l/linja vsak četrtek 9 uri popoldne, tkopisi se ne vra-i0 Nefrankovana im, se ne spre- najo. Bcena lisi« /naSa | celo leto 4 kune, [ pol leta 2 kroni. manj premožne 1 celo leto 3 krone, 1 pol leta K 1’50. J Nemfijo je cena |u 6 K. ra druge Bele izven Avstrije |da kraška skalnata pot. Kakor bi okarnenelo človeštvo krog in krog, ur bi bilo izumrlo na veke, kar je Ba zemlja kdaj. Povsod mir, le sne-“U v družbi divje burje so motile grozni, mrtvaški. I Od Gorice sem, po kraških hribih N vračala po skalnati poti domov jubezen ji ni dala mirovati v tu-Ijubezen jo je silila domov k lač-trukom. Ustavljali so jo v mestu, •i. nikar nocoj ne hodite! Divje tuli ^11 rja nameta snežinke in kapljicam lu ni števila. Ostanite, mati — po-e bo vihar, zazoril dan — ostari ni jih slišala. — Kdo pač J11 njene skrbi ? Kdo tudi zamore razumeti nje materinsko ljubezen? — Za pečjo čaka kopica malih lačnih otrok. Domov mora mati, da uteši svoje dušne boli, domov, da utolaži telesne potrebe malčkov. A ni se vslrašila burje, ni je ustavila grda pot; zadrževalo je ni vreme. Pomagale niso prošnje tujcev. Kdo razume njeno ljubezen ? Ali v6 tujec, kaj ona čuti, ali vč, kam jo hrepenenje vleče? Saj ne more nihče tega vedeti, kako li razumeti ?!... Odšla je. Mesto je ostalo za njo. Brlele so še luči od daleč, kakor bi pojemale. umirale Mali pa je hitela dalje in dalje v noč, v temo, v večno temo — v smrt. Kdo more postaviti mejo nje ljubezni ? Nesrečni mraz, usodna noč! Oba sta kruto spremljevala skrbno mater. Ni bilo žive duše blizu, ki bi bila dejala: Oddahni se! Sla je mati sama, ž njo nje brezmejna skrb, ljubezen nerazumljiva. Prišla je do kraške vasice. Ljudje, močni kakor korenine in krepki kot hrast, so jo neverjetno gledali kakor kako prikazen. Je li mogoče — ženska ob takem vremenu na poti ? Kdo te je vodil, kdo ti dal poguma? Tiho so se ji divili, nepremično gledali. „Petero jih je doma, lačni so kruha, a matere ni pri njih. Kdo bi ne šel!" Tišje so-dihali in razsojali: mati je, odtod tudi moč. — „Prenevarno je nocoj. Ustavi se, mati! Jutri poneha nevihta, zazori dan. Ostani mati!“ Ni jih slišala več. Zadela si je pletenico, odprla dežnik, prižgala luč. Odšla je, kamor jo je vleklo hrepenenje klicala dolžnost, peljala ljubezen. Noč je postala temnejša, huje je tulil vihar, sneg je gosto padal. Z vso silo se je mati upirala elementom. O Bog! Kako samotna pot, nepregledna noč! — Pojemale so materi sile, popuščala moč, le pogum in srčnost sta rasla v njej in sta pomagala dalje. Ni je bilo človeške noge, ki bi bila stopala nocoj tod. Mati sama. oddaljena od vsake človeške pomoči, je stopala v temi. Veliki Bog! Kdo ji je dajal poguma in moči ? Kdo jo vodil. Šla je dalje. Težja ji je postajala prtljaga; moči so ji slabele. »Kako dalje?" — Odložila je pletenico sredi pota, uprla se z vso silo in šla proti domu. Hodila je z velikim trudom in naporom. Mati, o mati! Ko bi vedeli otroci, kako se upiraš, ko bi svet razumel, kako težko bojuješ!? A ni bilo pomoči k tebi! — - — Vzdihnila je mati globoko, priporočila se Bogu. Zadivjal je vihar, da je pokalo drevje in se lomile veje. Pustila je mati še dežnik na potu. Kam naj ga nese? Saj komaj sama hodi. In zopet je hitela proti domu. Zaječala so drevesa, zastokala je mati. Burja ji je ugasnila svetilko. Odložila jo je. Čemu ji bo v oviro, ko sama težko stopa. Vihar je čimdalje bolj oviral materino hojo. Ni se mogla mu več upirati. Obstala je, stisnila se k tlom. Morda poneha vihar?! Do tedaj se izpo-čije. A huje in močneje je rjovelo iz teme. Upanja nobenega.... Blažilen sem je legel na nje oči. Omolil jo je spanec. In kakor v snu šepetala je mati: »Otroci, z Bogom, molite za mojo dušo!" Dalje se ni zavedela. Zdaj m zdaj se ji je razjasnila misel — pohitela je v vroči molitvi k Bogu. — Težje je dihala. Vedno redkeje je vzdihovala, moči in zavest so jo za- n e p r o n e li o m a plače povišujejo, ako se izdatki za vojaštvo neprestano množijo itd. S čim naj se plače povišajo, s čim naj se vojaščina vzdržuje, ako ne dobe državne blagajne d a v-kov? Kakor je iz tega razvidno, je eno vprašanje z drugim v zvezi. Vsa ta vprašanja namreč uradniško, vojaško, delavsko itd. treba rešiti in urediti, ne pa nastopati le proti kmetu! Varstvo poljske lastnine. Našemu kmetovalcu je usojeno, da se mora neprestano bati, ali se mu bo njegov trud. ki ga ima z obdelovanjem zemlje, poplačal, ali 11111 ne ugrabijo sadu napornega dela raznovrstne elementarne nezgode, da, često celo, ali bo mogel svojo družino preživljati in zadostiti raznim drugim obveznostim, ako ga zadene kruta roka nezgode. Ni dovolj, da prikrajšujejo kmetovalca na njegovih dohodkih nepre-videne elementarne nezgode, dobe se tudi brezvestni elementi, ki kradejo kmetijske pridelke, ali kako drugače poškodujejo poljsko lastnino. Prišlo je tako daleč, da se teh uzmovičev niti ne smatra več za prave tatove in se jim zgoraj omenjeni prestopki na pol spregledajo. Ako se pa škode, ki jih provzro-čajo ti ljudje poljski lastnini leto za letom, presojajo objektivno, se pride k oj do zaključka, da je treba poseči vmes. Poljski in zasebni čuvaji, ki se nameščajo na podlagi deželnega zakona z dne 18. marcija 1876 drž. zak. štev. 11, z daleka ne zadostujejo več, da bi varovali poljsko lastnino. Treba je torej, da sodeluje pri tem bolj energičen činitelj, čigar intervencija naj pritisne tatvinam in poškodbam viden pečat dotičnih občih predstopkov in prisili prestopnike, da bodo spoštovali tujo lastnino. ( Deželni zbor je bil sklenil naličen zakon že leta 1904. Ta zakonski načrt je deželni odber odposlal c. kr. vladi, da bi mu izposlovala Najvišjo polrdbo. Vlada pa je svetovala deželnemu odboru, naj bi se izpremenilo določilo zakonskega načrta, ki se tiče sodelovanja orožništva pri njega izvrševanju Temu nasvetu se je deželni odbor odzval in premenil zakonski načrt, ki ga je nato predložil deželnemu zastopu v pretresovanje. Le-ta ga je v svojem letošnjem zimskem zasedanju pretre- puščale. — Zaprla je oči — odpovedala se je življenju. Veliko je bilo nje junaštvo. Močneja nego smrt nje materinska ljubezen------ Potihnil je vihar, zazoril dan. Ne daleč od vasi našla sta drugi dan dva moža, ki se prešnji večer nista upala domov, ženo zmrznejo. Mir je ležal na nje licih, čelo je bilo jasno. Vzorna mati I Ali je mogoče, da je tvoja pri-prosta obleka zakrivala tako velikodušno požrtvovalnost, tako junaštvo? Kdo je bil tvoja opora v zadnjih vzdihljejih ? Pokopali so mater s žalostjo v duši, z velikim sočutjem. Tesen in mrzel grob je sprejel nje zemeljske ostanke. Ostala je sama na tihem vaškem pokopališču. * * * Razšli so se otroci po svetu, njih misli pa se vračajo dnevno na tiho sveto mesto. Čas krizantem je. Počivaj mati zlata, vzorna in ljubeča, sredi tega cvetjal Tvoj duh krepi tvoje otroke, dela tvoja jih vspodbujajo. Mir naj vživa duša v Bogu in rajsko veselje v nebeških prostorih! soval in potrdil, nakar ga je deželni odbor zopet predložil vladi, da ga predloži v Najvišjo potrdbo. * * * Z novim zakonskim načrtom se izpreminja § 28. zakona z dne 18. mar-cija 1876 drž. zak. štev. 11., ki se bo glasil tako le: »Ako razkrijejo poljski čuvaji poljski prestopek, so dolžni to takoj naznaniti tistim, ki so jih najeli in sicer občinski poljski čuvaj županu, poljski čuvaji pa, ki se imenujejo v smislu § 18., svojini gospodarjem in županu, 111 sicer ne glede na to, ali je krivec znan ali ne. C. kr. orožništvo je dolžno paziti na to. da se ta zakon ^izpolnuje in naznaniti vsak prestopek, ki ga opazi o priliki svojih patrulj, županu in, ako zadene krivda slednjega ali podžupana, ali, ako bi se ti organi zdeli drugače pristranski, okrajni politični oblasti." „S a 111 o 11 p r a v a". Politični pregled. Avstrijska delegacija za proračun vojne mornarice. V torek se je v avstr delegaciji nadaljevala razprava o proračunu vojne mornarice. Govorilo je več delegatov, med njimi tudi prof. M a 11 d ič, ki je rekel, da je .Jugoslovanom mnogo na tem ležeče, da se razvije naša mornarica, kajti pri njih ne vlada oni optimizem glede oficijelnili prijateljskih odnošajev z Italijo, katere gospodarska politika na Balkanu, posebno v Črnigori in v Albaniji, očitno kaže uje aspiracije. Proračun in naknadni kredit 54 mil. K se je potem vsprejel. Razpust galicijskega dež. zbora. Položaj v gališkem deželnem zboru je povsem negotov. Ako se stranke ne sporazumejo glede volilne reforme, bo deželni zbor bržkone razpuščen. Avstro-ogrska banka zvišala obrestno mero. Avstro-ogrska banka je sklenila, da zviša obrestno mero od 4 na 5 odstotkov. Bolgarija se pripravlja na vojno. Iz Sofije poročajo: Vojni minister bo zahteval od sobranja naknaden kredit za utrjevanja. Minister stori to z ozirom na zbliževanje Romunske in Turčije. Bolgarija se boji, da bi bila napadena od dveh strani. Portugalski kralj fflanuel se namerava trajno naseliti v Bruselju ali pa v bruseljski okolici. Vojvoda Orleanski išče primerno stanovanje za kralja in obe kraljici. Grška skupščina razpuščena. Kraljev dekret razpušča zbornico in določa volitve za novo revizionistično zbornico na 28. novembra. Nova zbornica bo otvorjena dne osmega ja-nuvarja I. 1911. Darovi. Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče". P. n. gg. Herman baron pl. Spaun, admiral c. i. kr. avstrijske mornarice, 20 K, Neimenovana 50 v, preč. g. Matija Sila, dekan v Tomaju, 10 K, Prane Kodrič, kurat na Trnovem, 10 K (ne 5 K, kakor je bilo zadnjič objavljeno), Frančišek Ličen Brje Milielji 10 vin., Jakin L. pekovski izvedenec 5 K. .Marija Ma- kuc v Gorici 1 K, Žnidaršič Josepina 60 vin., v nabiralniku gostilne Jožefa Fona pri mitnici 60 vin., Stefan Lipušček v Vukoviči 50 vin, lirnesta Kos v Gorici 1 K. Nekdo v Skriljah 30 vin. Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost sloven- skega naroda pod s I a v 11 o vlado Njega Veličanstva cesarja F r a n c a J o ž e f a L! Domače in razne vesti. Umrl Je v starosti 70 let č. g. Ivan Šega, večletni kaplan pri Novem Svetem Antonu v Trstu. V zadnjih letih je popolnoma oslepel. Imenovanje v sodni službi. — Okrajni sodnik in sodni predstojnik dr. Karol Snider v Tržiču je imenovan de-želnosodnim svetnikom, a ostane na svojem dosedanjem mestu. A. Gabršček neprekosljiv v far-banju. Gabršček piše v sobotni „Soči" doslovno: „V soboto 8. t. 111. sem bil na Dunaju in dosegel... da je bil z Najvišjim sklepom deželni zbor zaključen še predno je prišlo tje obširneje poročilo iz Trsta." Da bodo vedeli naši čitatelji, koliko vere gre možem h la A. Gabršček tudi glede izjav, katere podpišejo s svojim polnim imenom, bodi povedano, da je prišel v soboto dne 8. t. 111. tržaški namestnik princ Hohenlohe že predpo-ludne v Gorico ter da je prinesel s seboj v Trstu spisan odlok, s katerim je bil deželni glavar obveščen, da je deželni zbor zaključen. Iz tega je razvidno, da je tržaški namestnik imel v žepu spisan odlok, tičoč se zaključenja deželnega zbora, še predno je A. Gabršček v soboto, dne 8. t. m. prisopihal do predsobe kakega ministerskega sluge, kamo-li še do predsobe kakega ministra, ako je sploh bil na Dunaju. Za razpust deželnega zbora delajo na vse kriplje „štinutngo" naši liberalci in tržaški »redoljubi". Ne zadostujete jim več „Soča" in »Edinost" za ekspektoracijo te brumne želje, ampak tudi v tuje liste polagajo to, kar jim teži srce. Najprej so začeli pri »uglednem in neodvisnem" listu »Gazzettino Popo-lare". potem pri dunajskih listih in slednjič pri ultranemški »Tagesposti" v Gradcu, pa brez vidnega uspeha. V soboto pa je izšel v praški »Union" (češki nemško pisani list) uvodni članek, kateremu vsako potitično dete takoj določi paterniteto. Tenor vseh člankov je isti: Gregorčičeva »strahovlada", kršenje ustave, brezprimerna (I) izključitev »des liberalen Abgeordneten Gabršček", »slaba deželna uprava". (Dobro bi upravljali deželo razni odborniki in predsedniki gotovih zadrug, kaj ne? Opomba stavčeva.) itd. itd. Člankar v »Union" se povspenja do tako goro-stasnih trditev, kakor da bi bili med čitatelji tega lista samo naši liberalni inteligentje, katerim se lahko vse natvezi. Ni vredno niti na nje odgovarjati, ker smo jih že neštetokrat zavrnili v polemiki z »Edinostjo". Vsa ta časnikarska kampanja dokazuje, da hočejo liberalci, da bi dež. zbor kake dve leti ne prišel do plodonosnega dela, kajti le to bi se doseglo potom razpusta. Tako naivni niso naši liberalci, da bi kaj pričakovali od novih volitev, ker dobro vedo, da bodo poraženi kakor še nikdar tako. Vodovod za vipavske občine in za mesto Gorica z vodo iz Hublja bo. Kakor smo vže zadnjič poročali, je dovolil mestni svet goriški 5 sekundnih litrov vode za vipavske občine. To je zabilježila tudi »Soča", ki je pisala, da vipavske občine no dobe ničesar in da klerikalci le slepijo vipavske občine s to rečjo. Sedaj pa je uže toliko odnehala, da pravi, da se vsa reč vrši prepočasi. No, kako se pa to ujema I Poprej je pisala: Vse skupaj je le klerikalni Švin-del, sedaj nakrat pa tarna, da se vrši cela reč prepočasi. Svindel torej ven darle ne bo! Svindlala je „Soča“, ko je o švindlu pisala. Ali ni res! O švind-Iji, erskrite se! Županom v Devinu je zopet izvn. Ijen dosedanji župan g. Josip Pahor, Izvoljen je bil soglasno, kar je dokaz, da uživa popolno zaupanje od stare-šinov. Podžupani so in sicer gg.: Josip Colja iz Devina, Štefan Soban iz | Jamelj in Ivan Legiša iz Medjevasi. (j. župan in vsi podžupani, kakor tudi ostalo starešinstvo so izvoljeni na program Slovenske Ljudske Stranke. Boji živi za občni blagor delavne občinske zastopnike! Povrnjen donar. Sedaj izplačujejo županstva kmetovalcem denarno podporo, ki je bila dovoljena od vlade z; nakup sena za lansko leto. Okrožnloa vsem županstvom. Za pospeševanje pridelovanja krme na stalnih, umetnih, suhih, namakanih in na travnikih v obče, smatra deželni odbor potrebno, poslužuje se izdatnega prispevka dovoljenega od poljedelskega ministerstva, nuditi potrebnim kmetovalcem za nabavo tu navedenih predmetov sledeče olajšave: 1) brane za izruvanje mahu se nabavijo s popustitvijo 20 odsto, 2) za nabavo superfosfata 12| 14 se dovoli 20 odsto popusta na lastni ceni, 3) za .nabavo 40 odstotne kalijeve soli znaša popust 20 odsto, 4) za nabavo krmskih semen znaša popust 30 odsto od lastne cene. Potrebni kmetovalci, ki želijo uživati te olajšave, se poživljajo, da predložijo neposredno na deželni odbor naslovljene prošnje potom dotičnega županstva do 15. novembra 1910. Pri tem pa morajo natančno označiti predmel (kakovost in množino), ki ga hočejo dobiti Za nakup bo skrbel deželni odbor, čim se bo priglaševanje zaključilo. Interesentom pa naj služi za navodilo, da se bodo upoštevale — ker je visoka vlada dovolila podporo izključno za pospeševanje pridelovanja krme, samo prošnje, kise nanašaj o na izboljšanje travnikov. Vsak prestopek zoper določeno rabo gnojil bo imel za posledico izgubo nudenih olajšav in bo torej moral prestopnik povrniti dovoljeno znižanje. Kmetovalci, ki bo njih prošnji deželni odbor ugodil, se bodo obvestili pravočasno^ Orožne vaje domobranskega moštva leta 1911. Glede orožnih vaj domobrancev je ininisterstvo za dež. brambo odredilo sledeče: K orožnim vajam bodo leta 1911 poklicani vsi, katere veže še dolžnost, in oni, ki so od kake orožne vaje zaostali. Moštvo 11. in 12 letnika se razen onih, ki so zaostali, k orožnim vajam ne vpokliče. Vse k orožnim vajam dolžno moštvo se vpokliče izvzemši orjo 4. in 27. doipobr. polka ter deželni strelci, sredi junija do srede julija (prva perioda) in sredi avgusta do srede septembra (druga pe rioda). Moštvo 4. in 27. domobranske ga pešpolka se pokliče k orožnim vajam enakomerno in nepretrgoma oll letnih do zimskih tečajev (izvzemši časi žetve). Nedelje in praznike se moštva J ne sme vpoklicati. Vsak, ki je dolžan j priti k orožni vaji, si lahko izvoli. (Jj kateri periodi bi bil rad vpoklican. J8 mora za to navesti tehtne razloge. Pnjj sebno se bode pri lem oziralo na poIje-H delce, vendar pa se tudi ti želji ne boM ustreglo, ako bi število za orožno vaj« ne dosegalo določenega števila. Ustn« zalo se bode pa po možnosti, kar il mogoče s spomladim periodo, za veliki} vaje pa se bode oproščalo le v najboi ozira vrednih slučajih. Zglasili se je t zaželjene periode pri občinskih urad' najpozneje do konca meseca deceiiibk 1910, kateri bodo potem te sezname oJ poslali okrajnim glavarstvom. Med ž-vijo, to je nekako sredi julija do sreJ avgusta, se moštvo k orožnim vaja* (Dalje v prllof Priloga „Primorskemu Listu*4 št. 43. z dne 27. oktobra 1910. sploh ne bode klicalo. Rekruti in nadomestni rezervniki, ki se nc vpokličejo na jesen, se bodo klicali k prezenčni službi tudi prihodnje leto sredi meseca sušca in bodo čas določila teritorijalna povelJniStva. Ponarejoni lOOkronskl bankovci. __ poštni uradni list opozarja ljudstvo na ponarejene lOOkronske bankovce od I, j902. Ti bankovci so po mnenju strokovnjakov slabo ponarejeni. »Agro-Mercur" v konkurzu. — Kakor »Slov. Narod" poroča, je napovedala veletrgovina „Agro - Mercur" kon-luirz. Državno sodišče proti „Svobodni šoli". Državno sodišče jevpond. odbilo pritožbo društva »Svobodna šola" proti naučnemu ministrstvu, ki ni dopustilo društvu »Svobodna šola" šol brez vero-nuuka. Državno sodišče je odločilo, da naučno ministrstvo s svojo prepovedjo ni kršilo državnega temeljnega zakona. Rabjaten Madžar. Finančni stražnik M. je hotel v pond. v Korininu pregledat iz Italije došli vlak. Ko pride k Madžaru Markovič iz Sobotke, ga ta sune iz vagona ter mu da še povrhu eno z dežnikom, da se je finančnemu stražniku vlila kri iz nosa. Rabjatnega Madžara so aretirali ter prepeljali v 'goriške zapore. Nova orožniška postaja v Ronkah. V Ronkah se je ustanovila nova orožniška postaja. Skopuhi. — V Trstu sc je vsled lakote nezavesten zgrudil krošnjar France Snidarid. Rešilna družba ga je prepeljala v bolnico, kjer so našli pri njem za 19.000 kron vrednostnih papirjev. — Na Reki so aretirali 75 let starega Pavla Mersiča, ki je prosjačil. V njegovem jopiču so našli zašitih 600 kron. Velikanske povodnji v Italiji. — lz Italije dohajajo poročila o velikanskih povodnjih. V neapeljski okolici je tako močno dežilo, da so nastale povodnji. Med Torre del Greco in Resino je napravila povodenj velikansko škodo. Mnogo oseb je mrtvih. Tudi na otokih lschia in Casamicciola je napravila povodenj velikansko škodo. V provinci Sabino je opustošenih več krajev. V Cetaru je vsled povodnji izgubilo življenje 200 oseb. V Amalfiju je porušenih po povodnji več hiš. Več oseb je mrtvih. Pri Palermu je voda raztrgala 500 metrov železniške proge. Listnloa uprave. — G.a Marija Melinc, babica v Tolminu: Naročnino dolgujete za tekoče leto. Mestne novice. Društvo »Skalnlca" bo zidalo svoj dom. Tako je sklenil odbor v nedeljo. Iz malega začetka je to društvo čudovito naglo napredovalo, da šteje danes nad 500 društvenic, ki so vse vrle katoličanke in Slovenke. V novem domu bo dvorana za zborovanja, pa tudi sobe za stanovanje brezposelnim društve-nicam. Odbor goriške S. K. S. Z. se je v svoji seji 24. t. m.sestavil naslednje: Profesor dr. Jožef Ličan, predsednik; dr. Anton Brecelj, podpredsednik; Jernej Kopač, blagajnik; Fr. Kremžar, tajnik; dr. Rakun, knjižničar. Zaprisega vojakov novincev v Goric? bo dne 1. novembra na dvorišču velike vojašnice na Travniku. Poprej bo sv. maša v cerkvi sv. Ignacija. Samomor vojaka. — V nedeljo se je obesil v domobranski vojašnici 24letni domobranec Anton Drnovšček iz Medvod. Pogreb je bil v torek. Vzrok samomora je nežnan. Cesarjeva zabvala. Na udanostno brzojavko, katero je poslalo veteransko društvo dne 16. t. m povodom slavnostnega odkritja spominske plošče ponesre- čencem pri Barki Nj. Veličanstvu, je dobil predsednik veler. društva g. Jacobi iz kabinetne pisarne brzojavnim potom sledečo cesarjevo zahvalo: „Nj. Veličanstvo se najtopleje zahvaljuje Vašemu Preblngorodju, udom vojaškega veteranskega društva goriško-gradiščanske grofovine in vsem onim, ki so se udeležili slavnostnega odkritja v spomin dne 18. oktobra 1846 potopljenih civilnih in vojaških oseb postavljene spominske plošče za izraze zveste udanosti. Na Najvišje povelje grof Paar, general kavalerije." Izpred sodišča. — Miha Boltar iz Solkana je bil od tuk. okrožnega sodišča obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker je udaril večkrat s kladivom eksekutorja Dolsor-ja, ki mu je hotel zapleniti šivalni stroj, ker ga ni hotel plačati tvrdki Singer. Leopold Zakrajšek, trgovec manu-fakturnega blaga, je bil od istega sodišča obsojen na šesttedenski strogi zapor, ker je bil kriv konkurza. Za vojaške novince. — Tukajšnji tnunicipij poživlja vse one, ki so bili rojeni leta 1890 v goriškem mestnem okraju, ki pridejo torej prihodnje leto k naboru, da se prijavijo tekom meseca novembra t. I. pri vojaškem oddelku tuk. municipija v svrho vpisovanja v naborne imenike. Prošnje za olajšave v vojaški službi v smislu §§ 31.-34. se lahko vložijo pri istem uradu do konca februvarja 1911, najkasneje pa do dneva rednega nabora. Iz goriške okolice. g Kanonično vmeščenje. — Kot župnik v Solkanu je bil v torek kano-n čno investiran preč. g. Jakop Rejc, dosedaj župnik v Čepovanu. g »Čevljarska zadruga" v Mirnu, vpisana zadruga z omejeno zavezo, bo imela dne 4. novembra t. I. ob 5 uri pop. v lastnih prostorih izvanredni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Sprejem novih članov; 2. Sprememba pravil; 3. Volitev načelstva in nadzorstva; 4. Izvolitev prokurista; 5. Razni predlogi. g Št. Andrež. — Občinske volitve bomo imeli kmalu. Zanimanja najbrže ne bo mnogo, ker domačini smo prepričani, da posebno nekateri možje v sedanjem starašinstvu so res delavni in vneti za blagor občine. Nekaj nezadovoljnih socialnih demokratov in pa liberalnih petelinov se dobi povsod. Ti pa ne bodo klatili zvezd z neba. Kar je boljših mož: Skupaj I g Št. Peter. — (Občinske volitve.) — V pondeljek in torek so se vršile v Št. Petru občinske volitve. V prvem in drugem razredu so zmagali pristaši S. L. S., pa tudi v tretjem razredu, v katerem hočejo slavit naprednjaki svojo zmago, so bili izvoljeni tudi nekateri pristaši S. L. S., kakor n. pr. g. župan Černič, katerega so naprednjaki vsprejeli v svojo listo zato, da so z njegovim imenom ribarili v kalni vodi in preslepili na ta način mnogo volilcev. Pod naprednjaško firmo se torej ti poštenjaki niso upali na dan. g Iz Prvačlne. — Jako ponosni so naši liberalci na zmago v občinskih, volitvah. Ta ponos jih dela pa tudi prevzetne in predrzne. Surovost naših liberalcev je taka, da ji težko najdeš para. Seveda so zmagali v vseh treh razredih, ko jim je šlo liberalno županstvo na roke. Napravljen je pa rekurz. Po novoizvoljenih starešinah sodili, pa bode za župana izvoljen agrarec in ne več Furlani, ako rekurz ne bode nič pomagal. g Sovodnje. — Nekateri nezadovoljneži, člani konsumnega društva, so se spunlali na ljubo — liberalnemu trgovcu in se odpovedali. Kakor bi bili plačani od znane hiše. A se smejejo liberalni trgovci I Naj le gredo spet tja, kamor so poprej hodili in naj jih še nadalje brišejo kolikor morejo. Vsakdo, ki nepristransko sodi, mora priznati, da konsum lepo napreduje, dela vestno in pošteno. Dobro blago po pošteni ceni. Kaj bi bilo v Sovodnjah, da nimamo konsuma ? Olje slabo, sladkor drag, moka za nič itd. Nekateri lega nočejo pripoznati, a bodo. g Trnovo. — Kmetsko - delavska hranilnica in posojilnica na Trnovem pri Gorici bode imela svoj letni občni zbor v nedeljo dne 30. oktobra po popoldanski službi božji v uradnih prostorih. Iz ajdovskega okraja. a Brje. — Cela vipavska dolina se zgraža nad hudobno namero naših »So-količev", ker so v temni noči napeli na več krajih žico preko ceste, da bi se tako ponesrečila dva naša telovadca, vračaje se proti domu. Sedaj, ko jih je pravica začela preganjati, se delajo nedolžne in pravijo, da je bilo vse skupaj le igrača. No, le počasi. Trnjeva žica preko ceste v temni noči ni nikaka igrača. Dobil se je celo napredni umazanec, ki nekako zagovarja v »Soči" to tolovajsko zanjko. Sram ga bilo! Kajpada, oče vse te hudobije bi rad opral črni madež. Roka pravice naj jih zadene! Hoteli bi vedeti, kaj bi počeli liberalci v enakem slučaju. Tolovajev, razbojnikov, napadovalcev, divjakov, »barufantov" in takih le čednih besedi bi kar deževalo. Liberalni dopisun »Soče" iz Brji, molči in trkaj se na prsi : Jaz, jaz sem kriv! To je moj sadi Iz kanalskega okraja. Javen shod g. posl. M. Zega. Preteklo nedeljo dne 23. t. m. se je vršil Zavrhom pri Levpi v starodavni hiši pri Mihovih javen shod, ki ga je sklical dež. poslanec g. M. Zega, v svrho posvetovanja glede ceste Levpa - Zavrh. Zbralo se je prav veliko število volivcev iz vseh bližnjih vasi. G. poslanec je zelo poljudno in natančno poročal, kako je deloval v cestnem odboru in kot poslanec za gradnjo novih cest na Kanalskem, ki je izmed vseli delov dežele v tem oziru na najslabšem. Posebno natančno je poročal, kako je prišlo do ugodne rešitve ceste Grgar-Bate-Banj-šice-Kal-Levpa-Avče. Iz poročila se je spoznalo, kako se je g. Zega mnogo trudil in se prizadeval pri vseh merodajnih faktorjih v Gorici, Trstu, Gradcu in na Dunaju, da bi dosegel to zaže Ijeno in krvavo potrebno cesto. Sad večletnega truda in železne volje g. poslanca je bil ta, da je bilo vprašanje glede ceste najugodnejše rešeno. Cesta je že trasirana in s stezo označena od Avč do Banjšic in se bo začela kmalu graditi. Natančnejše se je posvetovalo nato o cesti, ki naj bi šla od Nadavča črez seniški breg-Zavrh-Lom do okrajne meje zraven one Levpa-Zavrh. ki je v programu cestnega odbora. Navzoči gospodarji so izjavili, da so pripravljeni s prostovoljnimi prispevki pripomoči do uresničenja te krvavo potrebne ceste, ker sedanja pot je še za koze preslaba. Obravnavala so se tudi druga gospodarska vprašanja. Nato je podal g. poslanec poročilo o političnem položaju v naši deželi. Najprej je s ponosom poudaril, da je on poslanec S. L. S., ki je katoliška stranka slovenskega ljudstva na Goriškem. Za tem je razložil postavek in namen liberalizma, ki je slov. ljudstvo razdelil v dva tabora. Slovenci so vedno bili zvesti Bogu, cesarju in domovini. Zgodovina to dokazuje. Slovenci so že kri prelivali za vero in domovino. To pričajo turški časi. Tudi v sedanjem času se moramo boriti za iste svetinje. Liberalci hočejo, da bi se slov. ljudstvo otreslo vere. Po ovinkih hočejo doseči svoje namene. A slov. ljudstvo hoče in bo ostalo zvesto Bogu, cesarju in domovini. Kdor dela proti veri, dela tudi proti narodu. Človek brez vere je slabši kot živina. Fred 70 leti ni bilo kmetu treba pečati se z občinskimi, deželnimi, državnimi in drugimi volitvami. Sedaj je pa drugače. Tudi kmetje so poklicani, da sodelujejo pri vseh zastopih, ki se pečajo z raznimi njegovimi potrebami. Pozival je zbrane volivce, naj se brigajo za volitve v vse z as tope in naj volijo le tiste zastopnike in poslance, ki so krščanskega prepričanja in ki so pripravljeni boriti se za ljudske pravice in delati za ljudski blagor po geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Nato je prešel g. poslanec na politični položaj v naši deželi in na delovanje S. L. S. v deželnem odboru. Zborovalci so dobili o vsem položaju jasno sliko in so poročilo g. poslanca vzeli z večkratnim odobravanjem in zadovoljnim pritrjevanjem na znanje. Glede povišanja učiteljskih plač je izjavil g. Zega, da se kmetu ne more nakladati novih davkov. G. župan M. Pirih je odločno zahteval, da morajo poslanci delati na to, da se kmetom ne naloži niti vinarja novega davka za povišanje učiteljskih plač. Učitelji so skoraj vsi nasprotni krščanskemu ljudstvu. Oni naj učijo, kakor gre in kakor so dolžni. Pozna učitelja, kateremu pride od njegove plače, kakor je natančno izračunil, 13 kron na dan, kadar udi šolo. Če nima zadosti, naj pa vzame pikon in naj gre delat, kakor mi. Zborovalci so i velikim odobravanjem pritrjevali županovim besedam. G. poslanec je zagotovil, da bo on in drugi poslanci S. L. S. s k r b e 1 i, d a s e kmetom ne bodo višali davki za učiteljske plače. G. kurat J. Sedej se je g. poslancu zahvalil v navdušenih besedah za njegov trud in delo in je predlagal, naj se mu izreče zaupnica, kar so navzoči sprejeli z velikim navdušenjem in z živahnimi živio klici na g. poslanca. Cel shod je bil prav lep, podučen in za trdno upamo, da tudi koristen. Ljudje so bili s shodom zelo zadovoljni in g. poslancu hvaležni, da je prišel med nje. Naj bi se to večkrat zgodilo! ki Iz Ročinja. Še ne bo konca. V »Fdinosti" smo čitali, da je zmagala pri občinskili volitvah v Ročinju 6 t. m. narodno napredna stranka, na vsej črti; predzadnja »Gorica" pravi, da večina slarašin so somišljeniki S. L. S.; končno se oglaša še »Soča", ki obema dopisoma oporeka s trditvijo, da je zmagala liberalna stranka a v prvem razredu le potom kompromisa. Komu bi verjeli? Na »Edinost" in vspelte Al. F. ne bomo odgovarjali, ker jo je ena ali druga poslednjih zadostno pobila. Le to naj omenimo, da se nam zdi, da je dopisnik „Ed." in dopisnik »Soče" prej-kone istovesna oseba. Torej bi bil izrekel v prvo, ali v drugo neresnico; če ne obakrat V tretjem razredu je prodrl tudi eden naš somišljenik. Da se stvar razjasni, moramo pribiti, da so za volitve postavile kandidate tri stranke. V liberalni stranki je prišlo do razkola. Večino v novoizvoljenem starašinstvu tvorijo, žal, »naprednjaki pa taki", to je, iz struje onih, ki so dosedaj ter bi se radi še za naprej gnetli okrog krmila. Druga struja naprednjakov ni prodrla z nobenim kandidatom. Vršile so se nezakonitosti. radi česar ste prijavili obe manjšinski stranki menda vsaka svoj rekurz. Iz tolminskega okraja Zatolmin. V »Soči" od predininul sobote sc je razkoračil tolminski frakar in na dolgo in Široko opisuje »nedolžen napad na č. g. kaplana Tomšiča Čita se to tako »ginljivo", kot bi kaka stara beračica pravila pravljico. »Sočin" dopisnik pravi, da je M. »zaropotal z desko po zidu". Za Boga svetega, — kdo je potemtakem pa ona polena, — ki so jih videli ljudje na cesti in ki so bile najbrže iz »Škudrove" skladnice — prinesel tako daleč? Kdor jih je spravil tja, jih gotovo ni kar tako tja-vendan. Kako gre to skupaj? Bajko o »škrateljcu" si je pa dopisnik sam iz tuhtal, ko je bil v službi kralja Alkohola. Kar se pa tiče pijančka M., ga iz srca privoščimo liberalcem. Glede dopisa o tem dogodku v „Prim. Listu" naj bodo pa le potolaženi liberalci, ker ga ni pisal č. g. Tomšič, kakor tudi današnjega ne — torej naj ga pustijo pri miru, kakor pusti on njih. Dejstvo pa je, ki sc ne da utajiti, da je marsikateri liberalec že grozil, češ, Tomšič bo tako dolgo hodil okrog, dokler jih ne dobi. Kar se pa tiče pridige g. kaplana, ki jo omenja dopisnik v »Soči", naj dopisnik le molči, ker on je gotovo ni slišal. Dalje pravi dopisnik, da „Za-tolminci nismo nobeni nasprotniki čč. gg. duhovnov, katere visoko čislamo, mi protestujemo le proti onim, ki ne vrše svojih dolžnosti, tako kot bi morali". Ha, ha! Stara liberalna pesem! Umejemo! Takim duhovnikom bi liberalci gotovo ne nasprotovali, ki bi roke križem držali, medtem ko jim sovrag zapeljuje duše v pogubo. Toda, hvala Bogu, naša duhovščina je prepojena s pravim duhom in se liberalcem še ne bodo zlepa vrnili tisti časi, po katerih se liberalcem tako cedijo sline: da bi namreč odvrnili ljudstvo od cerkve in Boga. „Mi spoštujemo duhovnike.... jih visoko cenimo..." pravi dopisnik; toda kdor se je prepričal kako jih liberalci in posebno „Soča" ceni, ta lahko veruje dopisniku. — Užaljenega se čuti naš liberalni krčmar, ki ga je predzadnjič potipal »Prim. List" za liberalno žilico. Upal je, da bo igral vlogo hinavca — a ne gre. Čudno je le, da so nekateri naši ljudje še tako nespametni, da nosijo težko prislužene denarce v njegov žep. — Zadnji čas hodi tudi nek agent okoli naših ljudi in pridi-guje liberalni evangelij. A pazi naj, da ne razkrinkamo njegovih svinjarij, ki menda spadajo pod kazenski zakon! t Iz volčanskih hribov. — Kadar se snideta dva znanca, se po navadi vprašata, kako se kaj godi. Odgovor se glasi navadno: Po starem. Po starem, lahko rečemo, so naše občinske poti v naše Rute, ker ga ni, da bi nam pomagal v tej reči. Simi pa ne moremo vsega napraviti. Večkrat smo se obrnili na naš cestni odbor v Tolminu, pa vse zastonj so naše prošnje, dasiravno prispevamo tudi mi z velikimi doklad-imi za ceste. Nujno potrebna je ena kolovozna pot iz Čiginja do šole v Rutih in potem bi se že še drugi kolovozi napravili k glavnemu. Mi tukaj po naših dolinah imamo veliko lesa in drvi za prodati. Stari hrasti, mecesni, smreke in drugo drevje stoji tam in usiha kljub temu, da ima les visoko ceno, zato ker ni voznih poti. Marsikateri se je s svojim lastnim lesom opekel, ker ga je spravljanje večkrat toliko stalo, kot je za les prejel. Sadna in vinska letina je pri nas posebno slaba, da take tudi stari ljudje ne pomnijo; torej zaradi pijače bomo letos sami abstinenti. Ker smo prejšnja leta zaradi pomanjkanja sena morali veliko živine prodali, je pa sedaj zaradi draginje ne moremo kupiti, ker ni de-nara in ker ni živine, tudi drv zaradi slabih poti ne moremo spravljati. Se strahom gledamo v prihodnost. Našim gospodom poslancem priporočamo sedaj, ko pojdejo na Dunaj, naj se potegujejo za razbremenitev naših zemljišč, ker to je nujno potrebno. Sedaj pa lepo pozdravljamo vse bravcc »Primorskega Lista". t Prvi snog je zapadel le dni po tolminskih planinah; znak, da se skoro bliža zima. Iz komenskega okraja. km Iz Komna. — Kakor povsod, so tudi pri nas liberalci le za podiranje vsake dobre naprave. Dne 15. t. in. je bila starešinstvena seja. Na dnevnem redu je bila točka, da se ustanovi plača organistu po razmerju izravnega davka. Temu se je silno upiral oče Švara; ž njim seveda njegovi podrepniki, ki plešejo, kakor jim 011 gode. Ko je prišla la reč na glasovanje, je vstal prvi oče Š., za njim 7 njegovih plesalcev. Občudovali smo tukaj »junake", kakor Dominka, Bolica, Kovača, Merjančenga, Šuštarja in Martina. — Vprašamo vas, koliko bi vas stala plača organista eno leto! Poglejte, koliko je stala godba in Medved le en dan za Lojzeta I Takrat je bilo občinsko gospodarstvo v jako »dobrih rokah". \aj ne, to je »napredno" I — Jezi vas, da je sedaj prišlo obč. gospodarstvo v druge roke in da treba dajati odgovor od hiševanja, ne kakor so prej delali trljoni ... Sedaj pravijo, da mislijo ustanovili pri nas »Sokola". Po predsednika da pojdejo na vipavske Brje .. . Za podpredsednikabi bil naškunštni blagajnik Bušnik. „Drat“ bi vzeli pri Rau barju, če bi se kaj ulovilo... Se to lažijo s tem, da imajo sodnika na svoji strani itd. Liberalec je liberalec, bodisi pri trtah, pri murvah ali makari pri »So kolu". .. km Iz Vel. Dola. Dne 23. okt. je predaval v naši društveni sobi, ki je bila napoljnena s poslušavci, g. dr. Lav renčič o varstvu mladine. Govoril je iz srca, pa tudi segel do srca poslušavcem Jako smo hvaležni g. doktorju za lepi pouk. — Iz sežanskega okraja. s Krepijo. Tukajšnje »Gospodarsko društvo" je že pričelo nabirati naročbe za Tomaževo žlindro. Naročnikov je že dozdaj za več vagonov kakor jih je bilo min. zimo. Lepe vspehe umetnega gnojenja se je videlo letos po travnikih nekaterih Občinarjev tu na Krasu, osobito po Raški dolini. Venuar so še taki trdo-vratneži, ki nočejo pri poznati prednosti umetnega gnojenja. Osobito letos se čuje glasove, čemu bi se denar trosil za umetni gnoj, češ, saj je bilo letos sena dosti in se ga dobi po nizki ceni. Ako hočemo, da bodo imele krave dosti in tudi dobrega mleka in ako hočemo opitati govedo za meso, moramo dodajati močnejša krmila, kakor sano seno, ki nima zadosti redilnih snov' v sebi. Z umetnim gnojem pognojen travnik pa ne da samo več sena, ampak je seno tudi veliko bolje. Evo dokaz. Glasom dopisa c. kr. kemičnega posku-ševališča v Gorici z dne 27. decembra 1. I. je dobilo tukajšnje »Gospodarsko društvo" glede analize sena, ki ga je poslalo v preiskavo od gnojene in ne-gnojenc parcele travnika, sledeči re-sultat: seno, ki je ra lo na gnojeni parceli, je imelo 11.5 odst. dušikovih snovi in 2.1 odst. surove lolšče; seno od negnojene parcele je pa imelo 7.4 odst. dušikovih snovi in I in pol odst. surove tolšče Pri dodajanju amonjaka se je letos pridelek sena zvečal za 20 odst. Amoniak in dušikovo gnojilo ima torej prednost pred čilskim solitrom. Od amonjaka sprejemljejo rastline du šik tudi pri majhni gorkoti sproti za koliko ga potrebujejo. Čilski soliter hitro zgine iz zemlje, osobito ako je preveč dežja. — Nekateri se izgovarjajo, češ, dr ni denarjev za kupiti umetni gnoj. Takim bodi povedano, da, če sc kdo izposodi denar za nabavo gnoja’, ima denar v dveli letih povrnjen, ker pognojen travnik mu da mnogo več sena nego negnojen. Gospodarske vesti. Letošnja trgatev se je na sploh v naši deželi slabo obnesla. Najslabše je v tem oziru na Kanalskem, kjer je pobrala peronospora skoraj vse. Po Krasu je vzela vinski pridelek deloma toča, deloma peronospora. Računa se, da se je pridelalo tu petino navadne letine. Po Vipavskem je škodila največ peronospora. Tu se računa majhno polovico navadne letine. Se slabše nego na Vipavskem je v Brdih, kjer sc je pridelalo komaj dobro tretjino. V Furlaniji se računa komaj majhno tretjino. Seveda so povsod vinogradniki, ki imajo tudi navadno letino, ker so o pravem času Škropili proti peronospori, so pa tudi taki, ki so pridelali lani nad 80 lil, a letos komaj 80 I. Vslcd slabe letine, ki pa ni samo pri nas, ampak skoraj po celem svetu, je cena vinu poskočila. Novo vino se prodaja po Vipavskem od 36 do 46 K. Za kratek čas. Naj večja nesreča. Kmetič v železniškem vozu : »Bog daj, da danes ne bi vlak kam trčil I" Sprevodnik: »Zakaj se pa tako bojite ?" Kmetič: »Košaro jajc imam s seboj I" Upnik: »Zadnjikrat vas vprašam, ali mi plačate ali ne?" — Dolžnik: »No, hvala Bogu, da bo zdaj konec tega izpraševanja." Restavracija „TRI KRONE" GORICA - Gosposka ulica ma vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne. Ferdinand Baumgarten,' restavrater. RAZPIS DRAŽBE. Občina Libušnje — političen okraj Tolmin — razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda na Vršnem na podlagi projekta izdelanega po c. kr. melijoracijskem uradu v Trstu. Gradnja je proračunjena na 14.602 93 kron in se bode oddala na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen. Načrti, proračun, kakor tudi splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Pismene ponudbe z varščino v znesku 750 kron v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so doposlati podpisanemu občinskemu uradu najkasneje do 13. novembra 1910. Občina si pridržuje popolnoma prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb. Izid dražbe naznani se ponudnikom tekom 14 dni. Občinski urad. % Libušnje, dne 19. oktobra 1910. Župan: Brgli\C. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes v Gospodu zaspala naša preljubljena mati oz. stara mati in tašča gospa Lucija Križman roj. Humar, nadužiteljeva vdova. Pogreb predrage ranjke bode v petek 28. t. m. ob 3'|2 popoludne. Dornberk, 2(3. oktobra 1910. Žalujoči ostali. Mesto posebnega naznanila. dii Sl Restavrant Central" >7 Teliolišče 3os. Mija št. 31. podpisani I >plo priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno častiti duhovščini svojo dobro rejeno gostilno. Imam izborno [>ivo Puntigam, Jobra domača vina: iraški •er;ln in briško vino. Postrežba ločna in kuhinja izvrstna. Gostilna ima Itidi kegljišče in tri sobe za prenočišče. Udani Ivan Lipitsch, gostilničar. Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom NT. ČERNIGOJ iorica Tržaška ul. št- 18. Zaloga pohištva iz lastne delavnice. Izdeluje cerkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe Oznanilo. . Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruli in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev. Valerij Simčič, pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih. Loterijske 22. oktobra Trst............ 44 8 37 21 89 Naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidiča njegovo staroznano čevljarsko delavnico v Semeniški ulici št. 2. Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Če rn o vi c, čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. svoji k svojimi — svoji k svojimi | Delaunica cerftuenih posod In certoenBga orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica šteu. S. Priporoča preč. duhovičim svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — Staroinana narodna trvdka : Anton Iv. Pečenko Zaloga vina, piva, kisa in žganja. — GORICA, ulica Jos. Verdi 26. — postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potoni s plzenskim pivom »PRAZDROJ« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne, v sodčekih po */i. '/•>, '/, in */s hi in v steklenicah po '/a 1; z domačim p ristni m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnim vinskim kisom. S o d č e k i piva po '/, h I t. j. 12 •/, 1 so posebno pripravni za k a k v e s e 1 i domači dogodek, kakor: poroka, godova n j e, krst i. t. d., ker sega lahko p o-stavi na mizo in nastavi. Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države franko goriška postaja. Cene zmerne. 4^ Odlikovana pekarija £ ^ in Hladčičarna $/• £ ♦ K. Draščik J ♦ ▼ 0 v Gorici na Kornu + ^ (v lastni htil) ♦ izvršuje naročila vsakovrstnega jat peciva, torte, kolače za birmanoe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Pri- • poroča ge sl. občinstvu. Cene Jako nizke.. q Pozor! ”KflTOI,lSHO TISKD™ ™™9 gdrii:i“ Pozor! PAPIRNO TRGOVINO g. ANE LIKAR ===== v 60RIGI, SEMENIŠKA ULICA štev. 10, =-------------- t r po v fn^i' na h a'v n «i n®' P- n> sl- županstva, učiteljstvo in društva, da si odslej dalje v ti trnovim nabavljajo svoje potrebščine: papir, pisarniške in šolske potrebščine, tiskovine za razne urade, molitvenike, podobice, tudi galanterijske drobnine itd. -- Priporočamo torej vsem, da odslej dalje na vso moč to trgovino podpirajo I joeoooo- ['] Prva slovenska trgovina z “ nim blagom O Anton Kuštrin, v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. €»©■€>€> J I jJ!| Priporočajte med seboj u trgovia® | „J. Medvedi A A I Gorica M Mcorso Verdi 38-1 A w Postrežba strogo A i solidna. /IKTOR TOFFOLI 60RKA reiika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev _________________ ■dilno fino trsko „ ortt „ uglie esita vinski Jedilno olje K 1-04 1-12 1-20 1-20 po 96 v. liter Marsiglia ... K 1-28 Bombay . . . . „ 1-20 B"' ..... „ 1-40 Lu«'» „1-60 najfinejje . . . „ 2 — Milo in luči. duhovščini in cer- Priporočam čč venim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v ‘Orici, via Teatro 16 in via Se-iinario 10. Telefon 176. Izborne so 'ekatete, t o se priznava a le teda-so pra vilno pripravljene. Naroi ' vsaka k uharica in gospodinja ku *rsko knjigo, ki jo vdobi aastonj pri kranjski tovarni testenin v II. •strici. Peter Cotič, evljarski mojster, Gorica, Raštej 32. '°Sa vsakovrstnih čevljev za odrasle in r°ke. Naročila z dežele se po pošti raz-, pošiljajo. Cene zmerne. ,ai»o zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Edina slovenska kisla voda Tolstovrška slatina je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbnlštvu Tolstovrške slatine, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo. r~Anton Potatzkf] -....-......- J 1 W Lekarna y Službe išče pošten mladenič SE 7, govori tri jezike, slovenski, nemški in italijanski. Ima 29 let, in je doslužen vojak. Rad bi vstopil v zasebno službo ali v kako trgovino. — Več pove upravništvo našega lista. — naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina mi drobno in debelo. Najceneje kupovališče ntrnberškega In drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in Šivalne stroje. Potrebščine za krojače In črevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižic«* Hišna obuvala za vse letne Im. Posebnost: temena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. r i tristofolotti v Sorici | Prave ip edine 2e|. kapljice z znamko sv. Antona Pado- W vanskega. Zdravilna moč® teli kapljic je ne- V prekosljiva. Te « kapljice uredijo redno prebav- J.® Ijanje, če se jih iw dvakrat na dan iWJ ------------- po jedno žličico rjgjl (Varstvena znamka) popij e. Okrepi ^ želodec, storč, da izgine v krat- ^ huii kema času omotica in šivotna fi ' Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno krojaško delavnico Izvršujem točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Josip Smet, krojač nasproti »Šolskega Doma", GORIGA (Križna ulica.) ® hj linost (mrtvost.) Te kapljice tudi ^ M storiš, da človek raje j ^ [#1 Cena steklenica 60 vin. jfci M ® Josip Culot v Gorici trgovina z drobnjavo, naloinimi izdelki in s semeni za zelenjavo v R a š t e IJ u štev. 2- 25. Zaloga: raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape. seme za zelenjavo, moške in Ženske nogo-vice. mošnjički in kovčegi. pipe. ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo. Peter Gruden & €omp. Komisijsko & agencijsko podjetje Stolni trg štev. 9. GOBICA Fiozza Duomo št. 9. Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke : Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale „ „ „ umetnega ledu V. Taner, Gorica testenin „ Pekatete" Žnideršič & Valenčič, II. Bistrica „ jedilnega olja F. & G. TPiacola, Crst „ raznih likerjev Franjo Pokory, Zagreb „ zavarovalne zadruge „CROflClfl" proti požaru, Zagreb in razna druga zastopstva. Priporočam so conj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da so bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo —--- Ie Z odličnim spoštovanjem udan i Peter Gruden & Comp. 0 rl1 m m [»] o c« o G9 o r& k” JESEN = 1910-1911z= ZIMA Velikanska izber zadnjih novosti za moške in ženske obleke SiKinriaaoio 6orlca — Gosposka ulica št. 11 — Gorica. Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače. Nfuri flnhnfli vo,nene2a angležkega blaga za moške ob-JlUvl UU11UU1 bleke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd. Ifcnl/mircfnA žensko perilo kakor: srajce, spodnje hlače, VouIaUvIMIiU spodnja krila, predpasniki itd. itd. UaTiI/si volne- ži,ne- Peria in sPloh vse8a’ kar V L/11 na i£Mvl spada k posteljni opravi. nDr:lA velika izber raznega platna in kotenine za namizno 1 vi 110 in posteljno opravo. Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, rokovic, nogovic, svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okrašenje oblek. Najnovejši in najlepši uzorci svil za bluze. Ogromna izbera volnenih in bombažastih maj za zimo. Vsakdo naj zahteva uzorce, knterc dobi proti vrnitvi, poštniue prosto in zastonj na doni. gitTigiTJ'« tly [♦] 0 »] POZOR! IDKOB ŠULIGOJ, Denar prihrani, kdor kupi pri meni ŠIVALNI STROJ.!^ Pri meni je vsak šivalni stroj za 20 K ceneji kakor drugje; stroji pa so veliko boljši, V zalogi imam samo origi-m. „ie stroje. == Jamčnina 10 let. = Vsak stroj jdam na poskušnjo 14 dni. Prodajam tudi na obroke. urar e. kr. državno železnice, f Gorica, Gosposka ul. Z5. c ■o o N 0 J) 1 Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mi. zarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak - Gorici Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spadJ h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago ji lastnih delavnic. - — Za mnogobrojna naročila su toplo priporočam ANTON BREŠČAKI pj- f Goriška zveza | gospodarskih zadrug in društev v Gorici regiHtrovaiM zadruga z omiljeno zavezo posreduje pri nakupu ktijsM potrePšcin in pri prodaji ^ ^ ^ kmetijskih pridelkov. ‘/v* •'v •'v* Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT- 3Z. u>cr f k JVfa^narcilo. »Centralna posojilnica registrovana zadruga z omejeno zavezo" v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 41 ,°lo (štiri in pol od sto) Posojila se bodejo dajala članom: a) na vknjižbo po 5‘!40|o (pet in en četrt od sto; b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.) Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec. GORICA, 4. novembra 1908. ODBOR. l Prosiva zahtevati listke! Prosiva zahtevati listke! g Največja trgovina z železjem GORICA v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejn in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene n 1 z k e, s o i i d ti a postrežba! Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. 1910 jesenska in zimska sezija v Raštelju, Gorica Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybelttf Zefir, Volna itd. itd. pri —=-,;,—==.■— ■ 1 -- ——n Franc Ravnikar=ju v Gorici, Kaštelj 161 V zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev; platno, žima, sifoni, Fl steljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago sc dobi v največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev. Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem T1T\ k A TTTk.TTTT' A 'Pl W edlnl s,ov* trgovec z manufakturnlm blagom FRAJNL KAVJn1JyAK,v raštelju st. 16, gorica, slastni m Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimpolšek v Gorici. Tiska »Narodna Tiskarna' (odgov. L Lukežič) v Gorici.