Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka I Din Št. 41. Leto XIX. - Kranj, 12. oktobra 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. I. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za nGorenjceft celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos. št. 1 Dim. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosvete Zborovali bomo V nedeljo bomo zborovali v Kranju na (»lavnem trgu. Če bo lepo vreme, bo ta dan prav gotovo ves Glavni trg poln ljudstva. Vršilo se bo zborovanje gorenjskega ljudstva, osvobojenega peze duhovnega in materialnega pritiska, kot smo ga morali biti zadnja leta vajeni. Na Glavnem trgu se bo vršil velik manifestaciiski shod svobodnih ljudi, ki bodo ta dan samo na povabilo na plakatih in letakih ter časopisju prišli prav prostovoljno na to lepo zborovanje. Nič ne bo priganjaštva, nič bojazni, da bi bil kdo radi udeležbe preganjan, nič nasilnega in umetno ustvarjenega. Zborovat bo prišel svoboden meščan, kmet in delavec. Prišel bo manifestirat za svobodo, pravico in poštenje, prostovoljno bo pa prišel tudi zato. da dokaže, da je zborovanje svobodnih mož vse kaj drugega kakor pa našopirjeno zborovanje ljudi, ki se bahajo z udeležbo nekaj ljudi, ki so bili na shod prignani s pendreki v obliki groženj za odpust, zvišanja davkov, političnih kazni v obliki zapora ali denarne globe. Nič ne bo takih, samo svobodni možje bodo in to taki. ki se jim gabi politika nasilja nad lastnimi ljudmi. To bo zbor mož. ki zro z zaupanjem v lepšo bodočnost, ko bo tudi njih glas in njihovo mnenje upoštevano pri urejanju našega skupnega doma za večjo na-šo moč in za lepšo bodočnost ter tudi seveda soodgovornost. Te dni pa se bo marsikdo seveda nehote tudi spomnil, kako je bilo zadnja leta. Isi je bilo veliki •. t C i li iidruilu nahranjeno vsako zborovanje in dajanje iniciative v javnosti. Pri tem se bo marsikdo spomnil, koliko je bilo ljudi, ki so morali v ječe in plačevati visoke denarne kazni samo radi tega, ker so zahtevali zase enakopravnost z ostalimi državljani, ki so si samolastno nadejali ime ..državotvornih" činiteljev. ki pa so se izkazali lako. da so lastne braie pehali v ječe in nesreče. Mirni in disciplinirani zbor gorenjskega ljudstva bo dostojanstveno povedal tem ..državotvorcem", da jim tako ..državotvorstvo" ne ugaja in da ga obsojajo iz polnega prepričanja. Dokazal pa bo ta zbor discipliniranih Gorenjcev, da je država vse drugače bolj trdna, če ni takih državljanov, ki bi se samo na prsa trkali z .,državotvorstvom". zraven pa uničevali svoje brate in njih gospodarstva, pač pa da je veliko jačja država, če vsak državljan izpolnjuje svoje — dolžnosti tlo države brez trkanja na prsa in brez izkoriščanja bolj poštenih državljanov za lastne sebične in zločinske namene, kakor pa za interese države, ljudstvo, ki je samo ustvarilo državo, to ljudstvo se pač ne bo šlo šele po letih trkat na prsa .državotvornosti", ampak to ljudstvo hoče, da se država brez nasilij in brez zlorab po posameznikih na mirni način in ob sodelovanju samih poštenjakov lepo razvija in krepi, /ato pa bo to ljudstvo s svojo udeležbo dokazalo, da ne mara takih ..!'iihrerjev". katerim naj bi bila država molzna krava, ampak naj bo država domačija, ki naj hrani in brani vse svoje oblikovalce v enaki meri in v ljubezni, vrednih njenih gospodarjev. Zadnja leta je naraščala kaj naglo vsa ta množica prijateljev miru, pravice in poštenja. Kot miši so se poskrili vsi oni sloji, ki so mislili, da bodo pri nas nadomestili dobo valpetstva in da jim bo moral služiti narod na vse večne čase kot delavna in ponižna živina. Zbor mož na nedeljskem shodu pa bo dokazal, da mu kar nič ne prija nova doba srednjega veka. ampak da hoče stati ob svobodnem možu tudi svoboden mož. ki nuj izpoveduje svobodno svoje nazore, ki naj jačajo našo skupnost in naš napredek. Zato pa bo brez dvoma vsa ta množica starih prijateljev demokracije in vseh onih slojev, ki so se pridružili radi nasilnih metod JNS demokratičnim ljudskim plastem, na tem shodu s svojo udeležbo dokazala, da bo raje storila Erav vse, kot pa da bi še enkrat pustila ak tak režim, kot je to bil režim JNS, ker jim je pač mnogo več interes države in svobode državljanov, kakor pa priljubljenost pri vsiljenih „ voditeljih", ki so sami svoj čas nastopali kot zastopniki demokratičnih nazorov in ljudskih svoboščin, ki so jih tako grdo izdali. V tej zvezi bo narod manifestiral tudi za značajnost mož in to tudi za značaj -nost in poštenost v javni politiki Zadnja leta smo prišli tudi gospodarsko na rob propada. Klika, ki se nam je vsilila z nasiljem in potvorbami za voditelje in oblastnike, ni hotela pravično in tudi ni znala gospodariti z ljudskim premoženjem, ki ga je ljudstvo plačevalo v obliki javnih dajatev. Ta denar se je uporabljal brez kontrole in brez pravih obračunov. Pa čeprav so dajatve naraščale iz leta v leto, vemo, da se ni nikjer prav nič poznalo, razun v javni in drugih upravah, ko so nasil-niki nameščali samo svoje valpete. da z njihovo pomočjo zagospodujejo nad svobodnim ljudstvom. Še več! Ni prav nobena tajnost, da so nas ti nasilniki prav grdo zadolžili in da so si sami o-benem temeljito napolnili žepe. Še več, da so pustili tako stanje in tako zakonito ureditev države, da je bil prisiljen režim, ki uvaja svoboščine in demokracijo, poseči radi ozdravljenja financ celo po takih sredstvih, ki so kaj huda in režejo v meso zelo številnih ljudskih slojev. Ta naš shod v Kranju bo dokazal, da obsoja tako politiko, ko se pušča prazne blagajne, ko je znano, da so se zadnja leta polnile z milijardami, za katere ni pravih obračunov. Shod bo v tej zvezi s svojo veličino tudi pokazal, da je na njem narod, ki zaradi napredka sprejema nase tudi žrtve, s katerimi naj gradi vsaj za naprej lepšo bodočnost, ko bodo potisnjeni ob stran vsi oni, ki so ljudski denar zapravljali, da bodo sedaj morali radi njih dolgov stradati tisoči in tisoči bednih. Zbor bo dokazal, da je v narodu sila, ki zahteva, da se poiskusa najti taka zakonita sredstva, po katerih se bo bednim lajšalo življenje, onim pa, ki so krivci slabega gospodarstva in z njim zvezanih posledic, pa da bo preprečen povratek na oblast in da jih bo prej ali slej zadela tudi radi zapravljanja ljudskega premoženja upravičena kazen. To bo tedaj zbor naroda, ki zahteva e-nako pravico za vse, ki zahteva, da se naj pusti živeti vsem, tudi tatovom, sama da v zaporih! Velika udeležba prizadetih bodi manifestacija, da se razume stanje skupne blagajne, ki se naj izboljša, bodi pa tudi zahteva za kazen povzročiteljev takega bednega stanja. Množica udeležencev (davkoplačevalcev, in prizadetih), bodi vsaj moralna javna obsodba nasilnikov, ki so izpraznili blagajne. S tem pa naj zbor manifestira, da hoče reda. ne pa korupcije, od prav vsake vlade! Tu smo navedli le nekaj perečih misli. Z zaupanjem zremo v bodočnost, katero bodo ustvarile svobodne množice našega svobodnega 1 j udstva. v znaku svobode, pravice in poštenja, kar mora pozdra-\ i*i vsak dober Slovenec. Velik manifestacijski shod JRZ v Kranju Predsednikom pripravljalnih odborov JRZ, rediteljem kranjskega okraja, kranj. meščanom, vsem udeležencem! Kakor je bilo že razglašeno, se vrši v nedeljo 13. t. m. v Kranju velik manifestacijski shod JRZ. na katerem bosta govorila naš minister g. dr. Krek Miha in urednik ».Slovenca" g. Kremžar Franc. Shod sam bo vodil bivši naš državni poslanec g. Brodar Janez. Da bo ta shod čim bolj veličasten in da bo red čim bolj popolen ter da doka-žemo tudi našo veliko discipliniranost, svetuje pripravljalni odbor za ta shod vsem predsednikom pripravljalnih odborov JRZ iz vseh krajev Gorenjske, od koder bodo prišli udeleženci na ta shod, nadalje vsem rediteljem kranjskega okraja in tudi vsem udeležencem, da bi se ravnali po naslednjih navodilih. Prosimo, da se čim bolj ž i v a h n o za ta shod agitira in o njem pove vsem, ki bi morda zanj še ne vedeli._To je potrebno radi tega, ker se prireditelji zavedajo, koliko so ljudje zadnja leta žrtvovali za politično svobodo in za napredek in odbor tudi dobro ve, da bi dali temu radi vsi prizadeti in njihovi prijatelji duška. Razjasnite, prosimo, pomen tega shoda in pridno zbirajte vse udeležence, ki jih povabite na skupni odhod v Kranj. Vsi reditelji kranjskega o-kraja naj bodo najkasneje ob tri četrt na 8 zbrani na dvorišču Škofije v Kranju, kjer dob«' reditelji vsa nadalnja navodila glede razmestitve množice u-deležencev. Naša želja je, da naj bi udeleženci prišli na shod kolikor le mogoče v strnjenih skupinah. Njim na čelu bodo v mesto korakale tudi sodelujoče godbe. Zato se naj množice udeležencev zbirajo, če le mogoče, na s 1 e de č i h z b i r a-liscih: 1. Udeleženci iz smeri Šenčur in Jezersko se naj zbero pred gostilno Mirko Peterlin (Hotel Kranjski dvor), 2. Udeleženci iz smeri Naklo in Ko-krica pred ,.Bekseljnom", 5. Udeleženci iz smeri Smlednik, Hrast je. Stražišče, Škofja Loka, Mavčiče pri Delavskem domu v Kranju. Ker bodo te velike skupine, katerim na čelu bodo godbe, odkorakale v mesto najkasneje ob pol 9 uri prosimo, da so udelenženci pravočasno na odrejenih mestih. Kolesarji imajo odrejeno zbirališče pred gimnazijo. Konjeniki se zbero na sejmišču. Ker je dana verjetnost, da bodo šli kolesarji in konjeniki sprejemat g. ministra še iz mesta, je nujno potrebno, da so zbrani najkasneje ob pol 9 uri. Vse udeležence prosimo, da so t o č ni in se drže določenega časa, da bo mogoče shod začeti točno ob napovedanem času in da se bo shod vršil v najlepšem redu. Točnost je potrebna tudi radi tega, da bodo vse množice mogle priti v strnjenih povorkah na Glavni trg in se tako udeležiti celega shoda. Vsem tem skupinam bodo dodeljeni posebni reditelji, ki bodo udeležence sproti razvrstili po Glavnem trgu, da bo tudi tam primeren red. Ker bodo postavljeni zvočniki, bo mogoče vsem poslušati vse govore in zato se držite navodil rediteljev. Da ne bo radi odhoda množic kakega razburjenja, povemo, da se bo za odhod dal iz strehe hotela ..Stara pošta" poseben znak s strelom in na ta znak naj vse skupine takoj odkorakajo v redu in strnjenih vrstah v mesto na Glavni trg. Pri korakanju se je seveda držati navodil rediteljev. Nadalje prosimo, da naj bo čim več udeležencev v narodnih nošah. Ker hočemo, da hodi ta shod čim bolj dostojen in v čim lepšem redu, prosimo, da se po možnosti vsi čim bolj drže danih navodil. S tem bomo dokazali, da smo z disciplino vredni svobode, katero nam pripravljajo naši voditelji. Kranjske meščane prosimo še prav posebno, da počaste gorenjskega rojaka g. ministra dr. Kreka ne samo s čimbolj številno udeležbo, ampak tudi s tem, da razobesijo zastave vsaj na hišah ob glpvnih ulicah, koder bodo korakale ljudske množice. S tem bo Kranj primerno počastil ministra, ki nam pripravlja boljše čase. Nadalje pripominjamo, da se bo shod vršil tudi v slučaju slabega vremena. To naj nas ne plaši! Če smo prestajali zapore in globe in ovadbe, bomo tudi slabo vreme, ki hitreje mine, kot pa doba JNS-nasilja. Glede svete maše prosimo, da se je po možnosti udeležite že doma. Kdor pa bi ne mogel biti doma pri maši, ta do mogel biti tudi v Kranju ob pol 11. Vsi na shod manifestirat za svobodo, pravico in poštenje! AGITACIJSKI ODBOR JRZ V KRANJU. Nov dokument ^ vrsti dokumentov iz denunciantske dobe in naslja nad poštenim uradništvom, ki ga je izvrševala proslula JRKD.. je pač eden med naj-bolj zanimivi oni, ki ga je poslalo tajništvo iz Tr/iča glede tamkajšnih uradnikov in upokojencev. V" tem aktu stoji dobesedno sledeče: 1. Javor Frane, upravnik pošte v Tržiču. 2. Šuštar Anton, podpregl. fin. kontr. v Tržiču 3. Brate Leopold, pregl. fin. kontrole v Tr- žiču, Glavni trg. 4. Hafner Jože, poštni uslužbenec, Tržič, Cerk. vena ul. 5. Smerdelj Ro/a, poštna uradnica, Tržič, Gl. trg. 6. Ciler Vinko, sluga mešč. šole, Tržič, Pre- dilniška cesta. 7. Paternoster Ivanka, učiteljica osnovne šole, Tržič, Glavni trg. 8. Grudner Zofija, učiteljica osnovne šole, Tr- žič, Glavni trg. 9. Zakrajšek Viktor, honorarni nastavljenec mešč. šole, Tržič. Cerkvena ulica., kaplan, vodja razpuščenega društva sv. Jožefa, razpuščene Krekove mladine itd. 10. Rožič Gregor, upokojen sodni oficijal, Tr- žič, Za \ irjem. 11. Starič Jože, upokojeni policijski uradnik, Tržič, Ljubljanska c. I J. Korošec Franc, upokojen orožnik, Tržič, Bistrica. 14 Seljak Anton, železniški uradnik ljubi j. direkcije, Tržič, se vozi vsak dan v Ljubljano. \si navedeni niso člani krajevne organizacije JRKD.. niti n.i rodnih društev, le Javor Franc št. 1. je nominalno član Sokola. Imenovani kažejo ob vsaki priliki svoje nerazpoložen je proti državi, posebno Šuštar Anton, Grom Jo-sipina. Zakrajšek \ iktor, Ciler Vinko in Seljak Anton. Šuštar Anton, Ciler Vinko in Se-jevntkov in kot taki so preprečili, da pododbor ni podpisal udrese na .\'j. V, kralja. Seznam, kakor smo ga navedli, je sestavil narodni poslanec g. Ivan Lončar in ga po njegovem nalogu zaupno predlagam.. V Trži u, 22. februarja 19V5. Albin Lajovic I. r. t. č. tajnik J. R. K. D. Pripominjamo, da imamo fotografije lega zanimivega akta \ 'la.šem uredništvu. Lajov icAlbin je bil ravnatelj meščanske šole v Tržiču. Sedaj je pri banski upravi v Ljubljani. Pripominjamo, da so s tem aktom denunci-rane tudi aktivne učiteljice. Hotel ..Stara pošta" v Kranju pripravlja za prihodnje dni presenečenje ! Stran 2 — — »GORENJEC < Zaključek III. obrtne razstave v Kranju V pondeljek je bila zaključena v Kranju III. obrtna razstava. Razstava je popolnoma uspela v veliko zadovoljstro razstavnega odbora. Obisk razstave je bil tako številen, kakor doslej še nikoli, saj je bilo razprodanih vstopnic nad 7500. Pri tem sevede niso všteti vsi zelo številni, ki so razstavo posetili tudi brez vstopnice, zlasti pa ne šolska mladina, katere je bilo na razstavi nad 3000. Kakor smo obveščeni, so se razvijale zadovoljivo tudi kupčije same in je bilo veliko zanimanje za izdelke razstavljalcev. Obrtniki so prepričani, da bo za njihove izdelke ter seveda tudi prireditve še za naprej obstojalo vetiko zanimanje in da bodo razstave rodile še prav lepe uspehe. Koliko? smo se mogli sami prepričati, je to tudi popolna resnica, kajti na razstavi je bilo vedno prav živahno vrvenje. Razpara Jc ▼zbudila seveda tudi v širši javnosti veliko zanimanje. Da je to res, priča- jo tudi obiski visokih funkcionarjev ministrstva za trgovino in obrt in industrijo, kakor tudi oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri kralj, banski upravi v Ljubljani ter nadzornika predmetnega šolstva. Zanimiva pa bo tudi ugotovitev, da se razstave m udeležila po nobenem zastopniku Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kar seveda ni napravilo najboljšega utiša ne med obrtniki, še manj pa med široko publiko. Razumljivo je, da so prireditelji prav zadovoljni in da so polni hvaležnost vsem onim, ki so pripomogli do lepih uspehov. Obenem z njimi se seveda vesele njihovih uspehov tudi dekleta, ki so se postavile s te.n, da so napletle toliko vencev ter vsi krogi, ki so dobili s svojo pomočjo razstavnemu odboru zadoščenje radi tako lepo uspele razstave. Bog daj, da bi šli še naprej po tako lepo začetih potih za napredek ne samo obrtništva, ampak celega »rorenjskega gospodarstva. RAZSTAVNI ODBOR III. OBRTNE RAZSTAVE V KRANJU NA DAN OTVORITVE Sede od leve na desno: predsednik razst. odbora Bitenc Jože, ban dr. Marko Natlačen, narodni poslanec dr. Fran Šemrov. Stoje od leve na desno Pesjak Stanislav, Pollak Jurij, Šiška Josip, Kos Anton, Crašič Ignac, Kristan Peter, Zupan Janko. Tedenske novice IZ UREDNIŠTVA Nekateri naši cenjeni dopisniki pošiljajo kaj radi dopise na privatne naslove, mesto na uredništvo lista. Prosimo, da se v bodoče vsi dopisi, namenjeni uredništvu, pošiljajo naravnost na naslov uredništva. S tem se precej prihrani na evidenci in tudi na ekspeditivnosti. IZ UPRAVE Vse cenjene čitatelje vabimo, da vse potrebščine kupujejj le pri tvrdkah, ki oglašajo v našem listu. Opozarjamo zlasti na stalne oglase! Iz uredništva. SKUPNO KOSILO PRESEDNIKOV PRIPR. ODBOROV JRZ se bo vršilo po končanem ma-nifestaeijskem shodu v hotelu ..Stara pošta". Prosimo, da se navzoči predsedniki zanesljivo tega kosila udeleže. Ker bo čas za kosilo odmerjen radi odhoda g. ministra, prosimo, da se g. predsedniki, ki bodo navzoči, prijavijo takoj še pred zborovanjem zastopniku pripravljalnega odbora, ki bo ob govorniškem prostoru. KRANJ KRANJSKO KOPALIŠČE V ..Jutru* je nekdo iz Kranja napisal zelo netočno pojasnilo v zadevi gradnje kopališča. Zat0 nekoliko stvarnega pojasnila. Dopisnik je svoja izvajanja zabelil z opazkami političnega in privatnega značaja, na katere ta ne bom reagiral. Prejšnji občinski odbor katerega člani so bili tudi sedanji trije pritožniki, je sprejel sklep, da zgradi mestna občina kopališče in je votiral za to Din 700.000 ter zaprosil posojilo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Ugovora proti kopališču kot takemu ni bilo tedaj nobenega. Na raznih sejaii se je le zahtevalo, da se morajo pred pričetkom gradnje napraviti točni načrti in natančen proračun, iz katerega bi bili razvidni vsi stroški te gradnje. Pozneje so se pa proti načinu, kako so se ti sklepi jeli od strani občinske uprave izvajati, pojavili različni pomisleki in pritožbe. Brez nadaljnega je pričela občinska uprava pred zimo 1933. izkopavati teren za bazen v lastni režiji, kar je stalo okrog Din 95.000. Načrti za kopališče so se brez vsakega razpisa naročili pri neki ljubljanski trvrdki in na seji 13. 3. 1934. je g. Tajnik kratkomalo javi!, da je občinska uprava ponudbo te tvrdke sprejela, občinski odbor pa naj jo naknadno odobri. To delo se torej, kakor je predpisano, ni razpisalo z javno licitacijo. Gospodje iz občinske uprave so si po pritožbi preko tega pomagali z naknadnimi ponudbami ing. gg. Goljevščeka in TrebSeta. Kako se je to izvršilo, je svojčas obširno poročal „Go-renjec". Ti načrti so stali okroglo Din 34.000.— ker se je ta vsota razdelila na dva arhitekta, ki si sicer nista družabnika. Na ta način so nastali /a kranjsko kopališče ogromni načrti, katerih realizacija bi po mnenju pritožnikov in izvedencev stala s potrebnim zemljiščem vred najmanj 2V2 milijona Din. Zemljišče v izmeri 6383 m* se je na podlagi sejnega sklepa z dne 31. 10. 1933. kupilo za pavšalno vsoto Din 140.000. Pri seji dne 5. 9. 1934. pa je član občinske nprave g. Košnik kratkomalo javil, da se mora dokupiti še nekaj sveta, da pa so ta pogajanja bila zaključena že 14. junija 1934. torej sedem tednov preje, predno je to občinski odbor zvedel. Na tej seji je omenjeni gospod tudi javil, da se mora posebej še plačati za star razpadli cvetličnjak, ki stoji še danes na tem svetu. Din 15.000. Ta cvetličnjak ne reprezentira sploh nobene vrednosti. Nakup lega cvetličnjaka se je na tej seji celo tako naivno zatrovarjal. da se je trdilo, da bo stavbena trvdfca shranjevala v njem delavsko orodje za (asu gradnje in bo dala za to nekaj odškodnine, kar da bo visoko kupnino nekoliko znižalo. - Stcv. 41 Radi takega postopku tako pri oddaji načrtov, kakor pri poznejšem izvajanju sklepov občinskega odbora so se pritožili g. dr. Sabothv, g. Kock in g. Savnik na bansko- upravo. Ta je poslala na lice mesta svojega izvedenca g. ing. Mencingerja, ki je po študiju načrtov, katere so gospodje iz občinske uprave med tem že precej skrčili, dognal, da bi stala njihova izvedba še vedno cca Din 1,650.000 in to brez do tlej že izdanega denarja za svet, načrte, izkop in pristojbine, kateri stroški so takrat že znašali dokaj nad Din 300.000 skupno torej okroglo 2 milijona Din. Že na seji dne 20. 6. 1934 pa je tedanji s rezki načelnik g. dr. Ogrin pripomnil, da se je tudi v Kamniku moralo pri gradnji javnega kopališča pozneje zaprositi za večjo posojilo, ker se je izkazalo, da prvotno določena vsota ni zadoščala. S tem je bilo tedaj povedano, da računajo prav tako tudi gospodje pri kranjski občinski upravi z znatno višjimi stroški, kakor pa so bili prvotno preliminirani. Na pritožbo je banska uprava vsled poročila g. ing. Mencingerja sistirala na dan 2. V. 1934 na podlagi tako obširnih načrtov razpisano licitacijo gradnje kopališča ter pozvala obč. upravo, naj ji predloži točne proračune in načrte v smislu občinskih sklepov. Pozneje je občinska uprava predložila znatno skrčene načrte, katerih izvedba bi bila stala po mnenju njenega arhitekta brez zgoraj opisanih Din 300.000 še kakih Din 900.000 tako, da bi veljalo kopališče po novih načrtih 1 milijon 200.000 Din, pri čemur je omeniti, da v tej vsoti še vedno niso bili vsebovani stroški za črpalko, za dovodne cevi, in dr. tako, da bi se ta vsota, ako ne bi bilo nobenih večjih izdatkov za gradnjo samo, zvišala že samo s tem na kakih 1 milijon štiristotisoč do 1 milijona pet-stotisoč dinarjev. Nato je zaprosila občinska uprava za stavbeni ogled, ki se je vršil dne 16. 7. 1935. na licu mesta ter razpisala licitacijo na dan 17. 9. t. L, proti kateri so se zgoraj navedeni pritožniki ponovno pritožili, češ da ni v skladu s sklepi občinskega odbora. Vsled te pritožbe je banska uprava sistirala ponovno licitacijo ter zahtevala predložitev prepisa vseh sklepov, načrtov in drugih poročil in odredila ponovni študij tega vprašanja. Tak je stvaren položaj, da ne omenimo še različnih drugih zemljišč, ki bi po mnenju marsikoga bolje odgovarjala namenom kopališča, kakor pa že naktipljeni svet. Tako je torej jasno dokazano, da niso bili pritožniki in njih somišljeniki, ki predstuvljajo najmanj */• prebivalstva, oni, ki so v govoricah, kakor trdi ..jutrov" dopisnik, vedno bolj zmanj-zmanjševali svoje trditve o stroških za prmlnjo kopališča, temveč ravno nasprotno, gospodje od občinske uprave in JNS večine, ki so bili vsled pritožbe omenjenih treh gospodov priino-rani zmanjšati prvotne preogromne načrte in se kolikor toliko akomodirati tozadevnim sklepom občinskega odbora. Tako so večinski gospodje po svojih investicijskih gulopih jeli polagoma kučirati naTaj. Gorenjci gremo v nedeljo 13. t. m. na manifestacijski shod JRZ v Kranj, Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem ob času turških vpadov. (Nadaljevanje.) Zaradi svojega poguma je bil povišan v vojaški službi ter prestal mučeniško smrt za krščansko vero v Nikomediji leta 304. Lepo piše o njem beneški očak l.avreneij Justinijani: ..() blažena duša mučenčeva. ki je ni moglo ločiti od Kristusa ne preganjanje, ne stiska, ne trpljenje, ne sedanje ne prihodnje." Pravljica govori, da je sv. Jurij rešil kraljevo hčer Aleksandro, odločeno zmaju za hrano. Borba z zmajem in zmaga nad njim ne pomenja drugega kakor zmago krščanstva nad poganstvom. Slavnemu svetniku so postavili veliko cerkva. Samo v Carigradu pet. koliko pa drugod! Zato je dobil častni naslov „ vi tez". Posebno priljubljen je Grkom, ki so mu sezidali v njegovem rojstnem mestu Lidi leta 1876. veličastno svetišče. Tudi v naših krajih se je v dobi turškega nasilstva v 15. stoletju dvignilo več cerkva v čast sv. Juriju kot posebnemu zavetniku krščanske vere. Njegov god 24. aprila smatramo za začetek spomladi. Takrat prihaja sv. Jurij na zelenem konju. Narodna pesem pravi o tem svetniku: Z upanjem, da ne bo več Turkov na Gorenjsko, je začel gutenbeiški graščak leta 1480. zidali cerkev sv. Jurija nad Bistrico. Za prostor, kje bi stala, mu ni bilo treba skrbeti, ker ga je imel na svojem posestvu. Prav v bližini Gutenberga — samo dolinica je vmes — je stal osamel stožičast grič. pripraven kakor nalašč za cerkev. Zaradi precejšne višine in daljnega razgleda je bil še bolj sposoben za ta namen. Višji hrib — bližji nebesa, i tikaj je sklenil Jurij Lamberg zidati svetišče, vidno daleč ruiokrog. Ker je bil tudi njegov brat, ljubljanski škof 2iga, zadovoljen s to mislijo, graščak ni nič več dvomil o dovršitvi svojega načrta. Za potrebni denar bo skrbel sam, pri delu mu bodo pa pomagali podložni kmetje. Toda čeprav ni dvomil, da bi ne poprijeli za delo. je imel vendar gotove pomisleke zaradi takratne upornosti kmetskega ljudstva zoper graščake. Ce se spomnimo na pogovor, ki sta ga že pred nekaj leti imela Crašič iz Križev in Mali z Golnika o tej sporni zadevi in če poleg tega pomislimo, da se stvar od takrat ni omilila, temveč še poostrila, lahko razumemo bojazen gutenberškega graščaka zaradi kmetskega upora. Če se ni bal kriških kmetov, se je bal pa tujih šuntarjev, ki bi lahko njegove ljudi dovedlo k nasprotovanju. Saj je znano, kako hitro zapelje en sam podpiho-valec nerazsodno množico k nasilstvom. Vel »ko vzrokov je vplivalo, da so postali kmetje posebno proti koncu srednjega veka zelo nezadovoljni. Poprej se je marsikak kmet z delavnostjo in z umnim gospodarstvom povspel do lepega blagostanja. Bogati kmetje so se večkrat ženili pri vitežkih hčerah. Prav tako so se ponašali revnejši vitezi, ako so dobili bogato kmetsko hčer za ženo. lotiti s časom se je kmetsko stališče zelo poslabšalo: lega pa niso bili krivi kmetje, temveč druge okolščine in najbolj graščaki sami. Če bi se bili držali gospodje mogočnjaki urbar-skih zapisnikov, v katerih so bile natanko določene njih pravice, bi se kmetom ne bilo godilo preveč slabo. K'''- n« nekateri graščaki več zahtevali, kakor je bilo zabeleženo v urbarjih, so kmete razdražili ter jih privedli do upora. Težko so kmetje tudi prenašali da si je gospoda sama lastila pravico do gozdov, do voda in planin. Ljudem je branila sekati v gozdovih in delati nove laze (rovte). Prepovedala je loviti ribe in divjačino ali pa je planine raje dajala v zakup tujcem kakor domačinom. Pri tem so se vedno bolj množili cesarski, deželni in graščinski davki, da revež kmet končno ni vedel, kaj zahteva cesar in kaj zahteva zemljiška gosposka. Kljub vsem krivicam so naši kmetje dolgo odlašali s „puntom" in čakali do začetka 16. stoletja z javnim nastopom. Zato je Jurij Lamberg slutil, da ne bo mogel brez nasprotstva graditi nove cerkve na griču poleg Gutenberga. Zupan Crašič je sklical neko nedeljo meseca aprila leta 1480. občane k javni seji pod lipo pri kriški cerkvi. Predložil jim je v razgovor več važnih reči, določil red po vaseh, v gozdih in na občinskih pašnikih, poslušal prepire med kmeti, razsojal njih pravice ter vpraševal za svet občinske odbornike, ki so jim rekli .»zapriseženi možje". Pohvalil je ljudi, da so v preteklih treh letih, odkar so odšli Turki, vse hiše popravili. V tolažbo pa jim je povedal tudi to, da Turkov — kakor se je splošno govorilo — ne bo več na Gorenjsko. Zadnja točka razgovora je bila zidava crekve sv. Juriju. ..Znano vam je" — tako je nadaljeval župan — ,.da bo gospod graščak sezidal na hribu poleg Gutenberga novo svetišče v čast sv. Juriju. Vse bo plačal sam, nas pa prosi, da bi mu pri graditvi pomagali z delom. Poživljam vas, da pove vsak svoje mnenje popolnoma tako kakor misli v srcu, naj je že za to stvar ali proti njej." Štev. 41 'GORENJEC* Stran .1 Razburjenje obrtništva, ki ga pisec omenja,n je samo pobožna želja teh gospodov, kajti obrtništvu bo zelo malo pomagano, če bo moralo dolga desetletja plačevati doklade za preveliko kopališče, prav tako tudi za preveliko šolo in druge investicije, ki ne bi bile v skladu s Taktičnimi potrebami. Razburjenje je pa v resnici zavladalo med gospodi občinske uprave, ker so pač mislili, da bo to pot šlo gladko po njihovih pretiranih načrtih. Da tem gospodom ni veliko na domačem obrtništvu, so najbolje dokazali z oddajo del za nov strop v občinski pisarni. Za ostala obetanja naivnega pisca se pa mi prav malo brigamo in bomo vse take poizkuse z realnimi argumenti z lahkoto zavrnili. Fock Maks. V pozdrav! Meščani! V nedeljo pride k nam gorenjski rojak minister g. dr. Krek. Prepričani smo, da ga bo mesto sprejelo primerno, ker je g. minister naš gorenjski rojak in ker zastopa v vladi naše interese. Izobesimo njemu in naši lepši bodočnosti na čast zastave na vseh kranjskih hišah, zlasti pa še na onih, koder bodo šle skozi mesto povorke! Odbor JRZ za Kranj. Kulturno predavanje. Jug. akad. društvo t Kranju je osnovalo Ljudsko univerzo. Otvoritveno predavanje bo v soboto 12. t. m. ob 8. uri zvečer tv dvorani hotela „Stara pošta"4 Predava književnik, profesor dr. Tine Debe-ljak o temi: Današnji položaj slovenske književnosti. Pričakujemo, da bo vsa kranjska javnost pokazala zanimanje za to kulturno ustanovo. RAZGLAS. V soboto dne t9. oktobra 1935. napadejo „so-vražna letala" našo gorenjsko metropolo. Vaja za ta „napad" se vrši dne 12. oktobra 1935. ob 15. uri. Pri teh vajah v lastnem interesu sodelujemo vsi, da bomo v slučaju resničnega zračnega napada obvarovani težkih žrtev. Dobro si zapomnimo sledeče: Prihod sovražnih letal javijo tovarniške sirene in plat zvona. Ves čas trajanja nevarnosti ohranimo prisebnost in hladnokrvnost! Na znak alarma (uzbune) so pri vajah in resničnem napadu potrbeni sledeči ukrepi: 1. ) Takoj zaprimo v hišah vsa okna in vrata, spustimo rolete in zavese ali zagrnino okna z odejami. Pred strupenimi plini nas dobro varju „Windfix" ali drugo postelno volneno tesnilo, premočeno z lanenim oljem. 2. ) Takoj ugasnimo vse luči in pogasimo ogenj v pečeh! Pripravimo žepno svetilko ali svečo! 3. ) Oilliitinn> čimpreje (pri pravem napadu napadu s spravilno nameščeno inakso na licu ter z nekaj brane in vode) v najbližji zaklon, varen pred strupenimi plini in doli eksplozivnih bomb. Pokoravamo se brezpogojno vodji zaklona. 4. ) Hišni gospodar ali čuvaj nuj ostane z masko na licu izven zaklona toliko časa. dokler ne pridejo v zaklon še (»stali domačini. Nato naj gre na podstrešje, kjer ostane primerno zavarovan do prcstanka nevarnosti. Požarne bombe, ki prodrejo streho, pogasi s pripravljenim peskom. Ako preti večja nevarnost vsled požara in pa ko nevarnost mine, naj o tem obvesti ljudi v zaklonu. 5. ) Ako nas alarm preseneti na ulici, namestimo takoj masko, vlažen robec, zemljo ali sličuo (če ni v bližini vode, si pomagajmo s sečjo) na lice in odhitimo v najbližji zaklon. Kjer ni v bližini primernih zakolnov odhitimo takoj v višja nadstropja hiše ali na odprt, vzvišen kraj izven motita, kjer se vležemo na zemljo ali se skrijemo v bližnji obcestni jarek. 6. ) Če se nahajamo v času alarma na preonti železniške postaje, odhitimo v najbližje zaklone. Ako smo že v premikajočem se vlaku, zaprimo okna, ter se po možnosti vležemo pod klopi. 7. ) V šolah, kavarnah, glediščih, bioskopih, državnih urudih in si. ob alarmu nahajajoči se ostanejo nu svojih mestih, ako ni v bližini zaklonu; sicer naj mirno in v največjem redu odidejo v najbližje zaklone ali hodnike privatnih zgradb. Od alarma do napada je navadno dovolj časa, du se skrijemo v zaklone, zato mirno kri i 8. ) Avtomobile, vozove in druga vozila, ki so ob čusu alarma v obrutu na ulicah, zapeljemo na dvorišču najbližjih hiš, vendar tako, da ne ovirajo vhoda v hišo! Luči na vozilih ugasnimo! 9. ) Kdor aktivno sodeluje pri obrambi mesta kot član posameznih ekip, naj na znuk alarma takoj odide na odrejenu zbirališča ter se brezpogojno pokori vsem odredbam svojih voditeljev ! 10.) Prepovedan je dostop in prehod zastrupljenih mest in ulic, dokler niso očiščeno. Zastrupljena mestu bodo označena z barvanimi zastavicami in primernimi napisi. 11.) Ako nas preseneti plinski napud nu ulici ter pridemo v obluk strupenega plina (n. pr. fosgena, ki diši pot preperelo listje ali gnilo sadje in lahko zaduši človeka), ne vpijemo na pomoč, temveč si zatisnimo usta in nos z mokrim robcem ter odhitimo v nasprotni smeri vetra. Ako nas je obrizgal iperit (gosta, oljnata tekočina, ki diši po čebuli ter povzroči stnrtno- ■>ne mehurje) storimo najbolje, da takoj od-vržemo poškropljeno obleko, ter se v prvem zaklonu, postaji za prvo pomoč ali zasilni bolnici takoj umijemo s toplo vodo in milom, poškropljeno kožo na rokah in si. tudi klorovim apnom. 12. Dokler traja napad, je tndi z masko na lica nedopustno postajanje na ulici ali opazovanje letal pri oknih! Konec neva/nosti oznani trikrat po petnajst udracev na veliki zvon. Odbor za zaščito mesta Kranj proti neprijateljskim napadom iz zraka. PRIMSKOVO Na naš dopis iz Primskovega v 40. štsv. Gorenjca je gas. četa Primskovo dala sledeče pojasnilo: „G. Tvrdv, gdč. Malenšek in gdč. Mazzi niso podali ostavke pri dram. odseku prost. gas. čete Primskovo samo radi važne odredbe notranjega ministra g. dr. Korošca o depolitizaciji uradništva, ampak tudi zaradi redukcije uradniških plač. TR2IC Politična krivica- Anton Plečnik je uredništvo obvestil, da je bila njegova žena Marija Plečnik odpuščena kot postrežnica pri javnem kopališču higienskega zavoda, čeprav je bila z njo šefinja zelo zadovoljna, ker njen mož ni volil pri občinskih volitvah kandiadtov JNS, ampak drugo listo. Imenovanemu so takoj po volitvah gro;:ili s posledicami. Veseli smo. V soboto pride k nam na obisk naš minister g. dr. Krek, ki nam bo v večernih urah povedal marsikaj, kar nas bo navdalo z veseljem. To bo praznik za nas vse, saj bomo slišali zopet po dolgem času slovenskim ušesom prijetno besedo, ki je taka, da bo nas podžgala k novemu delu na vseh področjih našega javnega življenja. V nedeljo pa gre naša godba, kot slišimo, v Kranj, da poveliča naše gorenjsko slavje v Kranju. Mi bomo šli seveda v prav lepem številu tudi v Kranj, da še enkrat slišimo lepe besede in da se pridružimo številni množici, ki se bo zbrala v Krnaju radi mani-festacijskega shoda za nas vse. PREDDVOR Tukajšnje prosvetno društvo, ki je bilo pred leti ukinjeno, je obnovljeno in bo imelo v nedeljo 13. t. m. po litanijah občni zbor. Avtobusni promet. Kakor znano vozi avtobus Kranj—Jezersko dnevno le enkrat. Zato bi bilo želeti, da bi le kak avtobusni podjetnik prevzel vožnjo na tej cesti, kar bi nam posebno prišlo prav ob ponedeljkih in tudi druge dneve, ker je avto prenapolnjen in je treba stati. Tudi cene bi se naj znižale. Želeti bi bilo, da bi novi podjetnik (ali sedanji z dvema vožnjama) uredil vožnje tako. da bi prevzel še prevoz pošte kateremu bi šla poštna uprava gotovo na roke, ker sedaj dobivamo pošto šele popoldne, zgodi se pa včasih, da tudi šele drugi 'dan, ko pripelje preddvorsko pošt«) šele z Jezerskega nazaj. Naš kraj se šteje kot letovišče, imamo tujsko prometno društvo in druge merodajne či-nitelje. pa se za tako važno stvar nihče ne zavzame. Saj smo še celo včasih, ko se je pošta prevažala še s kljusetom, pošto dobivali že dopoldne. Poštna uprava pa bi morala tudi gledat na splošne koristi ljudstva, ne pa posameznika. Ni bilo drugače, du smo že morali enkrat spregovoriti o tem, ŠMARTIN PRI KRANJU Dne 6. \. t. I. se je vršilo slavnostno zborovanje in otvoritev prosvet. društva. Kljub slabemu vremenu se je zbrala skoro vsa domača fara in manifestirala za katoliško prosveto. Ob 9. uri je bila sv. muša v župni cerkvi, katero je daroval za žive in mrtve člane društvu g. Košiček Josip iz Ljubljane. Zupna cerkev je bila popolnoma nubita in to nad 70 narodnih noš ter občinstva domače fare. Po maši pa se je razvil močan sprevod, obhod po Stražišču. Pri sprevodu se je opazilo, da so se deloma pri vseh hišah izobesile zastave, razen pravih JNS. Na čelu so bili konjeniki — kolesarji nad 70. narodnih noš in mnogo ostalega občinstva. Ob 11. uri pa je napolnilo dvorano Sm. doma do zadnjega kotičika domuče občinstvo. Nato je stopil na oder predsednik društva gosp. župnik Šareč Alojz, ki je pozdravil vse udeležence in pa slavnostnega govornika g. Košička Josipa. Besedo je povzel govornik gosp. Košiček in podul smernice za društvo in drugo; zu njim je poveličal gosp. Pollak pomen zopetne otvoritve ognjišča našega prosvetnega dela in se zahvalil za udeležbo.Na zborovanju se je sklenilo, poslati vdanostmi brzojavko slovenskemu katoliškemu voditelju in osvoboditelju notra-njenemu ministru g. dr. Antonu Korošcu - Be-ogrud. Popoldne ob 2. uri so se vršile pete li-tanije z lepimi pevskimi točkami. Ob 3. uri popoldne se je vršila zelo lepa igra ..Zagorski zvonovi" s splošnim zadovoljstvom. Pri vsej slavnosti kukor pri igri je sodelovala Tržiška godba. Ta dan se je pokazalo, du ljudstvo kljub velikim pritiskom in nasilstvom prejšnje JNS ni klonilo, temveč tem bolj poživelo in ostalo trdno svojemu prepričanju. Igra ..Zagorski zvonovi" se v nedeljo dne 13. 10. ob 7. uri zvečer ponovi. Pri igri zopet sodeluje Tržiška godba. ŠKOFJA LOKA Shod JRZ v Kranju ni vzbudil samo pri nas velike pozornosti, ampak v celem velikem loškem okolišu. Kakor slišimo, je že malo obvestilo v „Gorenjcu" vzbudilo veliko pozornost. Mi Ločani in okoličani, bomo šli v Kranj na razne načine, biciklisti, po svoje, drugi pa z vlakom in vozili. Ne vemo pa še, kako bo z našo godbo. Prepričani smo, da bo tudi šla z nami. To smo toliko bolj prepričani, ker vemo, da bodo drugič pa nam vrnili od drugod. Taki smo pač Gorenjci! Oproščena sta. Nedavno je bila razglašena razsodba okrožnega sodišča v Ljubljani proti našemu g. župniku Podbevšku in g. kaplanu Demšarju, ki sta bila tožena po nekih ljubljanskih tvrdkah radi nelojalne konkurence radi reklame za neke sveče. Obtoženca pa sta bila oproščena in tožitelji na povračilo sodnih stroškov. Obenem s toženima in oproščenima se tudi Ločani veselimo razsodbe, po kateri sta imenovana oproščena. JESENICE Kakor smo poučeni, gre naša Krekova godba v nedeljo v Kranj na shod JRZ. Mi se že v naprej veselimo, da se bo naša godba tudi ob tej priliki izkazala. Ali to je še bolj važno, da bomo godbi sledili tudi mi, da kot Gorenjci manifestiramo za naše skupne zadeve. Jeseničani in okoličani, na svidenje v Kranju v nedeljo dopoldne! CERKLJE To bo lepo. V nedeljo bodo Cerkljani zopet zelo veseli. Kot slišimo, se že sedaj razgovar-jajo, kdo jih bo več pridobil, da bi šli v nedeljo v Kranj, pa čeprav lete iz neba same preklje. Cerkljani smo že taki tiči, da nas nič ne ustraši. Mi bomo šli ta dan že zato v Kranj, da pokažemo ne samo samim sebi, kako smo složni, ampak tudi onim, ki nas niso .fentali". Pa še muziko bomo imeli s seboj. Ne vemo še koliko bo narodnih noš, pa že danes lahko povemo, da bodo vsaj srca narodna in ne na jeziku. Pa muzika gre z nami; mi se je bomo pač dobro držali na potu in še bolj ▼ Kranju. To bo lepo! Saj bomo manifestirali Gorenjci! KRIŽE Vprašanje občine. Iz Križ smo prejeli dopis, po katerem dopisnik brani obstoj občine Križe ali njeno razširitev na fare Križe, Duplje, Tr-stenik, Gorice in za svoje predloge navaja dokaze. Na III. obrtni razstavi v Kranju je razstavil tudi domačin g. Jožef Sitar, strojno mizarstvo v Krizah. Je imel uspehe! Živeli posnemalci! Obletnica smrti pok. kralja Aleksandra I. 9. t. m. se je vršila ob 9. uri dop. v župni cerkvi, žalna komemoracija za blagopok. kraljem Aleksandrom L, katero je opravil domači g. župnik, a odpeval mu je g. kaplan. Pod vodstvom učiteljstva se je udeležila šolska mladina, gasilci in drugi. Po končanem cerkvenem opravilu se je pred cerkvijo ob spomeniku v vojni padlim, vršila še kratka šolska komemoracija. Otroci so pod vodstvom gdčne. O-raničeve zapeli pesem, a g. učitelj Ganžkovec je imel lep spominski govor, nakar so isti pevci zaključili žalno slovesnost s himno ..Bože pravde". PREBAČEVO Neizprosna jetika je zahtevala življenje v cvetu let Marijine (družbenice Pavle Zupan. Dolgih sedem mesecev je trpela, pa kak« vdano — vedno s smehljajem na bledem o-brazu — je prenašala vse trpljenje! Kako tudi ne? Saj je prav pogosto prejela Njega, ki pozna trpljenje, ki daje moč in tolažbo. Lep je bil njen mrtvaški oder, med samimi cvetlicami je počivala. Lep je bil tudi njen pogreb. Članice Marijine družbe z zastavo in tudi druge njene prijateljice so jo spremile na zadnji poti. Ob grobu se je poslovil od nje dušni pastir iz Hrastja, kuterega je rajna pozdravila ob njegovem prihodu in ni ostalo suho niti eno oko, ko so pevci zapeli „Vigred se povrne". Rajni naj sveti večna luč, materi vdovi, bratu in sestram naše iskreno sožalje! CEN J. ČITATELJEM! Radi pomanjkanja prostora nismo mogli priobčiti članka o zanimivostih crnogrobske cerkve. To bomo nadaljevali v prihodnji številki v podlistku, kar bo gotovo ugajalo tudi samim čitateljem, posebno onim, ki so Članek shranjevali. Gospodarstvo Kako povečamo najenostavnejšo produkcijo sena in dragih krmil? Pred par dnevi so nuši dnevniki poročali, da je ministrski svet na podlagi sklepa gospodarskega odbora ministrov in nu predlog kmetijskega ministra odredil, da v interesu prehra- ne živine v državi začasno prepove vsak izvoz živinski krme, lakor sena, detelje, lucerne, graščicee. slame, otrobov in sušenih repnih rezancev. Ta prepoved izvoza živinske krme je bila izdana, da ostane neobhodno potrebna hrana za živino v državi. Oster mraz v pomladanski dobi in temu sledeča suša sta namreč povzročila, da se v vseh državah pojavlja znatno pomanjkanje živinske krme. V Sloveniji primanjkuje okrog 700 vagonov sena za dobro prehrano živine. Škoda, ki jo je letošnja slaba letina povzročila pri senu in otavi je preračunana na okrog 6 in pol milijona dinarjev. Vsled pomanjkanja krme bo pešala prehrana živine v zimski dobi, kar bo imelo za posledico, da živinorejski uspeh ne bo povsem zadovoljiv. Iz omenjenih razlogov zahteva narodno gospodarstvo naše države nujno, da zvišamo pridelek živinske krme z ozirom na pridelano množino in kakovost potom pravilnega gnojenja s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili. Nekateri kmetovalci so mnenja, da storijo dovolj, ako polivajo svoje travnike z gnojnico. Temu pa ni takol Dobra gnojnica (ki vsebuje komaj 0.4% kalija, 0.2»/o dušika in le 0.01%, fosforne kisline) povzroča le enostransko gnojenje s kalijem in deloma dušikom, dočim nikakor ne doda zemlji zadostno količino neobhodno potrebne fosforne kisline. Radi omenjenega enostranskega gnojenja z gnojnico, ki ne vsebuje skoro nič fosforne kisline, izostane pričakovani gnojilni uspeh, kajti po znanem zakonu o minimumu, se morajo rastlini staviti na razpolago v dovoljni množini in pravilnem razmerju zlasti dušik, kalij, fosfor in apno. Znano je tudi dejstvo, da vsem našim zemljam že od narave primankuje fosforja. Iz omenjenega vzroka tvori nabava cenenih fosfornih gnojil eno najbolj perečih vprašanj našega poljedelstva. V novo iznajdeni in v zadnjem času prav uspešno preizkušeni fosfatni žlindri je dobilo naše poljedelstvo najcenejše domače fosforno gnojilo. Fosfatna žlindra se proizvaja iz naših dalmatinskih fosforitov. Z ozirom na izredno ugodna poročila, ki prihajajo s strani naših poljedelcev, je fosfatna žlindra naravnost izvoljena, da nadoknadi naši na fosforju lačni zemlji potrebno fosforno kislino, kajti fosfatna žlindra, ki vsebuje 18°/o celotne, 10°/o v citro-novi kislini topne in 6°/o vodotopne fosforne kisline, stane v podrobni prodaji z vrečami vred le 70 dinarjev za 100 kg. Med številnimi drugimi poroča sreski kmet. referent g. Wem ig v zadnjem „ Kmetovalcu" str. 235 o poizkusih gnojenja s fosfatno žlindro na travnikih, ki so se odlično obnesli. V svo-poročilu podaja tudi številčno obdelan račun s fosfatno žlindro, ki ga je izvršil g. Rebov v Čretu pri Celju Kot podlago temu računu predpostavlja g. Wernig ceno sena na Din 60.-za met. stot. V zadnjem času pa je cena sena poskočila na 60.- Din za met. stot. Ako ponavljamo ta račun po novi, dvojni tržni ceni sena dobimo: a) na negnojeni parceli na 1 hektar — 24 met. stotov sena, po ceni Din 60.- v skupni vrednosti od Din 1.440.- b) na parceli gnojeni z 520 kg fosfatne žliu-dre na 1 hektar — 45.6 met. st. sena v vrednosti Din 2.736.-. — Dobiček na pridelku vsled gnojenja s fosfatno žlindro znaša Din 1.296.- manj izdatek za 320 kg fosfatne žlindre, ki stane Din 70.- za 100 kg v detajlni prodaji Din 224.-Naddobiček med negnojeno in s fosfatno žlindro gnojeno parcelo znaša na t hektarju Din 1.072.- G. Wernig, kakor tudi številni drugi, pa poročajo tudi, da nu travnikih, gnojenih s fosfatno žlindro, raste kakovostno neprimerno boljša krma, fiuejša trava, predvsem detelja, ki bujno poganja, posebno še pri otavi. Pri g. Vidmarju v škofji vasi je g. Wernig celo ugotovil, da je bil na parceli, gnojeni s fosfatno žlindro, pridelek sena 2.17 krat večji, kakor na negnojeni parceli, dočim je dobil g. Rebov v Cretu 1.9 krat več sena kakor na negnojeni parceli. Ako se bo učinek fosfaten žlindre poznal še prihodnje leto, kar lahko pričakujemo, se bo gornji naddobiček še znatno povečal. Iz omenjenega je razvidno, da bo pridelek na travnikih le tedaj zadovoljiv, ako bo kmetovalec pred polivanjem z gnojnico trosil zadostne množine fosfatne žlindre v izmeri 300-400 kg na 1 ha. Uporaba fosfatne žlindre se priporoča zlasti v jesenski dobi. Fosfatno žlindro proizvaja Tovarna kemičnih' izdelkov v Hrastniku d. d., podružnica t Celju. Ing. V. K. Plemenski sejem v Kranju. Kraljevska banska uprava priredi dne 15. oktobra t. 1. v Kranju plemenski sejem za rodovniško živino gorenjske cikaste pasme. Na sejem se lahko stavi vsa plemenska živina, ki ima dokazano poreklo (rodovnik). Res prvovrstni biki se bodo na sejmu dobro prodali. Bo pa tudi predvidoma nekaj kupčije s plemenskimi kravami in telteami. Cebeljarjem! Nameravani praktični tečaj na Trsteniku se radi raznih ovir in poznega časa ne bo vršil. Kmetijska šola na Grmu Na kmetijski šoli na Grmu se prične novo šolsko leto zimske šole, ki traja ilve zimi po pet mesecev, začetkom novembra 1935. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo ostali po končanem šolanju r.a kmetiji. Lastnoročno na celo polo pisane prošnje, kolkovane z Din 5.—, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu najpozneje do 15. oktobra 1935. Prošnji je predložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz druge šole, izjavo staršev odno-sno varuha (kolek 2 Din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha (kolek 2 Din), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu iz juvnih sredstev sprejeto podporo. Navesti je tudi točen naslov in zadnjo pošto. Starost najmanj 16 let in z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi d.eh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica od 25 do 300 Din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za bunovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov za navedbo družinskih in gospodarskih razmer. Obenem pa naj zaprosijo za podporo še sreski kmetijski odbor. V prošnji za sprejele, je navesti, če je -reški krnet, odbor že naprošen za podporo, oziroma je predložiti odborovo izkazilo o višini prispevka. Ženini in neveste vse potrebno dobite v I. zlatarski de-lavniei na Gorenjskem B. Rangus Kranj Istotam lepa izbira ar. zlatnine, srebr-nine, očal, toplomerov, „Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. — V Vašem interesu je, da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. — Kupujem staro zlato in srebro. Kdor zida hišo, sebi ali drugim, mu zastek-lim stavbo poceni in solidno ali dam samo šipe točno po merah prirezane. Mizarji pri šipah popust. Na zalogi imam vedno stekleno opeko vseh vrst. Prepričajte se, prihranili boste. Hlebš-Kranj tti .Š3t3€£: /Š3t.8£ ^tt«^ X8 l&ta m Ha, hal Tudi jaz bom za praznike vseh svetnikov imel novo črno suknjo, saj stane le Din 320-pri Albinu Jazbecu v Kranju Istotam Hubertus plašči, Trenchcoati, vsakovrstni površniki in suknje, obleke in blago za obleke, velika izbira klobukov, flanelaste rjuhe, kovtre in nešteto drugih predmetov potrebnih za vsakogar. Ne kupite svojih zimskih potrebščin prej, dokler nistefvideli moje zaloge. HI H L I O G L H S I Z* vsako besedo v malih oglasih se plača0*50 D. Najmanjši znesek j? 6 Din Otomane. divane. modro^e in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmann. Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj. Priporočam svojo zalogo vseh vrst dežnikov. Sprejemajo se popravila in preobleke. Izvršujem jih točno in solidno Jenko Alojzij dežnikar KRANJ, (poleg trgov. g. Jazbeca) Nemško konverzacijo, stenografijo, korespondenco in knjigovodstvo poučuje dipl. cksp. akademik. Naslov na upravi lista pod Uspeli. Vosek — po najvišji dnevni ceni kupuje Šink — Kranj. Stanovanje sobo in kuhinjo iščem. Nasolv v uprav i. Jeglič Rudolf KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO KRANJ Kamnoseštvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo in kipursivo. Spomeniki, grobnice. Plošče /u oprave iz raznih vrst marmorja. Plošče za električne instalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi, graniti, plošče iz raznih vrst granita. Nučrti. proračuni. NAGROBNI SPOMENIKI po najnižjih cenah. JJ T(uno" Jr%ič ra udi z£* jesen Garantirano nepre-močljivo juhtovino boks usnje za moderno damsko konfekcijo (pasove, in dr.) usnje za suknjiče Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzela posredovanje za barvanje in čiščenje oblek, plaščev, kostumov itd. priznane in solidne tvrdke A. Wagner iz Radovljice Sprejemališče Kranj št. 14. pri „Matičku*\ Cviček itd. pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Svoj S k svojim Svoji k svojim Važno za vsakega! Da se bode lahko cela Gorenjska oblekla za malo denarja smo se ponovno odločili Zf) VELIKO ODPRODAJO ~ZSS£STpo Prodaja bode trajala od 7-IX do 1-XII. Ne zamudite ugodnih prliik, pri večjem odjemu povrnemo denar za vožnjo. Za točno in solidno postrežbo jamčimo ter se najtopleje priporočamo LOGAR-KALAN Manufaktura Srečko Vidmar Kranj SLABA OBUTEV ŠKODI ! Ce nosite v deževnem času slabo obirev, je gotovo to kvarno za Vaše zdravje. Vsako obuvalo mora biti tako, da noga more dihati in da človeka še tako naporna pot ne utrudi. Čevlji lahki in težki, kupljeni v domaČi trgovini Franc Strniša-Kranj so najboljši. Kdor enkrat kupi pri nas, ostane naš stalni prijatelj. Vsa popravila se izvršijo solidno in hitro. Usnje vse čevljarske potrebščine, gornje dele čevljev, dalje veliko izbiro dulboksa, pitlingov, boksa, laka, ševroa, spodnjega usnja i.t.d. nudi po zmerno nizkih cenah tvrdka Ivan Pernuš — trgovina usnja — Kranj Ob priliki nedeljskega shoda obiščite hotel „Jelen"! m Poceni dobra hrana in pijača. Igra tržiška godba! (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vloge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Z« uredn **v« in izdajatelja < k ¡trovar j 8 Kari Eržen v Kranju Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.