•-• ""^i'^nt^ff
DR. ANTON RAMOVŠ
APNENICE NA PRAPROTiNEM V SELŠKI DOLINI
Apno je danes nepogrešljiva surovina ne samo v gradbeništvu, marveč
tudi marsikje drugje. Uporabljajo ga kot živo apno, ki je kemično kalcijev
oksid (Ca O) in kot gašeno apno, ki ima še vodt) in je torej kalcijev hidroksid
[Ca(OH)2l. Prvega dobijo iz apnenca (CaCOg); ta seveda v naravi ni nikdar
čist. Kamen, ki ima dosti CaCOg, žgo, pri čemer razpade v kalcijev oksid in
ogljikov dvokis (COj), plin, ki se sprošča tudi pri dihanju, gorenju in ki ga
rastline potrebujejo za svoj obstoj. Živo apno polijejo z vodo — ga gasijo, kot
pravimo — in kalcijev oksid se z vodo kemično veže v kalcijev hidroksid.
Sledeči enačbi kažeta, kako potekajo ti procesi, ki pa v naravi še daleč niso
tako enostavni:
Ca CO3 ^ Ca O + CO, ^ Ca O + H , 0 ^ Ca (OH), ' '•*
V gradbeništvu uporabljajo obe vrsti apna. Z gašenim apnom pripravljajo
malto, ki je zmes vode, apna in peska. Malta trdno poveže med seboj opeko,
in sicer zopet na kemični način. Apno veže iz zraka nase ogljikov dvokis in se
spremeni nazaj v apnenec, ki trdno poveže delce:
C a ( 0 H ) , + . C 0 , ^ C a C 0 3 + H,0 ' •• ' ' ]
Pri tem se sprošča, kot vidimo, voda in vsi dobro vemo, da so nove hiše vlažne.
2ivo apno uporabljamo pri ometavanju stavb, pri tako imenovani »terauovi«.
Z apnom belimo stanovanja, v tovarnah čistijo z njim razne snovi, z njim razkužujemo
hleve, kurnike, zajčnike in podobno, gospodinje vlagajo v vodno
raztopino gašenega apna jajca za zimo in še marsikje drugje ga uporabljajo.
Velike apnenice imamo v Zagorju, Kresnicah, Kamniški Bistrici, manjše
so pa skoraj po vsej Sloveniji. Oglejmo si danes le apnenice na Praprotnem
v Selški dolini.
Apnarska obrt je v Selški dolini že stara. Najstarejši domačini vedo povedati,
da so začeli žgati apno po prihodu Francozov za časa Napoleona,
Dotlej menda niso poznali celotnega postopka. Po ustnem izročilu so posamezniki
poskušali žgati apno tudi že pred Napoleonom, vendar kaj več o tem ne
vemo.
Na Praprotnem sta danes dve apnenici, v katerih še žgejo apno. Dve
starejši sta že skoraj podrti, o drugih dveh približno iz istih let, pa ni veČ
sledu. Starejše so stale na zgornji strani ceste, nekoliko pod vrhom klanca, s
katerega se spusti ta proti sedanjima apnenicama. Prva je bila MikelnoDa. Kje
75
je stala, vedo povedali le nekateri stari domačini. Bila je namreč samo pletena
in znotraj ometana z ilovico, pa je zato tudi zgodaj razpadla.
Nedaleč stran so postavili nad cesto Tajnetooo apnenico. Sprva je bila tudi
ta le pletena. V njej je skuhal prvo apno J a k o b Š i f r e r , oče sedanjega gospodarja
Matevža Šifre r j a , že leta 1859. Tedaj je imel šele 18 let. Okoli
leta 1867 pa so apnenico pozidali in je bila to prva zidana apnenica na Praprotnem.
Zunaj ima približno kvadratno obliko in je njen zunanji obod zidan
iz kamenja. Notranji obod ali lonec, kot mu pravijo apnarji. je zidan iz opeke.
Med loncem in zunanjim obodom je sežgana ilovica, ki jo naberejo vsakokrat,
ko razderejo krov kuhane apnenice. Z ilovico namreč zamažejo v obliki svoda
kamenje in imenujejo ta svod
ilovnati plašč. Celotni obod
je debel nekaj nad en meter
in je na zunanji strani povezan
z železnimi vezmi. V tej
apnenici je dolga leta kuhal
apno J a k o b Šifrer. Apnarji
so bili tudi njegovi bratje. Do
prve svetovne vojne je skuhal
letno približno 5—6 apnenic,
kakršne so pač bile potrebe
po apnu. Največja proizvodnja
je bila leta 1895, ko je
potres uničil dosti hiš in so
bile zato potrebe po apnu
zelo velike. To leto je skuhal
celo devet apnenic. Po prvi
svetovni vojni so v Tajnetovi apnenici le še trikrat žgali apno in jo že leta 1919
opustili. Takrat so pokradli železne vezi in treba bi bilo namestiti nove, če bi
hoteli nadaljevati z delom. Z apnom je T a j n e deloma zalagal Selško dolino,
škofjo Loko z okolico, nekaj pa so ga zvozili tudi v Kranj in soseščino ter
v vasi med Škof jo Loko in Medvodami.
Okoli 20 m od Tajnetove apnenice so ostanki BlažeškoDČeve apnenice.
Imela je prav tako kot Tajnetova z opeko zidan lonec, zunaj pa ni bila zidana,
marveč je imela le lesen oplet in vmes sežgano ilovico. Tu so nehali z delom
že pred začetkom sedanjega stoletja. Isti gospodar je imel še eno apnenico
blizu Mikelnove.
Naslednja po vrstnem redu ob cesti je Jelenčeoa apnenica, ki stoji na
spodnji strani ceste in v njej še danes kuhajo apno. Postavili so jo v letih 1905
ali 1906. Tudi ta je znotraj zidana z opeko in zunaj opletena. Vmesni prostor
je zapolnjen s sežgano ilovico. Oplet je napravljen iz kostanjevih kolov, ki
stojijo tesno drug ob drugem. Zvezani so z železnimi vezmi. Od strani je apnenica
zasuta in tako še bolje zavarovana. Ves obod je debel nekaj manj kot
en meter. Visoka je okoli 4 m in v sredini široka 2,7 m. Spodaj in zgoraj je kot
večina apnenic nekoliko ožja. Vanjo spravijo blizu 50 ton kamenja, ki da približno
20 ton apna. Apnenica gori 5 do 6 dni in porabi okroglo 70 m' dobrih
drv. Slaba drva in neugodno vreme podaljšata »kuhanje« za okroglo en dan.
Po mnenju apnarjev iz tega kraja so najboljša suha smrekova drva, ki hitro
gorijo in dajejo velik plamen. Precej kurijo tudi z jelšo.
Kamnoloma srednjetriadnega dolomita za apnenici na
Praprotnem. (Fofo Fr. Planina, julija 1959.)
76
Postavljanje apnenice terja precej spretnosti. Nad kuriščem napravijo
obok iz kamenja, ki je v nekaterih apnenicah višji, drugod nižji. Vsak postav-
Ijavec obokov vidi v svojem načinu postavljanja prednosti in jih zato postavlja
iz leta v leto enako. Za obok morajo kamen grobo obdelati. V spodnjem delu
svoda uporabljajo manjše kamne, zgoraj pa večje, težke včasih tudi do 100 kg.
Svod nosi blizu 50 ton kamenja in kar čudno se zdi človeku, ko prvič gleda
postavljanje apnenice, da silna teža ne podre oboka pod seboj. Povpraševal
sem, če se jim je apnenica že kdaj podrla.
V tem kraju vedo le za en primer, ko svod
ni zdržal velike teže. Ni si težko zamisliti
zastonjskega trudapolnega dela, preden
spravijo vse kamenje zopet iz apnenice.
In prav zato prepustijo obod dobremu
mojstru ter ne tvegajo take nesreče. Nad
obokom naložijo srednje debelo kamenje
do vrha lonca. Pri vrhu je apnenica svodasta.
Kamenje zadelajo nato z ilovniatim
plaščem. Pustijo le okoli 30—40 lukenj,
skozi katere se vali dim, ko pa se kuhanje
apnenice bliža koncu, švigajo skoznje plameni.
Posebno lepo jih je gledati v temni
noči.
V Jelenčevi apnenici kuhajo apno že
več kot 50 let. Med obema vojnama so napravili
letno povprečno 20 apneuic, včasih
seveda kakšno več, drugič zopet katero
manj, kakršno je bilo pač povpraševanje
po apnu. Povedali so mi, da so skuhali
tedaj največ 25 apnenic letno. Po drugi svetovni vojni je proizvodnja apna tu
precej padla in letno skuhajo še 15—20 apnenic. Pred zadnjo svetovno vojno
so imeli tudi do 6 stalnih delavcev, sedaj pa si pomagajo večinoma le s priložnostnimi.
Povedati je treba tudi. da pozimi to delo počiva.
Apno razvažajo po Selški dolini, v Škof jo Loko in okolico. V zadnjem času
zalagajo tudi Kmetijsko zadrugo v Kranju, večji odjemalec pa je še gradbeno
podjetje >Tehnik« v Škofji Loki. Precej apna so iz te apnenice porabili pred
vojno in še sedaj v vaseh med Škofjo Loko in Kranjem ter Škofjo Loko in
Medvodami. Včasih so poslali kak vagon tudi više na Gorenjsko ali na Štajersko.
Pri vsaki apnenici ostane, ko jo izpraznijo, še okrog 300 kg pepela oziroma
mešanice pepela in apna. L^porabljajo jo za gnojilo, posebno dobro je za kisle
travnike in sploh za kraje, kjer primanjkuje apnenca.
Končno še nekaj besedi o kamnu, ki ga žgejo. Nasproti apnenice je na
zgornji strani ceste kar precejšen kamnolom, kjer so nalomili v več kot pol
stoletja dolgem času že mnogo kubičnih metrov trde kamenine in jo zvozili
s samokolnicami in z vozovi v apnenico. Skoraj vsakdo je prepričan, da mora
biti kamenina, iz katere kuhajo apno, apnenec. Vendar na Praprotnem to ni
apnenec, temveč dolomit. V Jelenčevem kamnolomu je siv, tu svetlejši, tam
zopet temnejši. Ob večjih razpokah in prelomih je kamenina precej zdrobljena
in razpokana. Dolomit je pogosto rdečkast, zavoljo železovih spojin, ki
Jaka Pintar kuha že dolga desetletja apno
v Jelenčevi apnenici. Lepo je viden oplet iz
kostanjevih kolov in železne vezi na apnenici.
(Foto A. Ramovš.)
77
so se vlezle po razpokah v globlje dele kamenine. Kamenina je drobno zrnata
in se svetlika kot sladkor. V njej je vse polno votlinic, v katerih rastejo proti
sredini drobni, svetleči dolomitni kristalčki, veliki včasih tudi do pol centimetra.
Tudi v žilicah so pogostni dolomitni kristalčki.
Ko že govorimo o Jelenčevi apnenici, naj zapišem še nekaj o najstarejšem
apnarju tod okoli. To je J a k a P i n t a r , ki bo še letos (1960) izpolnil 74 let,
pa še vedno kuha apno. Pravi mojster je pri postavljanju obokov in še noben
Jernejevčeva apnenica (s streho) in del Jelenčevega kamnoloma na Praprotnem. Skladovnice drv so že
pripravljene. (Foto A. Ramovš.)
se mu ni posedel zaradi velike teže. Z apnarjenjem je začel že s šestnajstimi
leti in vse življenje je ostal zvest temu poklicu. Gotovo danes po Sloveniji ni
dosti takih možakov.
Nekaj deset metrov od Jelenčeve apnenice je prav tako pod cesto Jernejevčeva
apnenica. Skoraj 20 let je mlajša od prejšnje. Postavili so jo v letih 1924
ali 1925. Prvotno je bila le pletena, čez nekaj let pa so jo pozidali. Lonec je iz
opeke. Zunaj ima lesen oplet iz jesenovih kolov. Med loncem in opletom je
žgana ilovica. Po tem sta si obe apnenici enaki. Jernejevčeva apnenica je približno
tako velika kot Jelenčeva, le da je nekoliko nižja, zato pa malo širša.
Ima >roš«, to so odprtine pod kuriščem, skozi katere prihaja zrak in se zato
tu apno hitreje skuha. »Roša« Jelenčeva apnenica nima. V Jernejevčevo apnenico
spravijo okoli 50 ton kamna in dobijo iz nje približno 20 ton živega apna.
Pri eni apnenici pokurijo 70—80 m' drv. Kurijo jo 4—5 dni. Med obema vojnama
so skuhali na leto od 25 do 30 apnenic, nekega leta celo 31. Po drugi
svetovni vojni je proizvodnja nazadovala in so sprva skuhali na leto še po
20 apnenic, medtem ko sedaj le še približno 15.
78
z apnom so deloma krili potrebe v Selški dolini. Več so ga zvozili v Škofjo
Loko, Stražišče, Kranj in okolico. Samo za vojašnico v Škofji Loki so poslali
10 apnenic. Zadnja štiri leta vzame polovico vsake apnenice gradbeno podjetje
»Projekt« v Kranju, drugo apno pa gre v razne kraje po Selški dolini,
v Skofjo Loko in Kranj. Tudi v Jernejevčevi apnenici je bilo pred vojno več
delavcev, sedaj si pomagajo v glavnem le s priložnostno delovno močjo. Delovna
sila je potemtakem v obeh apnenicah glavni vzrok, da skuhajo sedaj
letno dosti manj apnenic, kot so jih med obema vojnama, čeprav potrebe po
apnu gotovo niso manjše.
Tudi nasproti Jernejevčeve apnenice je kamnolom, ki daje surovino za
apno. Kamenina je prav tako dolomit kot v sosednjem Jelenčevem kamnolomu.
Blizu sedanje Jernejevčeve apnenice je bila že okoli leta 1880 pletena
apnenica, kjer so žgali apno za zidavo hleva, a se je kmalu podrla. Razen teh
apnenic je bila ena tudi onstran Sore, v :>Kovku<.
V Selški dolini je še več priložnostnih apnenic, kjer kuhajo apno večidel
za posameznike, ki si postavljajo nove domačije. Tako so ga kuhali v Pozirnem,
Topoljah, Laškem in še ponekod. V Dolenji vasi je kuhal še v prejšnjem
stoletju Luznar, po domače Soštar, apno iz apnenčevih prodnikov, ki jih je
nabiral v strugi Sore. Seveda z okroglimi kamni ni mogel napraviti oboka,
zato je hodil po kamenje za obok na Praprotno.
Apnarska obrt še danes živi tudi v Veštru blizu Stare Loke, vendar o njej
nekaj besedi kdaj drugič.
1 > ' • 'iv
1
79