Kulturni razgledi. 21.15 V svetu ritmov in melodij. 22.15 Nočni koncert. 87. 83 / 19. OKTODRA 10-56 6l8SGoreniske 7 3462 znanost in tehnika ^ zanimivosti ^ film Zaposlenost žensk Število žensk v zaposlenem osebju po okrajih je predvsem odvisno cd splošne razvitosti posameznih krajev. Tako imamo najmanjši odstotek žensk med zaposlenim osebjem v Kosovsko-Metohijski oblasti, največji odstotek pa v Sloveniji, Vojvodini in delu Hrvatske. Podatki, ki smo jih vzeli iz Statističnega letopisa, se nanašajo na stanje ob koncu leta 1955 — vendar se to stanje med tem časom ni bistveno spremenilo. Pripomniti jo treba, d;*, je odstotek žensk v gospodarstvu, s tem pa tudi splošno slanje števila zaposlenih žensk, v marsičem odvisen od značaja gospo- darstva v posameznih okrajih. Večji je odstotek žensk v lahki industriji; v tekstilni industriji ženske celo prevladujejo; težje pa se zaposlujejo ženske v kovinarstvu, rudarstvu ia podobno. Pri skupno zaposlenem osebju (v gospodarstvu, državnih uradih itd.) je 33 okrajev, ki imajo med zaposlenimi več kakor 25 odstotkov žensk, medtem ko jih ima 10 okrajev celo manj kakor 10 odstotkov. Najvišji odstotek zaposlenih žensk imajo okraji Ljubljana (40), Kranj (38,5 odstotkov — največ zaradi tekstilne industrije) in največja v Sloveniji najmanjša na Kosmera Zagreb (35,9), medtem ko Imajo najnižji odstotek okraji Lazarevac (7,7) ter Vranje in Loznica (po 8,6 odstotka). V gospodarstvu jc zaposlen sorazmerno nizek odstotek žensk. Okraji t najvišjim odstotkom žensk v gospodarskih podjetjih so spet Ljubljana, Kranj in Zagreb, z najnižjim pa Lazarevac, Vranje in Prizren. V uradih in ustanovah pa zavzemajo ženske pomembno mesto — vsaj po številu, saj tvorijo 45 odstotkov vseh zaposlenih. Več kakor moških jih je v 21 okrajih. Toda tudi tu nekateri okraji zaostajajo: v osmih okrajih je odstotek žensk v državnem aparata manjši od 25%. Okraji z najvišjim odstotkom žensk t državnem aparata so Celje (61,8), Kranj (60,8) in Ptuj (5C.3). Najmanjši odstotek žensk v uradih in ustanovah imajo okraji Plev-Ija (16,3), Gnjilane (17,4) in Tetovo (20,8). Politika zaposlitve žensk, družbena mentaliteta itd. pridejo mnogo bolj do izraza v odstotku žensk, ki so zaposlene v uradih in ustanovah, objektivni pogoji pa so v tem pogledu bolj ali manj enaki v vseh okrajih. TLA POD NAMI SE PREMIKAJO Naš planet se v splošnem zdi na moč stanoviten in bivanje na njem še dokaj prijetno. Vendar ni tako, kakor si predstavljamo. Mogoče ne veste, da se Velika Britanija, Holandska, Francija in Belgija pogrezajo v morje. — Da sta si Washington in London včasih bliže drug drugemu. — Da se kontinent pod našimi nogami dviga In pada do pol metra dnevno. Ako se zdi poletje vroče, lahko pričakujemo, da bo pripeka še hujša. New York ima včasih podnebje, ki ga danes uživajo v Zapadni Indiji. Lahko pa temu sledi perioda, ko bo mrzel kakor je Gander v Novi Fund-landiji. Stopljena masa v notranjosti zemlje bržkone pripravlja katastrofo, hujšo, kakor jo lahko povzroči eksplozija najhujše atomske bombe. Zemljeslovci pravijo, da je naŽ planet tako stabilen, kakor mali čolnič na razburkanem morju .. . Sidnoy Page, profesor zemljeslovja na kolumbijski univerzi v New Yor-ku, tolmači to vznemirljivo zadevo takole: Zemljeslovci 'so našli na vrhovih visokih gora morske otkamenine; granitna polja se drobijo, kot da bi nekoč bila mehka, kakor testo. Ti in drugi znaiki so zgovorna priča, da so bili nekoč neverjetno silni izbruhi v KAJ VESTE O URAH? RAZGOVORI MED PREDSTAVNIKI ZA-HODNONEMSKE SVOBODNE DEMOKRATSKE STRANKE IN VZHODNONEMSKE LIBERALNE STRANKE V VVEIMARU SO PRINESLI SVEŽEGA DUHA V MOREČE VZDUŠJE STIKOV MED ZVEZNO REPUBLIKO IN DEMOKRATIČNO REPUBLIKO. PREDSTAVNIKI OBEH STRANK SO SLOŽNO UGOTOVILI, DA ZDRUŽITEV NEMČIJE NI SAMO STVAR VELESIL, AMPAK SE MORAJO ZAVZETI ZANJO NEMCI SAMI. SEVEDA PA TI RAZGOVORI SE NE BODO PRINESLI TEMELJITE SPREMEMBE SPLOŠNIH NEMŠKIH RAZMER, KER DELUJEJO NA OBEH STRANEH SE VEDNO MOČNE SILE ZOPER ZBOLJŠANJE STIKOV MED OBEMA POLOVICAMA NEMČIJE NA SLIKAH: ZGORAJ DESNO VZHODNO-NEMSKA, LEVO ZAHODNONEMSKA ARMADA — SPODAJ LEVO ZAHODNONEM-SKI OBRAMBNI MINISTER BLANK Nanieslo jirsdiih odtisov — odtis zobovju Francoski poslanec Arrighi je predlagal parlamentu, naj izda zakon, da bi namesto prstnih odtisov v policijske kartoteke vnašali odtise zobovja. Poslanec je svoj predlog utemeljil s tem, da je identifikacija po obliki zobovja bistveno preprostejša kot po prstnih odtisih. Ce bo prišlo do debato v skupščini, se bodo verjetno ustavili ob vprašanju, kaj storiti, če si iskani zločinec da napraviti novo zobovjo... KRIMINALNI FILM KOT VZOR ZA VLOM Znani francoski kriminalni film »Rififi«, ki je doživel po vsem svetu velik uspeh, so v Mehiki prepovedali potem, ko je več tednov polnil dvorano. Neka gangsterska banda je ponoči vdrla v banko — to je bil doslej največji bančni vlom v Mehiki — in policija je ugotovila, da so se gang-sterjl ravnali točno po v filmu prikazanih metodah. Sporočajo, da so tud: v Švici prepovedali predvajanje tega filma. V Srbiji organizirajo gorsko reševalno službo Te dni so v Peči organizirali prvo postajo gorske reševalne slufcbe v Srbiji. Ze pred štirimi leti so bili srbski planinci na tečaju gorsko reševalne službe v Sloveniji, vendar ekipa, ki so jo organizirali iz teh tečajnikov, ni 'bila dovolj sposobna, pa tudi ne dovolj opremljena. Zato jo Planinska zveza Srbije v drugi polovici preteklega mesca organizirala na Prokleti-jah tečaj reševalno službe, po tečaju pa so v Peči ustanovili reševalno postajo. Nova postaja je oskrbljena z najmodernejšimi reševalnimi pripomočki. Ze v najstarejših kulturah so se ljudje ukvarjali z vprašanjem merjenja časa. Leta 1100 pred našim štetjem so Kitajci uporabljali pokončno stoječo palico ali kamen, kn je ob določenem času metal določeno dolgo senco. Leta 640 pred našim štetjem so Asirci iznašli vodno uro. Iz majhne posode je voda skozi odprtino kapljala v drugo posodo. Odprtina je bila tako izmerjena, da se je posoda od eončnega vzhoda do sončnega zahoda izpraznila točno šestkrat. Drugi narodi so namesto vode uporabljali pesek. V Aristotelovem času so vodno uro opremili z zobatimi kolesi. To je bil prvi, korak k mehanični url, ki so jo kmalu izpopolnili s tem, da so vodo zamenjale uteži. V 15. stoletju so skoraj istočasno iznašli dve odločilni novosti: nihalo in spiralno pero. Tako so nastale prve mehanične ure. Današnji inštrumenti za merjenje časa se skoraj ne morejo primerjati z nerodnimi urami prejšnjih stoletij. Sodobna ura je sestavljena iz nič manj kot 162 delov, ki morajo biti izdelani skoraj neverjetno natančno. Srce tega čudeža moderne tehnike je anker, ki nenehno utripa: 432.000 krat Pomoč žrlvam mareincllske katastrofe Preko 100 milijonov frankov so doslej zbrali v Franciji za družine rudarjev, ki so se ponesrečili ob veliki katastrofi v belgijskem rudniku Mar-cinelle. Zbrani denar so preko belgijskega poslaništva v Parizu poslali Sindikatu rudarskih delavcev Belgije. Jecljanje jc pogostejše pri moških Po neki francoki statistiki je jecljanje pri ženah zelo redek pojav. V zahodni Evropi pride na deset moških jecljavcev ena ženska. na dan. Soiralno pero, debelo pnViž-no stotinko milimetra, pa je njegov živec. Umetnost zase je sestavljanje posameznih delov modernih ur. Najmanjšo, najtanjšo in tudi najnatančnejšo uro, kronometer, so prvič izdelali v Švici. Od 18. stoletja dalje Švica nenehno vodi v izdelovanju ur. Letno izvažajo za več kot eno milijardo švicarskih frankov (več kot 100 milijard dinarjev) ur in sestavnih delov. 3000 podjetij zaposluje 60.000 ljudi, ki se ukvarjajo z izdelovanjem ur. NA DESNI STARINSKA VODNA URA, SPODAJ ENA NAJMANJŠIH UR NA SVETU, VDELANA V PRSTAN, NIC SIRSI IN NIC DEBELEJŠI OD NAVADNEGA POROČNEGA PRSTANA notranjosti zemlje. Znanstveniki sa zmotno domnevali, da so se te sile umirile. Zdaj pa so prišli do spoznanja, da se ta revolucija poraja dan za dnem. Zadnja od velikih erupcij se je dogodila pred približno dvajset milijoni let. Takrat so grozoviti potresi, izbruhi ognjenikov in poplavo ogromnega obsega pretreslo našo oblo. Znanstveniki trdijo, da obstojijo vidni znaki, da so spet pripravljajo notranje sile na enako, če ne že hujša katastrofo. Page dalje pravi: geologi ne smatrajo več gora in kontinentov za breme, ki obtežuje skorjo naše zemlje, marveč, da ta bremena plavajo na oceanu lave, kakor plavajo ledene goro na vodi. Usodne poplave leta 1953 na Nizozemskem in Britaniji so bile geologom znane le dvajset let prej. Južna Anglija, Nizozemska, Belgija in Francija so polagoma pogrezajo v morje, pa natančnem merjenju okrog 30 cm v — stoletju. V pomirjenje pa pravijo geologi, da lahko mirno spimo, kajti v naši življenjski dobi no bo vidnih sprememb na našem planetu. DVE ZA SMEH PREPOZNO »Sinoči sem se seznanil z dekletom, ki je trdila, da je še noben moški n! poljubil.« »Ti, predstavi mi Jo! Prav tako ai želim.« »Ja, veš, danes je pa stvar že drugačna.« STA ENAKA »Ti, posodi mi jurja! Veš, do grla sem v vodi.« »Vidiš, jaz sem pa prav nasprotno — čisto suh.« NEVERJETNO PA JE LE RES V Port Darvinu — Avstralija: se je nekemu kaznjencu, tenkemu kot kača, posrečilo pobegniti iz zapora. To je bil prvi beg iz te kaznilnice po sto letih. V proslavo artistične spretnosti pobeglega kaznjenca je direktor kaznilnice priredil o-stalim kaznjencem svečan banket. V Parizu: je neki petdesetletni zakonski mož vsako jutro, ko je odšel na delo, priveza! svoji ženi na nogo pet ki'ogra-mov težko železno kroglo, potem pa je ženo še priklenil z verigo na stol, da mu ne bi »stalno uhajala v kavarno«, kot je pozneje izjavil. V Singapuru: je neki učitelj izjavil pred sodiščem, da mu je njegova žena ob poroki pred tremi leti dejala, da je stara 24 let, da pa se je kasneje izkazalo, da je pred poroko imela že osemnajst otrok. Učitelj je dejal, da se mu zdi, da ga je žena zavestno prevarila. Sodi-ščo mu je v tem mnenju pritrdilo. mm 36 To je število, za katero se je znižalo naše stanje s smrtjo in ranami, ko se je naš punt zrušil v ognju strojnic. Od preostalih je prejel vsak tretji .štiriindvajset batin z bičem. Jaz sem imel srečo, Sam in še mnogi drugi tudi, kajti vojaki, ki so bili določeni za izvršitev kazni, so se kmalu utrudili, roke so jim drevenele od napora. Pogled na kaznjence, ki so spočetka v polni meri prejemali udarce, je bil dokaj žalosten. Njihovi hrbti so tvorili — že po tretjem udarcu ponavadi poči koža — krvavo četverokoto živega surovega mesa. Ta kazen in pa odtegljaj plače za sto dni je odkupnina, ki nam jo je naložila uprava. Vsekakor pa je nekaj naših, ki so so pri žaloigri posebno odlikovali, enostavno izginilo — med njimi Litvanec. Prve dni se je šušljalo o temnih, strahovitih stvareh, toda večni ropot strojev je počasi vse spet zazibal v staro otopelost. Zdaj životarimo naprej kot prej. Novi pazniki in vojaki opravljajo službo na mestu pobitih. In kadar vrže njihova škodoželjna roka oster kamen na goli hrbet, zaskcli ravno tako, kot je zaskelelo prej, ko ga je vrgel Don Emilio ali Don Pepe. Vse gre spet po stari poti naprej do prvega naslednjega upora. V odmoru sem nekoč prisluškoval čisto slučajno razgovoru dveh starih paznikov in izvedel, da podobni podvigi delavstva niti niso tako redki. Vsekakor sem sedaj popolnoma dozorel za beg. Dozorel tudi, da bi ubijal, če bi bilo potrebno, da si odkupim s tem svobodo! In Sam čuti ravno tako! Najinih misli nama ni treba več Izmenjavati s tuljenjem v uho ali pa odbirati drug drugemu z ustnic, nemo, toda razumljivo govorico govore najine oči. So nekaj dni bo treba počakati, da se nekoliko poleže živčnost paznikov. Samu se je posrečilo ukrasti še tretjo dinamit-nr. patrono, ke>- dela zdaj pri razstreljevalnem oddeLku. Dve sta določeni za velikanska me.;arska psa, s tretjo pa bova poskušala utreti si prehod skozi žično ograjo. Na ta način bova sicer vzburkala straže, vendar ne gre drugače. Žica je namreč tako zvijačno premišljeno razpeljana, da nikakor ni mogoče neopa-ženo priti čez, ne da bi od prvega hipa dalje begunca dosegla salva izstrelkov iz strojnice na stražnem stolpiču. Posla se bova tedaj lotila kar odkrito, toda presenetljivo in ko bova enkrat v pragozdu, ki tesno obrašča rudnik, potem se nama bo bati le še obeh psov. Vsaj spočetka. Kasneje seveda so podnebja! Da bi bila popolnoma varna, sva v dolgotrajnih pogovorih hladnokrvno sklenila, da bova istočasno z žično ograjo pognala v zrak tudi stražni stolpič. Hladnokrvno, pravim, pa vendar občutim nekaj, kar se ne da popisati, če pomislim, da nameravam z dinamitom ubiti človeka. Človeka, ki po svoje opravlja lo prokleto dolžnost. Toda drugače ne gre ln razen tega nameravava storiti to zvečer, ob točno določeni uri, ko je na straži dobro znan vojak. To je tisti, ki je pri uporu s posebno slastjo pribil z ba-jonetnim sunkom ob tla tovariša, ki se mu je predajal z visoko dvignjenimi rokami. Tistega naj zadene in Samova roka bo vrgla patrono s prižgano nitjo. Sicer pa s tem še vedno ni rečeno, da mora vojak res tudi poginiti, utegne se kaj lahko zgoditi, da se opazovali-Šče, ki stoji na lesenih kolih, pod njim sesede, sam pa ostane nepoškodovan. Glavno je, da nama na noben način ne bo mogel braniti s strojnico prehoda. CENA ZA SVOBODO Svetilke v Choeu osvetljujejo neumorne stroje, ljudi, ki delajo v brezumni naglici, in paznike, ki lenuharijo v brezdelju. Gotova sva. Ogrnila sva svoja poneha in pod njima pritrdila zaklade, nujno potrebne za beg, lepo zložene v nahrbtnikih, ki sva jih sama sešila. Ker znam dobro streljati, nosim zložljivo puško za šibre jaz, skrito na sebi. Sam ima debelo tlečo cigaro že v ustih, pod svojim ponehom pa drži dinamitno patrono, na katero je z zobmi pritrdil kratko netilno nit. Tako stopiva na pot. Da bi bila goljufija verjetnejša, vlečeva za seboj malomarno svoji mrežnici. Neka'krat postoj iva ob skupinah Ijrdi, ki počivajo pod drevjem in se kriče pozabavava z njimi Tako se počasi približava skupini palm, kjer se v ravni črti razteza bodljiva žica, ovešena z alarmnimi kraguljčki in teče sredi med štirimi koli, na katerih stoji stražni stolp. Vojak na njem naju je že opazil. Pozorno se nagne čez ograjo, da bi laže sledil najinemu početju. Ko sosa na svoji cigari ir. osvetli njen žar za nekaj hipov njegov obraz, opazim, da je res oni surovež, ki je nasadil na bajonet ubogega Joseja Calderona. Ne meneč se za opazovalca začneva razpenjati najini mrežnici med pripravnimi drevesnimi debli. Vojak tam zgoraj je pomirjen in gleda zdaj v drugo smer. Cez nekaj časa podrži na usta lesketajočo se steklenico. Žganje! — Tem bolje, kajti sicer bi se možakarju le utegnilo zdeti čudno, da nisva kljub neznosni vročini odložila niti klobukov, niti ponehov. Krčevito vleče Sam svojo debelo cigaro in vselej, ko se zaiskri, opazim njegove danes posebno stroge poteze in potne kaplje, ki se mu zableste na obrazu. Srce mi bije skoro glasno in če bi ne bilo ropota strojev, bi se bal, da ga zasliši stražnik na stolpu. Ropot je tolikšen, da bi lahko streljal s puiko, ne da bi kdo kaj slišal. Naenkrat pa se zdrznem, kajti opazil sem, da drži Sam nekaj med prsti in da tistemu nečemu pritika svojo tlečo cigaro. V votli dlani mu tli počasi potujoča^iskrica in tovariš brezskrbno korači k žični ograji. Kot sva se dogovorila, zdrknem ob deblu, na tla, kot da sem preslaboten, da bi zlezel v mrežnico. Z vzdihom na ustnah strmim proti Samu. Vojak se spet ozira nizdol, vpije nekaj, žuga s pestjo in položi potem roko pomenljivo na debelo kopito puške. Nekaj žarečega kot stran vržen ogorek opleta po zraku in odleti med štiri kole stolpiča in ko se vrže Sam na tla, mi silovit bel blisk oslepi pogled. Stolpič poskoči kvišku in se nato sesede kot otep slame. Potem pa zagrne vso gosta tema. Bobneč grom udari na moja ušesa. Ropotajo delujejo bagri dalje... Sam me potegne kvišku in napol omamljen drvim mehanično za njim in se skoro prevrnem v jamo, ki zeva na mestu, kjer nama je stolpič z bodečo žico zapiral pot v svobodo. Ko bežim mimo, vidim še, kako si čudna postava pomaga opotekajo se na noge, opazim še jekleno cev, ki visi v skrotovi-čeni bodeči žici sredd kupa tresak. Slišim tudi. kako se ustavljajo stroji, drug za drugim, potem pa preseka hipoma nastajajočo tišino dolg, presunljivo tuleč žvižg iz Uprave in odmeva v gluho tropsko noč. V pragozdu! Usnjati listi se dotikajo mojih lic, trnje me zbada v reke, s katerimi tipljem pred seboj. 8 Glas ST. 83 19. OKTOBRA 1958 Gorenjska