informativni glasilo ravenskih železarjeV Leto XVIII Ravne na Koroškem, 30. junija 1981 Št. 12 IZVAJANJE TEZ To poročilo poslovodnega odbora prikazuje stanje sredi maja. Takrat je bilo poslano delavskemu svetu železarne in družbenopolitičnim organizacijam. Ker kratko in pregledno podaja zelo pomembno vsebino, ga ob- miku. Posebno še, ker takšna poročila res ne nastajajo vsak mesec. Urednik Delavski svet DO je na podlagi vsestranske razprave v družbe- javljamo kljub časovnemu za- nopolitičnih organizacijah in sa- moupravnih organih 21. 1. 1981 sprejel besedilo tez in okvirni rokovnik izvajanja. Zadolžene službe so se takoj lotile izvajanja svojih nalog. Pridobivanje celotnega prihodka Delavski svet DO je za uresničitev nalog na področju udeležbe na skupaj ustvarjenem dohodku in prihodku, svobodne menjave dela in izvoznih premij določil rok 1. 1. 1982. Zadolžene strokovne službe že imajo operativne programe dela, trenutno pa smo v fazi teoretičnega razčiščevanja odprtih vprašanj. Zato so strokovne službe zbrale ustrezno gradivo in obiskale nekatere delovne organizacije, ki imajo ta vprašanja ustrezno urejena. Po operativnih programih bodo službe že v I. polletju 1981 objavile prve strokovne zasnove dopolnitev na področju skupnega prihodka in svobodne menjave dela, do konca leta 1981 pa pripravile vse strokovne podlage za uresničitev dopolnitev s 1. 1. 1982. Razporejanje dohodka in čistega dohodka Delavski svet DO je določil, da moramo dopolnitve na tem področju uveljaviti s 1. 7. 1981, področje združevanja sredstev pa do konca leta. Delovna skupnost za računovodstvo, ki je zadolžena za izvedbo te naloge, je že izdelala delovno gradivo (Poročevalec št. 18/81), ki je bil maja že v javni razpravi v TOZD oziroma DSSS. V delovnem gradivu so obdelane naloge, ki smo jih opredelili s tezami. Glavni poudarek daje gradivo razporejanju čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela in osebne dohodke. Dosedanja javna razprava je potrdila osnovno usmeritev gradiva in navrgla vrsto koristnih pobud in predlogov. Akcija je naravnana tako, da bomo dopolnitve sistema sprejeli v juliju 1981, uresničevati pa ga bomo pričeli s tretjim letošnjim kvartalom. Dopolnitve na področju združevanja sredstev bomo sprejeli v (Nadaljevanje na 2. strani) Odločno In hitro rešiti nakopičene probleme Stališča družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in delavcev železarne Ravne do osnutka resolucije za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, sprejeta na javni tribuni 8. 6. 1981. Trdnost O osnutku resolucije so delavci železarne 8. 6. 1981 priredili javno tribuno, ki se je je udeležilo nad 70 delegatov iz vse del. organizacije. Uvodnim obrazložitvam resolucije in naših kritičnih mnenj o njej so sledile razprave, nato pa so se navzoči seznanili z besedilom razprave, ki jo bo naša delegatka tov. Radovičeva podala na 3. kongresu. V njej je povzeto naše sporočilo na temo »delegatski odnosi v del. organizaciji«, ki smo ga za kongres izdelali letos v začetku marca. Na koncu so navzoči sprejeli naslednja STALIŠČA 1. Osnutek resolucije prikazuje po našem mnenju realno stanje na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. Za večino odprtih problemov nakazuje tudi pot razreševanja. Vendar pa po našem mnenju ne izraža dovolj ambicije in odločnosti, da nakopičene probleme razrešimo odločno in hitro. S slabostmi, ki jih navaja osnutek v uvodnem delu, kot npr. razpadanje enotnega jugoslovanskega trga, zanemarjanje objektivnih ekonomskih zakonitosti, avtarkizem, moramo prekiniti takoj, kar pa iz osnutka ne izhaja dovolj odločno. Predlagamo, da kongres nekatere ključne naloge opredeli časovno ter določi odgovornost ne le vseh delavcev, temveč predvsem konkretnih organov oz. organizacij. 2. Uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavca kot tudi te resolucije osnutek vidi v tem, da se morajo delavci »vztrajneje boriti in si izboriti družbenoekonomski položaj, ki jim ga zagotavlja ustava in zakon o združenem delu«. Tudi bitko za gospodarsko trdnost in odstranjevanje vzrokov inflacije lahko dobimo po besedi -(Nadaljevanje na 3. strani.) (Nadaljevanje s 1. strani) drugi polovici leta, izvajali pa jih bomo že ob zaključnem računu za leto 1981. Osebni dohodki Podbočju osebnih dohodkov smo v TEZAH in še zlasti v javni razpravi namenili pomembno pozornost. Opredelili smo naslednje naloge: da maso sredstev za osebne dohodke bolj pogojimo s proizvodnim in poslovnim uspehom TOZD; da vrednost enote dela pogojimo s številom enot; da v analitični oceni damo večji poudarek najtežjim fizičnim delom in strokovnim kreativnim delom; da dorečemo sistem merjenja osebnega prispevka in ga pogojimo s proizvodnim rezultatom TOZD; da se lotimo uresničevanja kvalitetnejšega minu- lega dela. Delavski svet DO je določil, da moramo maso, vrednost enote, analitično oceno in osebni prispevek dograditi v I. polletju, ostala vprašanja pa v II. polletju letos. Maso sredstev in vrednost enote dela dograjujemo skozi spremembe razporejanja čistega dohodka, kar je, kot je že omenjeno, v javni razpravi. Zaradi obsežnih in strokovno ter politično zahtevnih nalog pri dograjevanju analitične ocene nismo mogli sočasno analizirati in dopolniti sistema osebnega prispevka. To nalogo bomo uresničili v drugi polovici leta, o razlogih zakasnitve pa poročali delavskemu svetu DO. V zvezi z dograjevanjem analitične ocene poteka tretja faza obravnave. Cilji dopolnitev so: dodatno stimulirati najmanj interesantna oziroma deficitarna dela, višje ovrednotiti nekatera strokovna dela, določiti seznam in analitično oceno tipičnih del ter jih sprejeti v okviru cele delovne organizacije ter izvršiti nekatere uskladitve. Trenutno potekajo aktivnosti v skladu z okvirnim časovnim planom, na- daljnji potek pa je odvisen predvsem od vsebine javne razprave. Planiranje Na področju planiranja smo si v tezah zadali nalogo, da moramo do konca leta 1981 pripraviti podrobno metodologijo planiranja, ki jo bomo uporabili že pri oblikovanju planskih dokumentov za leto 1982. Delovna skupnost za gospodarjenje je že začela uresničevati to nalogo, in sicer v okviru sestavljene organizacije SŽ. Zaradi nujnosti usklajenega planiranja je prav, da izdelamo skupno metodologijo. Delovna razmerja Dopolnitve samoupravnih splošnih aktov s tega področja moramo sprejeti do konca leta. Projilno brušenje rezbarjev Trenutno pa so strokovne službe pripravile naslednje akte oziroma strokovne podlage: — Delovni osnutek metodologije za določanje kadrovskih pogojev je narejen. Računamo, da bo razčiščevanje nekaterih pojmov in dopolnjevanje definicij končano do 30. junija. — Sistem sprejemanja in napredovanja kadrov v celoti ni izdelan. Manjka del metodologije, medtem ko je informacijski sistem za to področje narejen. — Sistem vodenja invalidskih postopkov in postopkov reševanja različnih oblik zasvojenosti bo končan do 20. junija, ko ga bomo predstavili odboru za tehnično in zdravstveno varstvo delavcev. — Obrazci za pisno obveščanje delavcev o sklepih s področja delovnih razmerij so narejeni, prepisani in poslani komisijam bodo do 15. junija. — Kadrovski informacijski sistem ni izdelan le za področje zdravstvenega in socialnega varstva. Razlog je v tem, ker se je akcija pred dvema mesecema začela na ravni SOZD. Za uresni- čitev ostalih štirih sistemov informacij so tehnične ovire: programi, terminali. Sistem bi lahko predstavili prve dni junija. — Delovno zasnovo priročnika za novo sprejete delavce smo že posredovali posebej za to imenovani delovni skupini. Tiskanje priročnika bi bilo smotrno jeseni, ko bo sprejeta novela k zakonu o delovnih razmerjih. Nekaterih nalog še nismo izvršili, ker smo naleteli na nepredvidene strokovne ovire pri izdelavi metodologije, istočasno pa smo naredili kadrovski plan do leta 1985 po zahtevani enotni metodologiji in še metodologijo za izvedbeni kadrovski načrt za srednjeročno obdojoje 1981 do 1985. Uresničevanje samoupravljanja Naloge s tega področja moramo uresničiti v prvem polletju 1981. Nekaj smo jih že kot npr. — preoblikovali smo strukturo, vsebino dela in sestavo kolektivnih izvršilnih organov na ravni železarne. Na podlagi začasnega sklepa delavskega sveta DO ti organi že delujejo. Druga pomembna naloga, ki se postopno izvaja, je obveščanje vseh delavcev o rezultatih dela in poslovanja. Namen te akcije je, da vse pomembnejše jnformacije posredujemo v delovno skupino. Ob periodičnem obračunu smo najpomembnejše podatke iz Biltena že posredovali vodjem delovnih skupin, informacijo pa bomo še dopolnili z drugimi aktualnimi zadevami in jo poenostavili. Ob polletnem obračunu bomo delavce seznanili s poslovnimi in proizvodnimi rezultati pred sejo Julij je partizanski, borčevski mesec: dan borca na začetku, dan vstaje v drugi polovici. Kot nalašč, da predstavimo borca sodelavca, enega od 59, kolikor jih dela v železarni. Nekaj računanja je treba, da lahko zapišemo: Anton Kranjc iz kotlarne, TOZD energija, je pri 53 letih mlad borec. Rojen leta 1928 pri Kobaridu v takratni Italiji, je bil leta 1944 ob prihodu k partizanom star 16 let, ob osvoboditvi 17. Kurir? Kaj še! Borec takoj, mitraljezec čez dober mesec dni. Soparnega dne v topli kotlarni si je težko predstavljati zimo 1944/45 v Trnovskem gozdu, temperature do — 20° C in celodnevne boje Gregorčičeve brigade z Italijani in Nemci. Se Svetinova Ukana komaj da pravo podobo razmer takrat v tistem delu Slovenije: prava gneča naših in sovražnikovih enot, nenehni boji in pohodi, za hrano težko. Kranjc ne ve, kdaj so mu na položajih v slabih čevljih zmrznili prsti, saj je potem še nekaj časa hodil. Nato bolnica Pavla, amputacija in mladi partizan je postal invalid za vse življenje. zbora delovnih ljudi, ki obravnava periodični obračun, s čimer bomo vsekakor prispevali h kvaliteti teh obračunov. Poleg tega pa so strokovne službe že pripravile strokovne predloge za dopolnitev: — pravilnika za delo samoupravnih organov — pravilnika o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja — pravilnika oziroma samoupravnega dogovora o informiranju in komuniciranju v železarni Ravne — poslovnika za delo delegacij — pravilnika o volitvah in odpoklicu delegatov — statuta tozda in — poslovnika za delo delavskega sveta delovne organizacije in njegovih kolektivnih izvršilnih organov. Zaključek Poslovodni odbor ocenjuje, da so se zadolžene strokovne službe odgovorno lotile uresničevanja nalog. V razmeroma kratkem času so pripravile vrsto strokovnih podlag za uresničitev nalog iz TEZ. Že organizirane javne razprave so pokazale veliko zanimanje delavcev za nadaljnje urejanje teh vprašanj. Razprave so kvalitetne in ustvarjalne, v nekaterih sredinah pa preveč ozko obravnavane. V bodoče se moramo tej ozkosti izogniti, če želimo sprejeti res kvalitetne rešitve. Poslovodni odbor ocenjuje, da bo pred odločanjem o posameznih zadevah treba organizirati široko dejavnost družbenopolitičnih organizacij. Poslovodni odbor Ko se vse to pove po 36 letih na kratko skozi nasmeh, sploh ni slišati hudo. Saj je Kranjc videl plesati celo invalida z eno nogo. Mladost zmore vse. Naprej riše s preudarnimi besedami svoj življenjski krog: v Mariboru se je pri železnici izučil za brzojavca, služboval v Dravogradu, se dal pregovoriti za poklicno politično delo na takratnem okraju v Slovenj Gradcu in prišel v 50 letih v železarno Ravne. Najprej je delal v kovačnici, nato do danes v kotlarni. Nadrejeni povedo o njem, da je vesten in natančen. — Kako bi borec in komunist mogel biti drugačen? Pa bi šel kdaj na kakšno šolo in pripovedoval mladim iz svoje mladosti, kakršno poznajo le iz Bevkovih knjig, ali kaj iz partizanov? — Bi, če bi ga povabili, in če ni tako, da morajo naši otroci poznati predvsem zgodovino NOV na Koroškem. Ko mu stisnem roko, se zavem: visoki mož ima neverjetno mlade oči. In pomislim: 53 let star konjak bi imel pet zvezdic kot znamenje svoje žlahtnosti. Človek jih skriva v sebi. Marjan Kolar Borec sodelavec: OD GREGORČIČEVE BRIGADE DO KOTLARNE Odločno in hitro rešiti (Nadaljevanje s 1. strani) lu osnutka le z večanjem produktivnosti, sodobno organizacijo dela, aktiviranjem rezerv, varčevanjem itd. To so gotovo najpomembnejši pogoji za premagovanje težav, menimo pa, da ima skoraj enak vpliv kvaliteta, pravočasnost sistemskih rešitev, na področju gospodarstva in celotne družbene reprodukcije pa kvaliteta in elastičnost ekonomske politike. Neobvladovanje inflacije, prevelika devizna zadolženost, občasno neobvladovanjeken, prevelika odvisnost gospodarstva od bank itd. imajo svoj vzrok tudi v nerealni ekonomski politiki, prepoznih in neučinkovitih ekonomskih instrumentih, v nedosledni kontroli izvajanja itd. Zato predlagamo, da resolucija postavi pred pristojne organe zahtevo po bolj kvalitetnem dolgoročnem in ažurnem razreševanju sistemskih in še zlasti gospodarskih vprašanj. 3. Predlagamo, da resolucija bolj zaostri nujnost doslednega uresničevanja ustavnosti in zakonitosti. Nepripravljenost na sporazumevanje in dogovarjanje, nespoštovanje sprejetih dogovorov, zapiranje itd. je v bistvu protiustavno obnašanje. Menimo, da je na današnji stopnji razvoja samoupravnih socialističnih odnosov nujno ustvariti čvrst in dosleden sistem kontrole in sankcij nad izvajanjem ne le oblastnih, ampak tudi samoupravnih odločitev. Predlagamo tudi, da kongres opozori družbenopolitične organizacije na njihovo kadrovsko vlogo in na nujnost, da ZK in druge DPO kadrovsko ukrepajo vedno, kadar posamezniki namenoma postopajo v nasprotju s temelji našega samoupravnega socialističnega sistema. 4. Predlagamo tudi, da kongres bolj poudari vrednost in pomen dobrega dela. Da poudari zavzetost, strokovnost, disciplino kot pomembne kvalitete razvoja naše družbe ter da zaostri odnos do nedela, huliganstva, nepoštenja itd. Proizvodnemu delu daje osnutek pomemben poudarek, menimo pa, da naj kongres zahteva hitrejše premike pri usmerjanju mladine v proizvodne poklice. Ne moremo v nedogled ugotavljati, da izobražujemo mladino za sufi-citarne poklice, namesto da bi strukturo šol in vpis radikalneje prilagodili dejanskim potrebam združenega dela. 5. Predlagamo, da kongres napove odločnejši boj vse večjemu administriranju v družbi. Še vedno je potrebno na kupe raznih potrdil, dokazov, izjav, ki po našem mnenju nimajo ustrezne osnove. Podaljšujejo se postopki za pridobivanje investicijskih dovoljenj, za uvoz opreme itd. Nekateri postopki in obnašanje oz. tolmačenje predpisov je neživljenjsko oz. birokratsko in družbeno škodljivo. Kongres naj zahteva od upravnih organov, SDK, raznih inšpekcij, organov združenj itd. konkretni prispevek k preprečevanju administriranja in birokratskega obnašanja. NEKATERE KONKRETNEJŠE PRI POMBE 1. Prvo poglavje osnutka resolucije: 1. V prvem delu osnutka resolucije je zahteva, naj se OZD zdravstva, usmerjenega izobraževanja in znanosti združijo z OZD materialne proizvodnje v skupne DO, SOZD, PS in podobno. Menimo, da je bolj realno in družbeno koristno, če dosledno uresničimo načelo svobodne menjave dela, saj je nevarnost, da bo združevanje povzročilo zapiranje in neracionalno porabo družbenih sredstev. nakopičene probleme 2. Na področju investicij naj kongres zahteva, da najprej dokončamo začete investicije, razen tistih, ki so spoznane kot neustrezne. S tem bomo hitreje povečali materialno osnovo dela in ustvarili pogoje za razvoj. Tem ciljem naj bodo namenjeni tudi vsi vzporedni ukrepi, kot npr. financiranje, uvoz opreme 'itd. 2. Drugo poglavje osnutka resolucije: 1. točka: Kongres naj poudari, da bomo večjo produktivnost v družbi dosegli tudi z večjim prispevkom OZD družbenih dejavnosti, z večjim prispevkom znanstvenih institucij .in sti-mulativnejšim nagrajevanjem po delu. 2. točka: Kongres se naj ogradi od stalnega spreminjanja zakonskih predpisov in parcialnega spreminjanja ekonomske politike. Pogosto gremo iz ene skrajnosti v drugo, namesto da bi sledili dolgoročni politiki stabilizacije. 3. točka: Na koncu odstavka naj se doda, da se morajo pri iskanju boljših rešitev bolj angažirati organi Gospodarske zbornice in raziskovalne institucije. 4. točka: Kongres naj bolj poudari nujnost hitrejšega teoretičnega in praktičnega dograjevanja svobodne menjave dela. Kongres naj večjo pozornost nameni vprašanju cen. Menimo, da je potreben hitrejši prehod na samoupravno oblikovanje cen, zlasti pa naj kongres zahteva na tem področju red in spoštovanje vsakoletne ekonomske politike. 5. točka: Predlagamo, da postavi kongres zahtevo, da v okviru Jugoslavije sprejmemo družbeni dogovor o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o politiki osehnih prejemkov iz naslova materialnih stroškov in skupne porabe. S tem bi okrepili vlogo družbene lastnine in preprečili nekatere razlike, ki nimajo nič skupnega z rezultati dela — npr. dnevnice. 6. točka: V drugem odstavku je navedeno, da je treba proizvodno delo in delo v težjih pogojih družbeno bolj ceniti in materialno vrednotiti. Mnenja smo, da bi morali to trditev bolj precizirati in navesti primerjalno delo. Takšne trditve imajo za posledico, da tudi tam, kjer imajo takšna dela v redu vrednotena, delavci neupravičeno zahtevajo višji OD. V tretjem odstavku bi morali dodati, da mora biti nagrajevanje inovatorjev odvisno ne samo od njihovega prispevka k povečanju dohodka, tem- več tudi od izboljšanja delovnih pogojev. V šestem odstavku naj se namesto sistemizacije del in nalog navede raz-' vid del in nalog. Glede odnosa med zahtevnostjo del kvalificiranih delavcev in administra-tivno-tehničnih del, za katere je potrebna srednja izobrazba, smo mnenja, da bi morali jasno definirati, katera so administrativno-tehnična dela, kajti le-ta niso samo v delovnih skupnostih in družbenih dejavnostih temveč tudi v tozdih osnovnih dejavnosti. V osmem odstavku naj bo navedeno, da kongres zahteva čimprejšnji izid zakona o razširjeni reprodukciji, ki bo urejeval področje minulega dela. V tem poglavju bi moralo biti tudi poudarjeno, da kongres zahteva, da bi čimprej dobili skupna metodološka izhodišča za ugotavljanje sestavin zahtevnosti del in nalog, delovne uspešnosti posameznih delavcev ali skupin delavcev ter vrednotenje dela v posebnih pogojih dela. Prav tako naj kongres zahteva, da v OZD čimprej uskladijo samoupravne splošne akte s področja razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitve sredstev za OD z zakonom o združenem delu in stališči sindikata. Kongres bi nadalje moral zahtevati, da bi v OZD morali čimprej urediti dohodkovne odnose, kajti drugače ne bomo nikoli imeli pravilnega nagrajevanja po rezultatih dela. 3. Tretje poglavje osnutka resolucije V fazi pripravljanja planov se delavci v organizacijah združenega, dela srečujemo z mnogimi problemi, ki niso razrešeni in predvsem izhajajo iz neusklajenosti in neenotnih postopkov na vseh nivojih planiranja. Da bi razrešili te težave, predlagamo, da se pripravi metodologija, ki bi omogočila praktično usklajevanje, enotnost postopkov, usklajevanje in dogovarjanje, sočasnost itd. na vseh nivojih planiranja. Metodologija mora biti usklajena z metodologijami OZD. Le tako bo možno planirati dohodek tozd in ugotoviti obveznosti tozd do SIS, in to v času priprav za sestavo planov. 4. Četrto poglavje osnutka resolucije: Predlagamo, da kongres pri oblikovanju resolucije upošteva tudi naslednja stališča: — Nujno je poudariti enovitost delavca, ki je hkrati krajan, tisti, ki ustvarja, in je porabnik ustvarjenih dobrin. V praksi je prisotna slabost, da delavci v TOZD sicer odločamo o najpomembnejših vprašanjih v TOZD, premalo pa se zavedamo potreb v krajevni skupnosti in SIS, kjer načrtuje- DAN BORCA V OBČINI RAVNE Ob letošnjem dnevu borca in kasneje bo v naši občini več prireditev. 3. julija bo odkritje spominske plošče padlim borcem pri Stu-denčniku pod Ramunkovim križem (med Lešami in Mežico). 3. julija bo dramska skupina Bratstvo na Ravnali uprizorila igro »Vuk Bubalo« za člane ZZB NOV in njihove svojce, seveda pa lahko pridejo tudi drugi. 4. julija bo odkritje spominske plošče pri Zaberniku nad Prevaljami (dostop po novi gozdni poti. od Hobra naprej desno). 15. julija bo odkritje spominske plošče v Podpeci. Vabimo naše sodelavce, da se prireditev udeležijo. mo mimo sposobnosti gospodarstva. Zato je nujno odločanje delavcev v TOZD o vseh najpomembnejših vprašanjih tako v TOZD kot v krajevni skupnosti in SIS na zborih — hkrati in najmanj enkrat letno. — Zagotoviti je potrebno, da bodo družbenopolitične skupnosti v večji meri mesto verificiranja dogovorov in sporazumov ter pobudniki in nosilci konkretnih aktivnosti za dogovarjanje in sporazumevanje, da bi zagotovili vpliv vseh delovnih ljudi na oblikovanje in izvajanje družbenoekonomske politike na vseh ravneh. — Da bi delavec lahko odločal o celoti svojih potreb oziroma celotnem dohodku, je potrebno zagotoviti oelo-vit sistem informiranja za odločanje tako po vsebini kot količini za vse delavce in ne samo delegate. Delegatom moramo omogočiti usposabljanje prek vseh možnih oblik, in to kontinuirano, saj samoupravljanje zahteva veliko znanja in visoko stopnjo družbene zavesti. Vsebina dela družbenopolitičnih organizacij se mora bolj prilagoditi celoti delegatskih odnosov, da bodo lahko delovale tako znotraj delegatskega sistema kot tudi organizirano na delegacijah in konferencah ter širše. — Skupščine družbenopoEtičnih skupnosti in SIS morajo obravnavati bistvena in predvsem vsebinska vprašanja skupnega družbenega in gospodarskega razvoja ter postati mesto samoupravnega sporazumevanja m dograjevanja. — Odločno moramo presekati s prakso, da se sprejemajo splošno obvezni akti brez predhodnega sporazumevanja in dogovarjanja. Izvršilni in upravni organi morajo v večji meri postati usmerjevalci ter pobudniki za dogovarjanje in sporazumevanje, ne pa predlagatelji odločitev in sklepov. V ta namen so dolžni pripravljati vsebinske predloge z alternativami in prikazati posledice različnih odločitev, ki so lahko osnova za usklajevanje, zato morajo biti taki predlogi kratki in strnjeni, ki vsebujejo bistvo problemov in različne predloge za rešitev. Vsakemu predlogu mora slediti kratka vsebinska razlaga. — Izvršni in upravni organi ne morejo sprejeti ničesar, kar ni opredeljeno in je zunaj okvirov, smernic ter vsebinskih opredelitev, ki jih sprejmejo skupščine. Izvršni in upravni or- Eno naših juter gani morajo izvajati dogovorjeno politiko in so za to odgovorni skupščini, ki ji morajo o delu redno poročati; le rta tak način bo možno odgovornost, tako kolektivno kot posamično, tudi opredeliti. — Družbeni sveti lahko pomembno prispevajo h kvalitetnejšemu gradivu, obravnavi posameznih vprašanj, oblikovanju rešitev ter nakažejo možne variante in posledice različnih odločitev. Zato jih moramo hitreje uveljavljati in njihovo delo bogatiti z veliko veojdm vključevanjem vseh družbenih dejavnikov. — Družbenopolitične organizacije morajo v večji meri biti mobilizator širših množic pri urejevanju celotnih družbenoekonomskih odnosov, predvsem sindikat in SZDL, ki se morajo pojavljati organizirano in predvsem znotraj delegatskega sistema. — Obveščanje mora biti pravočasno,' kratko in jasno, razumljivo za delegate, s kratkimi vsebinskimi povzetki oz. razlago bistva vsebine, kar so dolžni pripraviti pripravljala gradiva. Zagotoviti moramo sistem informiranja o najvažnejših vprašanjih za vse delovne ljudi ter občane in ne samo za delegate. — Kadrovska politika je eden temeljev delovanja delegatskega sistema in le z demokratičnim odločanjem vseh delovnih ljudi o izvajanju kadrovske poMtike bo možno hitreje razširjati ka- Iz dela NAŠE PRIPRAVE NA 3. KONGRES Predsednik IO konference OO sindikata železarne Ravne tov. Vlado Mak je na javni tribuni 8. 6. 1981 govoril o tem, kaj vse smo storili v pripravah na 3. kongres. To besedilo je izvleček iz njegovega poročila. Razprave o vsebini osnutka resolucije za 3. kongres samoupravljalcev so stekle pravočasno po vseh tozdih in del. skupnostih v železarni. O osnutku so spregovorile tudi komisije DPO ter odbori pri DS del. organizacije. Javna tribuna je vrh te dejavnosti. Pregled aktivnosti pokaže, da smo dojeli poEtični pomen 3. kongresa. Za obdobje, ki je minilo od pobude tov. Tita za sklic 3. kongresa do danes, lahko trdimo, da so bila prizadevanja vseh nas naravnana v analiziranje ter dosledno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Posebno pa smo poudarili: — dograjevanje samoupravne organiziranosti — uveljavljanje dosledne delitve po delu in rezultatih dela — uveljavljanje družbenega planiranja in sprejemanja srednjeročnih planov drovsko osnovo in javno ocenjevati delo kadrov, kar vse je pogoj za dosledno določanje kolektivne in posamične odgovornosti. — Izpostaviti je treba odgovornost izvršilnih, upravnih, kakor tudi pravosodnih in drugih državnih organov za izvajanje zakonov, samoupravnih sporazumov in dogovorov ter njihovo odgovornost za učinkovito ukrepanje. Poudariti je treba, da nobeni predpisi ali podobno, ki jih sprejemajo državni organi mimo dogovarjanja ali sporazumevanja ne rešujejo odprtih vprašanj, kar se tudi potrjuje v vsakodnevni praksi. Hitreje je potrebno izvajati krepitev in podružbljanje družbene samozaščite in samoupravne delavske kontrole. — Za uresničevanje odgovornosti je potrebno stalno in sprotno ocenjevanje dela ter takojšnje ukrepanje ob pojavih raznih deformacij, zlorab in podobno. 5. Peto poglavje osnutka resolucije Naš odnos do tega dela osnutka smo zapisali v prvem delu teh stališč. Mislimo namreč, da je afirmacija politike stabilizacije s pospešenim izvajanjem konkretnih nalog osnovna naloga 3. kongresa. Strinjamo se z vsebinskimi usmeritvami. Menimo pa, da ravno ta del resolucije potrebuje bolj pogumne in ambiciozne naloge za odpravo nakopičenih slabosti. — zagotavljanje zdravih, varnih in humanih delovnih in življenjskih razmer delavcev — uveljavljanje kadrovske politike itn. Na podlagi teh dejavnosti so bile izdelane smernice nadaljnjega razvoja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, ki se postopno uveljavljajo. V oblikovanje teh smernic se je vključilo veliko število samoupravljalcev, družbenopolitičnih in strokovnih delavcev tako v železarni kot zunaj nje. Dosledno uresničevanje smernic mora prispevati k stabilnejšemu gospodarjenju ter hitrejšemu razvoju samoupravnih odnosov v del. organizaciji kot tudi v širši družbeni skupnosti. Železarna je bila določena za izdelavo sporočila »delovanje delegatskega sistema v OZD«. Po temeljiti preučitvi delovanja teh odnosov na vseh ravneh je delovna skupina v osnutku sporočila poudarila pozitivne rezultate, opozorila na slabosti ter nakazala rešitve za še hitrejši razvoj delegatskih odnosov v železarni ter v širši družbeni skupnosti. Sporočilo smo po razpravah na konferenci delavcev železarne tudi dokončno sprejeli, nato pa smo začeli odpravljati nakazane slabosti in rezultati se delno že kažejo. Hkrati smo sodelovala pri izbiri delegatov za kongres in pri tematskih razpravah po drugih kolektivih v SRS. Z dosedanjimi aktivnostmi smo se dokopali do mnogih pozitivnih spoznanj in rešitev. Vidimo jih predvsem: — v hitrejšem in kvalitetnejšem dohodkovnem povezovanju — v večji odgovornosti pri oblikovanju cen — v bolj neposrednem odločanju delavcev o ustvarjenem dohodku — v doslednejšem nagrajevanju po delu in rezultatih dela —. v razporejanju sredstev za vse namene porabe v odvisnosti od danih materialnih možnosti — spremljanje rezultatov gospodarjenja in smotrne delitve dohodka — razvoj delegatskega sistema ter obveščanja delavcev — v bolj načrtni politiki zaposlovanja — v razvijanju najustreznejših oblik samoupravne organiziranosti — v bolj učinkoviti investicijski politiki — v večji odgovornosti za doseganje planskih ciljev — v razvijanju in negovanju delegatskih odnosov — v doslednem izvajanju stabilizacijskih programov itn. Od 3. kongresa pričakujemo, da bo s svojimi zaključki prispeval k hitrejšemu odpravljanju naših slabosti in nedoslednosti. Pričakujemo, da bo po njem v državi več sodelovanja na podlagi samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, da bo prišlo do organizirane delitve dela in do drugih rešitev, ki bodo prispevale k večji politični trdnosti ter gospodarski stabilnosti naše družbe. SOCIALNA POMOČ NE REŠUJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA Imenovana od sindikata deluje komisija za socialna vprašanja na ravni železarne. Ta čas, ko draginja ne pozna več nobenih mej in se za dinar zmeraj manj dobi, je še posebej aktualna. Njenih devet članov je izbranih tako, da sta iz velikih tozdov po dva, vsi pa taki, ki poznajo razmere svojih ljudi vsaj v grobem. Zavedajo se, da življenjski standard pada, vendar komisija nima v rokah instrumentarija, ki bi ji povedal, kateri delavci so najbolj potrebni pomoči. Dvakrat letho se res seznanijo s tem, kdo je dalj časa v bolniškem staležu in pri kom dohodek ne preseže 2000 din na družin- skega člana in tudi ukrepajo, drugače pa so rešitve vezane na pisne vloge. Odklonijo jih zelo malo. V dokaz po-datek, da so lani podelili 103 sociat ne pomoči, komaj desetim pa ne. In smo pri kriterijih. Alenka Mičovič, ki ima na tem področju dosti izkušenj, pravi, da je načelno vse jasno, v resnici pa je zelo težko odločiti, kaj je socialna ogroženost. Eni so namreč ogroženi iz objektivnih, drugi iz subjektivnih vzrokov. Proti bolezni, invalidnosti, nesreči, se ne da veliko storiti, gotovo pa več, če gre za alkoholizem ali negospodarnost v družim. So tudi primeri socialne ogroženosti, ker žena ni zaposlena in so zato družine upravičene do subvencij. Če komisija take primere dobro pozna, včasih tudi zniža višino pomoči. Kriteriji so torej okvirni in zelo narobe bi bilo, če bi se slepo ravnali po njih. Predvsem je potrebna preudarnost in posluh za človeško stisko, saj bi bilo skrajno birokratsko in brezdušno, da ne bi dodelili pomoči nekomu, če preseže 4000 din na družinskega člana, ker je eden od kriterijev tak; v resnici pa bi vedeli, da je delavec zaradi drugih okoliščin (nesreča, smrt, bolezen) pomoči potreben. Prav zato smejo delavci vložiti vlogo ne glede na višino dohodka. ■ Letos je bilo odobrenih 28 pomoči, v obdelavi jih je 18. Sredstev iz sklada skupne porabe je za ta namen 57 starih milijonov; nekaj več kot lani, vendar se višina pomoči — ta sega od 1000 do 4000 din — ni dvignila, ker pričakujejo porast vlog zaradi padca življenjskega standarda. Običajno število vlog naraste jeseni, ko so nakupi šolskih potrebščin, ozimnice in obleke za zimo. Kadar komisija ugotovi, da gre v kakšnem primeru za hudo negospodarnost, je ob nakupu navzoča tudi socialna delavka. Pomoči se namreč ne dajejo v gotovini, ampak so to naročilnice za živila, obleko ali obutev. Kadrovska služba ta čas zbira podatke o delavcih, ki ne presežejo 8000 din neto OD. Td bodo prejeli socialno pomoč ne glede na vloženo prošnjo. Seveda pa bodo pri vseh ugotavljali dohodek na družinskega člana in druge razmere. Vrtanje sindikata Kako dosegamo plan proizvodnje Divja rast Funkcija komisije za socialne probleme nikakor ni samo v obravnavi vlog in dodelitvi socialnih pomoči, ampak se nasploh ukvarja s socialno politiko na ravni delovne organizacije, predvsem opozarja na probleme ustrezne službe. Precej je bilo tudi razprav, ali spadajo v pristojnost komisije tudi obiski naših delavcev v bol-ničnici za državne praznike. Dogovorili so se, da bodo tako prakso nadaljevali, ker je bil odziv doslej vedno pozitiven. Pomanjkljivosti in predlogi Praksa zmeraj pokaže, kaj je treba izboljšati, kaj opustiti. Alenka Mičovič iz izkušenj ve, da bi komisija laže delala, če bi vsak delavec, ki prosi za pomoč, prišel tudi na razgovor k socialnemu delavcu. To bi bilo dobro iz več razlogov, kajti enkratna socialna pomoč ne more rešiti delavčevega življenjskega standarda. Trajne rešitve so subvencije. Ravno socialni delavec pa bo svetoval, kam naj se ogroženi še obrne, kako naj ukrepa, da bi si trajno izboljšal položaj. Mičovičeva predlaga dvoje, o čemer bi kazalo temeljito razmisliti. Najprej pravi, da je treba izdelati sistem natančnih informacij (tako odpade možnost, da kdo neupravičeno dobi pomoč) in uvesti več terenskega dela, ker je razmere na kraju samem najlaže oceniti. In njena druga zamisel: v tako veliki delovni organizaciji, kot je železarna, bi moral biti zaposlen delavec, ki bi večinoma delal na terenu. Tako bi končno enkrat vedeli, kako je z delavcem, kako živi, kakšne so njegove domačijske razmere. Ob profesionalnem kulturnem animatorju in športnih referentih bi si gotovo smeli privoščiti tudi tako zaposlitev, saj najbrž nihče ne misli, da nam je tako delo manj potrebno kot delo kulturnega animatorja. S terenskim delom bi bila dana možnost preventivnega dela, medtem ko gre zdaj zgolj za kurativo. V socialni službi je že zdaj zelo malo časa za svetovanje, skoraj nič za teren. Ko je delavec v bolniškem sta-ležu, ga nihče ne vidi, razen predstavniki tozda, če se razumejo, včasih pa še najbližji sodelavci ne vedo zanj. Zlatka Strgar V maju smo .presegli predvideni plan skupne proizvodnje za 3,0 odst. V kumulativi znaša prekoračitev 4,0 odst. Mesečni plan odpreme ni bil dosežen, zaosta- nek 0,9 odst. V kumulativi pa je tu prekoračitev 6,1 odst. Fakturirana eksterna bruto realizacija je bila presežena za 11,3 odst., v kumulativi 13,0 odst. Doseženi ODSTOTEK DOSEGANJA OPERATIVNEGA PLANA SKUPNE PROIZVODNJE TOZD' H A J KUMULATIVNO JEKLARNA 99,3 99,3 bruto izvoz je nekoliko boljši kot v aprilu, vendar zaostaja za predvidenim planom za 40,5 odst., v kumulativi 51,0 odst. V maju je bil plan izvoza presežen le v TOZD industrijski noži in TOZD vzmetarna. TOZD JEKLARNA. TOZD ni dosegla predvidenega operativnega plana skupne proizvodnje, zaostanek 0,7 odst. Vzrok za to je predvsem okvara zalagalnega žerjava v novi jeklarni. Oskrba TOZD ODSTOTEK DOSEGANJA V PRIMERJAVI Z ENAKIM OBDOBJEM LANI SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTER. REALIZACIJE IZVOZA maj kumulativ. maj kumulativ. maj kumulativ. kumulativ. JEKLARNA 103,4 99,8 - _ JEKLOLIVARNA 101,0 103,5 91,0 91,5 120,9 118,9 69,0 69,6 VAUARNA 110,2 106,0 107,5 101,6 176,9 153,8 99,8 64,3 KOVAČNICA 114,2 115,4 117,5 115,8 156,4 165,5 99,5 113,8 JEKLOVLEK 104 ,4 101,3 95,8 99,9 135,6 151,3 85,1 45,5 ORODJARNA - - - - - - - - STROJI IN DELI 131,4 147,6 139,4 150,0 205,7 175,7 167,8 183,0 - noži, brzorezno orodje 93,4 96,5 101 ,6 104 ,7 131,0 135,7 138,0 103,8 - gredice - 100,0 - - - - - - - palice 40,0 111,3 33,6 111,8 43,9 148,3 - - INDUSTRIJSKI NOŽI 80,0 100,3 78,6 106,2 128,1 137,4 138,0 103,8 PNEVMATIČNI STROJI 68,5 85,3 62,9 84,0 166 ,1 208,0 - 15,5 VZMETARNA 89,4 91,9 85,5 93,2 121,5 138,1 52,2 r~ -- 47,7 REZALNO ORODJE 87,5 89,8 93,2 94 ,9 102,2 131,4 20,5 50,3 KOVINARSTVO LJUBNO 127,8 106,2 86,2 93,2 109,9 142,8 - _ KALILNICA - - - - 61,7 82,3 - STROR. DRUGIH TOZD-DS - - - - 71,2 141,5 SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJA 107,1 104,1 106,3 104 .2 155.3 - 154^,8 100.7 ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE (ga) TOZD SKUPNE PROIZVODNJE ODPREME FAKTURIRANE EKSTERNE REALIZACIJE (bruto realizacija) IZVOZA (BRUTO) maj kumulativ. maj kumulativ. maj kumulativ. maj kumulativ. JEKLARNA 100,1 101,8 - - - - - v~ JEKLOLIVARNA 105,2 105,6 117,0 112,7 129,8 118,5 84,6 82,8 VALJARNA 105,5 105,8 92,4 103,7 112,8 117,0 81,8 64,9 KOVAČNICA 111,1 110,8 131,6 128,8 121,7 125,6 94,3 107,3 JEKLOVLEK 100,6 99,6 101,1 100,7 97,0 107,6 39,8 44,7 ORODJARNA 100,6 109,7 132,1 110,5 89,8 80,7 - - STROJI IN DELI 91,1 105,2 96,1 105,4 109,2 108,7 12,7 11,8 - noži, brzofezno orodje 94,6 96,8 89,2 96,3 111,6 111,8 107,0 73,6 - gredice - 84 ,0 - - - - - - - palice 100,0 196,0 104 ,0 196,8 118,5 219,9 - - INDUSTRIJSKI NOŽI 73,3 102,9 91,2 108,3 111,9 114,3 107,0 73,6 PNEVMATIČNI STROJI 92,8 91,9 93,8 92,0 119,3 126,8 - 23,0 VZMETARNA 95,9 94 ,4 95,1 95,8 114,0 116,5 167,1 118,9 REZALNO ORODJE 107,7 121,5 119,2 118,4 115,1 112,5 22,0 50,4 ARMATURE MUTA - - - - - - - - KOVINARSTVO LJUBNO 152,0 112,0 95,9 88,2 109,8 95,0 - - KALILNICA - - - - 72,4 . lltL - - STOR. DRUGIH TOZD-DS - - - - 71,8 99,6 - - • SKUPAJ DELOVNA ORGANIZACIJI 103,0 104,0 99,1 106,1 111,3 113,0 59,6 49,0 TOZD VZMETARNA. Plan skupne proizvodnje v minulem mesecu ni bil dosežen predvsem zaradi pomanjkanja delavcev. Proizvodnja listnatih vzmeti je zaostala za 13,1 odst., medtem ko znaša prekoračitev pri vzmetnih palicah 33,0 odst. TOZD REZALNO ORODJE PREVALJE. Kljub pomanjkanju dela na kopirnih stružnicah in strojih za ploščinsko brušenje kaljenih obdelovancev je TOZD presegla mesečni' načrt proizvodnje za 7,7 odst. Na delne zastoje v proizvodnji je vplivala pomanjkljiva dobava karbidne tr-dine in pomanjkanje diamantnih brusilnih sredstev. Prav posebno opazno in pereče pa je bilo pomanjkanje brusnih sredstev za ploščinske brusilne stroje. TOZD KOVINARSTVO LJUBNO. TOZD je predvideni mesečni plan proizvodnje presegla za 52,0 odst., vendar je ostala odprema pod pričakovanji (zaostanek 4,1 odst.), saj je ostalo precej izgotovljenih proizvodov na skladišču TOZD. IZ ŽELEZARSKEGA ZBORNIKA Odsevi s starim železom je bila zelo kritična, zaloge so bile minimalne. Nevzdržno je stanje z oskrbo s sinterdolomitom. Pomanjkanje je privedlo do slabše vzdržnosti obzidave peči in do daljših in pogostejših krpanj peči z nadomestnimi materiali. TOZD JEKLOLIVARNA. V maju je TOZD uspešno izpolnila svoje planske obveznosti saj znaša prekoračitev predvidenega mesečnega plana skupne proizvodnje 5,2 odst. Zadovoljivo je dosežen tudi izvoz, ki je v primerjavi s preteklimi meseci v porastu. Stare težave v proizvodnji so se nadaljevale tudi v maju: kakovost surovin, zlasti kromita, je postala kritična in povzroča večjo škodo in zastoje. Zelo se je poslabšala tudi kakovost peska ter nekaterih veziv. Iz meseca v mesec postaja bolj kritična iz-trošenost kaluparskih strojev. Zaradi tega TOZD ne more več dobavljati nekaterim svojim kupcem dovolj kakovostne litine, zlasti velja to za TOZD armature, kjer se kriteriji kakovosti nenehno zaostrujejo. TOZD VALJARNA. TOZD je presegla predvideni plan skupne proizvodnje za 5,5 odst. Pri gredicah znaša prekoračitev 7,3 odst. Nekaj manjših zastojev je tu nastalo zaradi okvare na kleščnem žerjavu, a tudi kvaliteta ingotov ni bila najbolj zadovoljiva. Na srednji progi znaša prekoračitev 5,3 odst., na lahki pa zaostaja TOZD za 54,7 odst. TOZD KOVAČNICA. TOZD je v maju presegla plan skupne proizvodnje za 11,1 odst., saj so bili proizvodni pogoji ugodni. Bilo je manj zastojev na ključnih agregatih, prav tako je bila tudi zadovoljiva prisotnost delavcev na delu. Delno je prišlo do izbire proizvodnega asortima-na, saj so izpadla naročila, za katera je potreben vakuumirani vložek, vakuumska naprava v TOZD jeklarna pa je že dalj časa v popravilu. Zaostanki v TOZD pa nastajajo še zaradi neredne dobave gredic iz valjarne, ozkega grla pri termični obdelavi ter pomanjkanja adjustažnega prostora. TOZD JEKLOVLEK. Predvideni mesečni plan skupne proizvodnje je TOZD presegla za 0,6 odst. Pri vlečnem jeklu znaša prekoračitev 11,4 odst., zaostaja pa proizvodnja brušenega jekla 10,3 odst., luščenega ( jekla 17,4 odst. in vlečene žice za 20,0 odst. Vzroki za nedoseganje predvidenega plana so predvsem pomanjkanje delavcev, prepogostne okvare in izpadi obdelovalnih strojev ter pomanjkanje reprodukcijskega materiala. TOZD ORODJARNA. TOZD je predvideni mesečni plan skupne proizvodnje presegla za 0,6 odst. Znatno višja je odprema, kjer znaša prekoračitev 32,1 odst., medtem ko pri fakturirani realizaciji TOZD zaostaja za 10,2 odst. predvsem zaradi nizkih prodajnih cen. V minulem mesecu so se v TOZD povečali bolniški kot tudi drugi izostanki, s tem pa je še bolj občutno pomanjkanje delavcev, predvsem strugarjev. TOZD STROJI IN DELL TOZD predvidenega mesečnega plana ni dosegla, zaostanek 8,9 odst. Plan proizvodnje je bil presežen pri obdelanih ulitkih za 11,6 odst., sestavljenih izdelkih 150.0 odst., strojih za predelavo 100.0 odst. in raznih delih za 8,6 odst. Zaostaja pa proizvodnja obdelanih ulitkov 39,7 odst., valjev 78,0 odst., stiskalnic 22,7 odst. in raznih delov za vozila 7.7 odst. Visok zaostanek proizvodnje valjev je nastal predvsem zaradi zastojev na brusilnih strojih in težavah pri termični obdelavi. TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI. TOZD mesečnega plana skupne proizvodnje ni dosegla, zaostanek 7,2 odst. Pri industrijskih nožih zaostaja TOZD za 2,9 odst., pri rezalnem orodju pa 66.7 odst. Predvideni mesečni plan obdelanih palic je bil dosežen 100,0 odst., medtem ko je proizvodnja gredic v minulem mesecu mirovala. TOZD PNEVMATIČNI STROJI. Predvidenega mesečnega plana skupne proizvodnje TOZD ni dosegla, zaostanek 7,2 odst. K temu je precej pripomogel neustrezen asortiman (majhna prodajna teža, veliko opravljenega dela) in daljši zastoji, ki so nastali na rezkalnih strojih in NC stružnicah. Veliko zamud pa je povzročilo tudi neustrezno orodje ter brušenje le-tega. Delno pa so proizvodnjo zavirale tudi nepravočasne usluge TOZD transport. Železarski zbornik je strokovna revija, ki jo že petnajsto leto izdajajo železarne Jesenice, Ravne, Štore in Metalurški inštitut. Objavljamo avtorske izvlečke člankov, ki so jih vanj prispevali naši strokovnjaki v 1. 1980. T. Lavrič, F. Grešovnik, F. Vodopivec, V. Osterc — Vpliv toplotne obdelave na raztapljanje in izločanje karbidov v lede-buritnih orodnih jeklih — Železarski zbornik 14 (1980) 1/2 s 29—38 Opisujemo rezultate raziskav določanja količine, kemijske in strukturne sestave karbidne faze v devetih vrstah jekel ledeburit-nega tipa z 0,9 do 2°/o ogljika in okoli 12 «/o kroma. Za primerjavo navajamo tudi izsledke za brzo-rezno jeklo BRM 2. Za vsako vrsto jekla smo opazovali vzorce v mehko žarjenem stanju in vzorce, kaljene s temperature 900, 980, 1040, 1120 in 1200° C ter kaljene in popuščene pri temperaturah 200 in 550° C. Raziskave smo opravili na karbidnih izola-tih, ki smo jih izolirali iz jekel elektrokemijsko, le posamezne primerjalne analize smo izvedli na kompaktnih vzorcih z elektronskim mikroanalizatorjem. Raziskava obravnava sestavo karbidne mase in osnove mase jekla ter spremlja njuno spreminjanje v sestavi in strukturi, kakor tudi količino in vrsto karbidnih izločkov v odvisnosti od vrste jekla in od temperature kaljenja ter popuščanja. J. Rodič — Mehanizem in morfologija loma Cr-Mo-V orodnih jekel — Železarski zbornik 14 (1980) 3 s 117—128 Članek podaja pregled tematike raziskovalnega projekta orodnih jekel s širokim območjem vsebnosti 0,8—2,l°/o C, 4—13 "/o Cr, do 6,5 o/o W, do 5®/» Mo, do 5% V in tako neposredno povezuje in dopolnjuje navedene lite-raturne reference. Poseben poudarek je na raziskavah žilavosti trdih orodnih jekel. Kratko je opisana »metoda ŽR« instrumentiranega preizkušanja z registriranjem krivulje sila — čas na adaptiranem Char-py-jevem kladivu. Interno standardizirana metodika kompleksnega preizkušanja trdih orodnih jekel je omogočila pomemben prispevek na področju raziskovanja mehanizma in morfologije lomov. Pri tem je klasična metalografija dopolnjena z REM in TEM preiskavami. Podan je tudi prispevek k metodološkemu razvoju mikrofraktografi-je značilne skupine orodnih jekel. V okviru projekta so ugotovljene pomembne korelacije med trdoto, mikrostrukturo in parametri žilavosti (maksimalno silo loma, časom loma in porabljenim delom). Podana so statistična območja parametrov žilavosti za značilne kombinacije temperatur kaljenja, popuščanja in preizkušanja ob omejitvi minimalne uporabe trdote orodij. Zanimive so ugotovitve v zvezi z vplivom karbidov in kemijske sestave jekel na žilavost. Posebno očiten je vpliv razmerja atomskih odstotkov karbidotvornih elementov in ogljika na žilavost. Popuščna obstojnost ledeburitnih orodnih jekel pa je neposredno povezana z atomskim razmerjem Cr: (W + Mo + V). F. Uranc — Vpliv strukture in dimenzij preizkušanca, napetosti in hitrosti preizkušanja na žila-vostne vrednosti — Železarski zbornik 14 (1980) 3 s 143—148 V članku so primerjani rezultati hitrih in počasnih preizkušenj debelih in tenkih upogibnih prob: vpliv večanja odpornostnega momenta na večanje žilavosti raste s trdnostjo jekla. S tenkimi pro-bami moremo ločevati efekt popuščanja mehanskih napetosti od efekta izločanja, katerega bolje občutimo z merjenjem odpornosti proti lomu kot z merjenjem dela za zlom. Z voj na žilavost se s popuščanjem spreminja podobno kot upo-gibna, le bolj kontrastno. D. Vodeb, B. Gašperšič, Z. Erjavec, F. Medi — Sistematske rešitve izkoriščanja odpadnih toplot v železarni Ravne — Železarski zbornik 14 (1980) 3 s 149—158 Članek daje pregled stanja na področju uvajanja sistemov za izkoriščanje odpadnih toplot v železarni. Prikazani so energetski tokovi primarne in sekundarne energije, iz katerih je razvidno, kje je smiselno izkoriščati odpadno toploto. Podane so termodinamične osnove za različne načine izkoriščanja odpadne toplote. Opisani so trije različni sistemi izkoriščanja odpadne toplote, toplotna črpalka, kotlarna in toplarna. glasilo mladih delavcev železarne ravne vi i priloga informativnega fužinarja Leto Vni Ravne na Koroškem, 30. junija 1981 Št. 6 »Mladi fužinar« Izhaja kot mesečna priloga Informativnega fužinarja. Uredniški odbor: Peter Metulj, Irma Fajmut, Barbara Sušnik in Marjana Kjorpenčev, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja« PO TITU-T Z roko sežem proti očem, da si obrišem solze. Kaj, jaz jočem? Zraven pojem, jaz, brez posluha! Stojim pred 60-tisočglavo množico, jočem in pojem. Vsi pojemo, vse oči so meglene in solzne. Ali sanjam, NE! Stojim med mladimi, tisočerimi mladimi iz vse Jugoslavije na stadionu JLA v Beogradu, kjer je zaključna prireditev dneva mladosti. Smo vseh starosti, vseh narodnosti, pisano oblečeni, a vsi z eno mislijo. Vsi ponosno stojimo s solznimi očmi, uprtimi v velik portret Tita. Vsi pojemo, pesem valovi, grmi po stadionu: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta ne skrenemo!« Dirigentska palica nam je zadnji nosilec štafetne palice mladosti, katero je marsikateri izmed nas navzočih ponesel po naši in njeni poti bratstva in enotnosti po Jugoslaviji, da je sedaj tu pred nami na tej veličastni svečanosti. Pesem buči, kot bi pevci hoteli, da se sliši na bližnje Dedinje, kjer je zadnje počivališče našega voditelja mladih, kateremu se s pesmijo zaklinjamo, da ga bomo sledili po njegovi poti. »Broza ni več, a Titov je vse več!« Popoldne, ko sem obhodil hišo cvetja, me še tako lepo urejena okolica ni prevzela. S praznimi občutki, molče, s tesnobo sem zapustil ta park. Preveč me je prizadelo. Ne vem, če se še kdaj vrnem na ta kraj; tu je preveliko žalosti in težke bolečine. Plapolajoča množica nastopajočih se zliva v simbole našega ljudstva s Titovim imenom. Kot da nisi v stvarnosti — ta pogled na nastopajoče, na gledalce, ta pogled in občutki poplačajo vso dolgo pot, vse pešačenje po Beogradu. Vse prerekanje, ko nas niso pustili v muzej 25. maj. Ta je namreč ob ponedeljkih zaprt. Kaj oni morejo, če je 25. maj, dan mladosti, ravno na ponedeljek, ko imajo prost dan! Na stadion sem se prerinil mimo vseh kontrol, kjer so pregledali vsakogar, premetali vso prtljago, dve uri pred začetkom prireditve. Bolj ko se je stadion polnil, bolj glasno so se zlivale pesmi o Titu, borbene pesmi druga v drugo. Pesem se še končala ni, že so se začeli vzkliki: »Tito, partija, omladina, akcija« in zopet pesem. To je res nekaj, to res občutiš globoko v sebi, vsega te prevzame, tu vidiš, kaj je Tito pomenil nam, ko je bil še živ, in kaj nam še sedaj pomeni. On je bil in bo naš voditelj, voditelj naše samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije. Programa je konec, a mladi si ustvarjajo svoj nenapisani program. Roka roki se poda, ne vprašaš za ime ne od kod si, plešeš kolo, poješ, to je dan mladosti, Titov rojstni dan, to je dan »brez Tita s Titom«. Ko smo odhajali s stadiona, ker smo pač morali na vlak, se je še daleč slišalo petje, ploskanje in vzkliki: »Tito, Tito, Tito...« Herman Čepelnik Veličastna pr dnevu mladosti Tako kot vrsto let so OK ZSM koroške krajine tudi letos organizirale ogled zaključne slovesnosti ob dnevu mladosti v Beogradu. Pisana množica mladih se je začela zbirati že v nedeljo v Celju, od koder so potem odšli s posebnim vlakom v Beograd. Beograd se je tisto ponedeljkovo jutro prebudil drugačen kot običajno, bolj slovesen in prazničen je bil, saj je tokrat gostil mladost Jugoslavije. Sledil je ogled znamenitosti mesta, goste, nepretrgane kolone mladih pa so »{•.ir"'-■' V višavah se ves dan vile k hiši cvetja, da bi se tudi ob dnevu mladosti poklonile svojemu največjemu vzorniku in učitelju dragemu Titu za njegov in njihov praznik, brez njega, vendar še trdneje in odločneje prepričani, da bodo stopali po njegovi poti. Dan je vse prehitro minil. V nas je naraščal nemir v pričakovanju osrednjega trenutka na stadionu JLA, ko bo zaključila svojo pot letošnja štafeta mladosti. Množice so začele prihajati dve, tri ure pred prireditvijo, silen naval ni niti za trenutek pojenjal. Pogled na stadion v toplem, majskem večeru je veličasten. Z vseh strani ga obdajajo zastave, vzhodni del pa krasi osem velikih cvetnih listov v obliki žarkov, ki simbolizirajo meje in obrise SFRJ ter izžarevajo trdnost in moč, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Pod cvetnimi listi in velikim portretom tovariša Tita se razprostira ploščad, okrašena s cvetjem, na zeleni preprogi pa mladi v belih, modrih, rdečih oblekah ... Pred prireditvijo so poleteli v zrak veliki baloni, ki so simbolizirali mesta konferenc neuvrščenih Lusako, Havano, Alžir ter mesto in vlogo tovariša Tita pri tem. Najprej so izvedli točko »Ob tebi smo«, s katero so obudili spomin na vsa leta, ko smo pod Titovim vodstvom gradili samoupravno, socialistično in neuvrščeno Jugoslavijo. Po točki »Jugoslavija«, ki predstavlja- današnjo . stvarnost, usmerjeno v prihodnost, so folklorne skupine iz vse Jugoslavije izvedle plese, ki so predstavljali naše bratstvo in enotnost, ki sta se rodila v NOB in se razvijala ter krepila v svobodi. »Na Titovi poti« so nastopajoči pričarali zanos in vedrino mladosti, delo in hotenja mladih in njihovo radost, da živijo v Titovi dobi in Titovi Jugoslaviji. Posebno doživetje pa so pripravili najmanjši in najmlajši, ko so zapeli in zaplesali pesem »Vsaka naša petica«, ki napoveduje miren svet prihodnosti. V vseh jezikih narodov in narodnosti so zapeli in zaplesali tudi »Druže Tito, mi ti se kunemo...« Nepozaben je bil pogled na točko, ki so jo izvedli vojaki »Tito-partija-ljudstvo-armada«. Vojaki in gojenci vojaških šol in akademij so prikazali, kako so pripravljeni braniti našo skupnost skupaj z ljudstvom. Na koncu so se udeleženci zlili v slojevito kupolo, obdano z rdečo zastavo in osmimi krogi. Krogi predstavljajo šest republik in dve avtonomni pokrajini, iz kupole pa raste štafeta mladosti. Ta simbol neizmerne vdanosti in ljubezni tovarišu Titu je tokrat nosil strojni ključavničar Ivan Ižak. Potem je zadonela pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo«, ki ji je pritegnil ves stadion. Srečanje mladine in borcev pobratenih občin iz naše širše domovine je potekalo v dneh od 5. do 7. junija v Čačku. Zbrali smo se predstavniki vseh dvanajstih pobratenih občin, skupaj nas je bilo Okoli 500. Korošci smo imeli dolgo pot — 700 km na eno stran. Pot pa nam je hitro minila, saj smo bili vsi — mladi in borci — dobro razpoloženi. Ob zvokih harmonike smo peli, tov. Ferk pa nam je pripovedoval doživljaje iz najtežjih dni. V čačak smo prispeli popoldne. Domačini so nas toplo sprejeli ter pripravili pester kulturni program v skoraj novem kulturnem domu na Trgu osvoboditve. Zatem smo odpotovali v posamezne krajevne skupnosti, kjer smo ves čas srečanja prebivali. Tu v KS Ko-šutnjak pa nas je čakalo presenečenje: pozdrav krajanov in naših naj mlajših. V pozdravnem govoru so poudarili, da trdne vezi prijateljstva izvirajo iz težkih časov naše narodnoosvobodilne vojne ter da je na nas mladih, da te vezi še nadalje negujemo in širimo. S tem bomo ohranili vse pridobitve velike in zmagovite osvobodilne vojne. Kot v podkrepitev teh besed je zadonela pesem: »Druže Tito, mi ti se kunemo.« Ganjeni smo bili ob vzklikih »Bratstvo, jedinstvo«. Nemo smo poslušali pionirja, ki je deklamiral — v slovenščini — Prešernovo Zdravljico. Predstavili so nam še nekaj svojih narodnih in borbenih pesmi ter nas spet presenetili z našo »Moj očka ima konjička dva«. Za sprejem se je zahvalil tov. Jurak. Dejal je, da nima besed, s katerimi bi se zahvalil za veličasten in topel sprejem. Vse priznanje je izrekel seveda učiteljem in učencem osnovne šole »Ratka Medtem ko je nebo nad Beogradom razsvetljeval ognjemet, so se mladi strnili v kolo skupaj z udeleženci slovesnosti ter na takšen način izražali in manifestirali trajnost in privrženost delu Tita. Letos so že petindvajsetič pokazali in dokazali, da ta dan in ta mesec nista le simbola, temveč velika prireditev mladostne ustvarjalnosti, dela in hotenj ter odločnih prizadevanj, da bi spoznanja o socialistični samoupravni Jugoslaviji ter Titovem delu prelili tudi v dejanja sama. Silvo Jaš '81 Mitroviča« za izvedbo programa. Je potem čudno, da smo si zaklicali: »Na svidenje v Beli Palanki!« Po skupni večerji smo se odpravili k domačinom, kjer smo prespali. Z gostitelji smo se pogovarjali še dolgo v noč. V soboto smo odšli v »spominski park«. Slavnostni govornik je spregovoril o času, ko so se naši narodi in narodnosti borili z orožjem v roki za socialno in narodnostno osvoboditev; o času, ko so nastajale jeklene vezi bratstva, enotnosti, prijateljstva in tovarištva; o času, ko so mladinke in mladinci opravljali izpite na prvih MDA; o času, ki ga danes živimo. S te slavnosti smo poslali tudi pozdravno pismo predsedstvu SFRJ in CK ZKJ. V njem smo poudarili, da smo trdno odločeni nadaljevati Titovo, našo pot. Po ogledu filma o razvoju Čačka smo se odpravili v delovno organizacijo CER. Direktor ene izmed TOZD nam je predstavil proizvodni program in razvoj te delovne organizacije sploh. Omenil je, da CER dobro sodeluje z našo železarno že vrsto let. Tov. Polanc, ki se je zahvalil delovnemu kolektivu za topli sprejem v imenu IS SO, OZZZB in DPO občine Ravne, je poudaril, da bo potrebno sodelovanje še poglabljati ter ga pospešeno razvijati tudi na področju dohodkovnih odnosov. S predstavniki Cera smo se dolgo pogovarjali o življenju in delu tega delovnega kolektiva. V kulturnem programu, ki so ga pripravile vse občine, sta ravensko občino in Slovenijo predstavila Darja in Boris. Z recitalom sta predstavila Koroško in njene ljudi ter njihovo zavest, da pripadajo Jugoslaviji. Požela sta velik aplavz. Po skupni večerji v hotelu »Morava« smo preostali večer preživeli z gostitelji. V nedeljo smo se poslovili od prijaznih gostiteljev ter krenili na pot proti domu. Spotoma smo se ustavili na Kadinjači, kjer smo se spomnili ene naj večjih in najtežjih bitk. Res se moramo zahvaliti gostiteljem za topli in prisrčni sprejem. Toda, kot je dejal predsednik OK ZSMS Ravne, ne najdemo besed, s katerimi bi se morali zahvaliti. Srečanje je bilo dobro organizirano in trud domačinov ni bil zaman. V teh dneh smo v Čačku resnično videli Jugoslavijo v malem. Vsem nam bo srečanje ostalo v spominu. S takšnimi srečanji dokazujemo, da smo »en narod celovit«; da žrtev, ki so padle za svobodo, ne bomo nikdar pozabili; dokazujemo, da so težki časi borb, trpljenja in odrekanja globoko vklesani tudi v nas mladih, da jih ne bomo pozabili; dokazujemo, da »tudi po Titu ostaja Tito«. Na seji delegacij so se predstavniki pobratenih občin dogovorili za še tesnejše sodelovanje na vseh področjih življenja. Predstavniki KS Košutnjak pa bi radi tesneje sodelovali s KS Javornik, saj osnovni šoli Ratka Mitroviča in Koroški jeklarji uspešno sodelujeta. Kar sta za naše glasilo izjavila tov. Ljubiša Dogatovič in Jože Breznik, bi izjavil sleherni od 50 udeležencev srečanja iz ravenske občine. Tov. Ljubiša Dogatovič, predsednik KK SZDL Košutnjak: »Kot predsednik KK SZDL sem z vašim obiskom zadovoljen. Naša želja je, da takšna srečanja še razširimo. Kot domačini smo se potrudili, kolikor je bilo v naših močeh, da vas sprejmemo kot brate in da se v naših domovih počutite kot doma. Na vas ostaja, da presodite, kakšni gostitelji smo bili in ali ste bili zadovoljni. Prav tako menim, da mora naše sodelovanje in povezovanje potekati prek vaših in naših delovnih organizacij, šol in kultumo-umetniških društev. Na tak način bomo gotovo uspeli in potrdili zbliževanje.« Tov. Jože Breznik: »Nad sprejemom sem bil zelo presenečen. Krajani KS Koštunjak so se zelo potrudili in organizirali sprejem in srečanje, kolikor je bilo v njihovi moči. Mislim, da jim je to povsem uspelo. Kulturno-umetniški program je bil skrbno pripravljen. Vendar mislim, da je bil program srečanja prenatrpan, saj smo se z gostitelji, pri katerih smo prebivali, srečali le zjutraj in zvečer. Rad bi se še udeležil takih in podobnih srečanj, saj so moji vtisi in nova poznanstva nepozabni.« Marjana Kjorpenčev Ob akciji ..Meža '81" V prejšnji številki »Mladega fužinarja« smo vas seznanili, da bomo mladi skupno z drugimi občani čistili Mežo. In res! 20. maja so se zbrali brigadirji S MDB — kar 110 jih je bilo — na parku telesne kulture, kjer so si postavili tabor. Imeli so tudi brigadno konferenco. Že naslednji dah pa so polni elana zabredli v mrzlo in deročo reko. Kako je potekala akcija, s kakšnimi problemi so se srečevali mladi na akciji, sem se pogovarjala s tov. Jurakom — predsednikom OK ZSMS Ravne in tehničnim svetovalcem na akciji. »Mežo smo pričeli čistiti pri Mihelovi žagi,« je pričel pogovor Jože in nadaljeval: »Imeli smo težave s sekači, teh prvi dan akcije ni bilo (obveščeni pa so bili pravočasno). Tudi Komunalno podjetje na Prevaljah ni poskrbelo za odvoz vse navlake.« Tov Ra-puc ga je dopolnil: »Tudi Storitve na Ravnah niso opravile svoje naloge.« »V četrtek smo torej počistili do Žerjava, opravili pa smo le del dela,« je povedal predsednik OK ZSMS Ravne. Opazil je moj vprašujoči pogled in dodal: »Krajani so se sicer odzvali akciji, Osnovna šola Ratko Mitrovič v Čačku Brafsfvo in enoinosi Meža vendar niso bili primerno opremljeni ter niso mogli opraviti svojega dela (prišli so v teniških copatih — si lahko predstavljate, kako so čistili?).« Na Prevaljah zaradi dežja niso mogli izvesti akcije. Na Ravnah so razposlali pozive, odziv pa ni bil najboljši. Na Ravnah so pomagali tudi pripadniki JLA (33 vojakov). V petek je bilo že bolje. Pri akciji so sodelovali tudi sekači. Ta dan so Mežo očistili do Senčne vasi. Seveda so morali potek akcije spremeniti, pelali so v skupinah. Ena brigada je nadaljevala s čiščenjem reke, drugo so razdelili na dve skupini: prva je nalagala navlako na traktorje, druga skupina pa je čistila Mežo. »Zato smo izgubili ves dan,« je potarnal Jože. »Brigadirji so razglasili petek za udarniški dan,« je ponosno dodal. Delali so od 6. do 19. ure. V soboto niso mogli delati, saj je bilo slabo vreme. Ker so, bili šotori premočeni, so razpustili brigado. V nedeljo pa so brigadirji S MDB skupno s krajani ter vojaki očistili del reke, ki teče skozi Ravne. Tov. Rapuc in Breznik (bila sta komandanta brigade) sta pohvalila tudi disciplino ter brigadirje S MDB sploh. »Z brigadirji sem zadovoljen. Razočarali pa so me krajani ter mladi v krajevnih skupnostih. Bolj delovni pa bi lahko bili tudi gimnazijci,« je dejal tov. Breznik. »V soboto (30. 5. 1981) smo očistili Mežo do Malgaja; jutri (v četrtek, 4. 5. 1981) pa nas boste spet lahko videli na obrežju Meže,« je dejal tov. Jurak. »Akcija namreč še ni končana!« je pribil. Iz pogovora sem ugotovila, da so se mladi zavedali odgovornosti, ki so jo prevzeli. Trasa je bila zelo težka, posebno še na krajih, ki niso dostopni z avtomobili, da bi nakladali nanje vso navlako. Toda brigadirji niso negodovali. Jezni so, da niso vsi podpisniki samoupravnega sporazuma o akciji »Meže ’81« izpolnili svoje naloge. Ljudje smo takšni, da vidimo samo to, kar je narejeno, za vse težave pa smo gluhi. Namesto da bi vsi priskočili na pomoč ter delo kar najhitreje in najbolje opravili, smo le opazili, kako so se brigadirji mučili. In kaj vse so našli v reki Meži: od zavrženega avtomobila do poginule svinje, od plastičnih vrečk do praznih konzerv. Ob vsem tem pa naj zapišem: V Bistri, Koprivni in pri Dulerju so odlagališča smeti kaj blizu Meže. Ob večjem nalivu vse te smeti odnese v reko. Se jo je potem splačalo čistiti? Pa še to: ali bomo sedaj, ko bo Meža čistejša in njeno obrežje lepše, znali ohraniti tako reko in njeno obrežje? M. Kjorpenčev Pa mi je odgovoril, da sodelujejo z osnovno organizacijo ZSM TOZD stroji in deli. Sodelovanje s KS OO ZSM železarne pa bodo poglabljali. V kalilnici je tudi zelo vroče. Zaposleni v tej TOZD si želijo, da bi jim pristojne službe priznale še »kakšno okolje več«. Delavci se srečujejo tudi s štiriizmenskim delom. Niso zadovoljni z medsebojnimi odnosi. Prizadevajo si, da bi jih uredili. In še želje predsednika: »Ko sem prevzel funkcijo predsednika na volilni konferenci, sem si zadal nalogo, da bi mladinci v naši osnovni organizaciji ZSM začeli spet bolj aktivno in resno s svojim delom, saj se je opazilo, da je v zadnjem letu aktivnost mladine upadla. Ena večja želja je tudi, da bi vsi v TOZD delali z večjo resnostjo, čeprav moram biti objektiven in reči, da so pri nas ,letni časi’ in težki delovni pogoji. Želim si tudi, da bi se zavzemali za tesnejše sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. Več pa bi lahko napravili še na področju medsebojnih odnosov.« V delu mladinske organizacije se pozna odsotnost predsednika (udeležil se je 3-me-sečnega seminarja). Upam, da bo sedaj delo mladih v TOZD kalilnica zaživelo, saj sem ugotovila, da znajo biti mladi kalilci tudi resni. M. Kjorpenčev MLADI V TOZD TRANSPORT V tozdu transport je zaposlenih nekaj čez 100 delavcev. Sestavljen je iz dveh oddelkov: prometne službe (ta opravlja prevoze med obrati in zunanje prevoze) ter vzdrževanja transportnih vozil. Na kratko naj predstavim svojega sogovornika tov. Janeza Miklavca. Že drugo mandatno obdobje je predsednik OO ZSMS v tem tozdu. Tu je zaposlen že od leta 1972, sprva kot kvalificiran avtomehanik, sedaj pa končuje srednjo tehnično šolo. Že na začetku je beseda nanesla na težave, ki jih tarejo. Veliko mladincev je vozačev (iz Dravograda, Šentjanža). Če je treba popoldne sklicati sestanek ,se zatakne, saj bi vsakdo šel po službi domov. Tudi dopoldne jih težje skliče, ker so razporejeni po vsej delovni organizaciji; zaradi tega mladinci tudi premalo sodelujejo pri športu, kulturi itn. Janez je priznal, da je delo mladine zadnje čase bolj zanemarjal predvsem zaradi študija. Povedal pa je, da bo v kratkem sklical programsko volilno konferenco, kjer bodo mladinci sprejeli naloge in programe za prihodnje delo. Mladi so aktivni v družbenem, političnem in gospodarskim življenju. Vsaj po en mladinec aktivno sodeluje v vsaki družbenopolitični organizaciji in samoupravnih organih. Če je treba priskočiti pri kakšni akciji na pomoč z avtomobili, so mladi takoj tam. Mladi redno čistijo tudi okolico obrata. S krampi in lopatami pa so skupaj s sindikatom kopali jarek za vodovod na Ivarčkem jezeru. Od sindikata so dobili brošure o samoupravljanju in jih pridno prebirajo. Za konec naj omenim še posebnost te mladinske organizacije, ki jo sestavljajo razen ene mladinke sami moški. Gotovo bi bili mladinci bolj zagnani za delo, če bi imeli v svoji sredi več brhkih deklet. Barbara Sušnik IZ DELA MLADINSKEGA ODSEKA PD PREVALJE Člani mladinskega odseka PD Prevalje že od začetka leta smelo nadaljujejo lani začeto delo. Januarja so priredili sankaške tekme, najvztrajnejši so se povzpeli na Uršljo goro, en član pa se je udeležil tečaja za alpiniste. Februarja so se odborovci zbrali na družabnem večeru, se odpravili na Smrekovec, en mladinski vodnik pa je opravil še tečaj za zimske razmere. Udeležili so se tudi pohoda na Stol. Že marca so začeli s planinsko šolo. Na predavanjih so otroci spoznali teorijo, a že na izletu na Paški Kozjak so jo lahko spre- Predstavljamo vam OO ZSMS TOZD KALILNICA TOZD, v kateri termično dodelajo jeklo (pa tudi gotove proizvode) z namenom, da izboljšajo kvaliteto naših izdelkov s pomočjo kaljenja in kopeli, imenujemo kalilnica. O delu mladih v tej TOZD sem se pogovarjala s predsednikom tov. Jožetom Lojenom. Delo in sredstva združuje tu 50 delavcev, od tega je 14 mladih. Vsi plačujejo .članarino. »Z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami dobro sodelujemo. 6 mladih je članov zveze komunistov. Z delom mladih pa nisem najbolj zadovoljen, saj naši delegati ne dajejo nobenih povratnih informacij«, je dejal predsednik OO ZSMS. »Trudili se bomo, da bomo sodelovanje poglabljali,« je še dodal in nadaljeval: »Na skupnih sestankih družbenopolitičnih organizacij — sindikata, sekretariata in mladine — obravnavamo samoupravne sporazume, družbene dogovore, periodične in zaključne račune ter rešujemo vse ostale probleme v TOZD. Naša mnenja in sta- lišča ter predloge — če so umestna — tudi upoštevajo. Delegati v samoupravnih organih ter SIS prenašajo naša stališča in pripombe. Žal pa le redko prenesejo informacije nazaj v bazo. Največ smo naredili na športnem področju. Skupno s sindikatom smo izvedli prvenstvo v sankanju, kegljanju in šahu. Mladi so člani narodne zaščite TOZD. Na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite izvajamo skupne akcije. Na kulturnem področju nismo izvedli kakšne samostojne akcije, vendar obveščamo sodelavce, kdaj in kje bo kakšna kulturna prireditev, da se je udeležimo. Letos pa se žal ne moremo udeležiti nobene mladinske delovne akcije, saj nas pesti pomanjkanje delavcev. Upam, da nam bo drugo leto uspelo, da se bomo udeležili katere izmed mladinskih delovnih akcij. Na Ivarčkem jezeru pa še tudi nismo delali. Sam pa sem se udeležil trimesečnega seminarja,« je pripovedoval Jože. Vprašala sem ga, kako sodelujejo z ostalimi osnovnimi organizacijami ZSM v železarni. Delo mladih železarjev Leto dni je naokoli, odkar smo mladi fu-žinarji izvedli volilno konferenco in izvolili predsednika ter referente za posamezna področja delovanja. S tov. Petrom Metuljem sva se pogovarjala o delu mladih v železarni Ravne ter o težavah, s katerimi se srečujemo ob svojem delu. O sebi in svojem delu ni hotel govoriti, razgovoril pa se je o delu in življenju mladih. Zastavila sem mu nekaj vprašanj, na katera je odgovoril dokaj obširno in prepričana sem, da bo ta pogovor zanimiv tudi za vas. MF: »Kako ocenjuješ delo KS OO ZSMS v prvem letu svojega mandata?« Metulj: »Če na kratko strnem delo KS OO ZSMS železarne v preteklem letu in ga ocenim, lahko rečem, da smo bili dokaj uspešni. To pa zato, ker smo akcije oziroma naloge, ki smo si jih zadali v akcijskem programu, skoraj stoodstotno realizirali. Je pa bilo nekaj akcij, ki jih iz objektivnih vzrokov nismo izvedli, ker so pač ravno takrat potekale akcije na drugih področjih. Pri svojem delu pa smo se srečevali tudi z določenimi problemi, saj delo v nekaterih OO ZSMS v železarni še vedno šepa. Ravno zaradi tega pa udeležba oziroma prisotnost mladih na določenih akcijah ni bila zadovoljiva. Tako so te OO hromile delo ostalih OO, ki so bile pripravljene in voljne delati. To je tudi trenutno eden največjih problemov KS OO ZSMS v železarni Ravne.« MF: »Pri KS OO ZSMS železarne delujejo tudi referenti za posamezna področja dela. Kako ocenjuješ njihovo delo?« Metulj: »Da, imamo tudi referente za posamezna področja, kot so: za šport, kultura, MDA, IPD in DEO. Izvzeti moramo kar prva tri področja, na katerih smo uspešni in se akcije izvršujejo točno po programu, medtem ko sta drugi dve področji še vedno bolj problematični. Menim, da imamo še vedno premalo usposobljenega kadra, ki bi bil dovolj sposoben delovati na teh dveh področjih, čeprav smo se trudili, da mlade prek raznih seminarjev, ki smo jih organizirali pri KS OO ZSMS, OK ZSMS in svetu ZSMS SOZD SŽ, usposobimo. Občutek imam, da mladi mislijo, da se jim na teh dveh področjih ni treba aktivno vključevati v tok družbenega dogajanja, ker so že tako ali tako dovolj aktivni v posameznih TOZD in delovnih skupnostih, čeprav ne smem zanikati, da na teh dveh področjih nismo čisto nič naredili.« minjali v prakso. Aprila nas je razveselila ekipa, ki je v kvizu in veleslalomu na Peci dosegla drugo mesto. Istega meseca je bil izlet na Poštarski dom — Sleme — Naravske ledine (Titova štafeta). Fantje iz MO so se potrudili tudi za prvomajske praznike, saj so pripravili kresovanje in dežurali na koči vrh Uršlje gore. Maja je potekal tridnevni izlet na Pohorje. Udeležilo se ga je kar 30 otrok. Konec maja je bil na Gori zaključni del planinske šole. Mladi planinci bodo morali svoje znanje dokazati še na preizkusu, uporabili pa ga bodo lahko še na številnih letošnjih izletih. Andreja čibron MF: »V železarni potekajo javne razprave o ,tezah' — predvsem s področja delitve sredstev za osebne dohodke ter razporejanja čistega dohodka. Kako ste se mladi vključili v razprave?« Metulj: »Odpraviti napake in slabosti!« Metulj: »Mislim, da zelo uspešno, saj je v aprilu KS OO ZSMS organiziral poldnevni seminar ravno na ti dve temi. Veliko mladih je snov zanimala in so se plodno vključevali v razpravo, da ne bom omenjal, koliko je bilo pripomb na njihovih sejah v OO.« MF: »MDA oziroma mladinsko prostovoljno delo je v dobi stabilizacijskih prizadevanj izredno pomembno. Mladi pa z njim kujejo tudi prijateljstvo, enotnost, tovarištvo. Kako se mladi fužinarji vključujejo na tem področju?« Metulj: »Res je, da so MDA oziroma prostovoljno delo izredno pomembni dejavniki, sploh pa se je to pokazalo v zadnjih Ob prazniku občine Ravne so na Strojni položili temeljni kamen za novo osnovno šolo. To je bil za Strojance pomemben dogodek. Kmalu se bodo tudi njihovi osnovnošolci učili v toplih in svetlih učilnicah. Sodoben pouk jim bo omogočal lažje enakopravno vključevanje v nadaljnje usmerjeno izobraževanje. Na svečani prireditvi so prebrali in vgradili v temelje za novo šolo spominsko listino z naslednjim besedilom. V času, ko mineva 36 let od zadnjih bojev in zmage nad fašizmom, v letu, ko praznujemo 40. obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in 40. obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda, v dneh, ko občani ravenske občine praznujemo svoj praznik, smo krajani Strojne in občani ravenske občine s samoprispevkom zagotovili gradnjo nove osnovne šole na STROJNI, da bi svojo dejavnost usmerjala v ohranjanje, razvijanje in utrjevanje tradicij narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, da bi bila temelj graditve samoupravne socialistične družbe, da bi sedanje in prihodnje rodove letih, ko bijemo veliko bitko za stabilizacijo. Iz leta v leto je več MDA po naši domovini, na katerih se gradijo ceste, železnice, mostovi, kopljejo jarki za vodovodne napeljave, telefonske priključke itd. Na akcijah pa se izredno utrjuje bratstvo in enotnost ter tovarištvo. Vsako leto pa je za MDA večji interes tudi pri mladini v železarni Ravne. Mladince kadrujejo v naslednje brigade: Slovenske Gorice ’81, Istra ’81, Streževo ’81, brigado bratstva v Srbu na Hrvaškem, tu pa so še mednarodne brigade. Veliko je mladincev, ki v brigado ne morejo iti, ker so nujno potrebni v proizvodnji.« MF: »Kako si zadovoljen s sodelovanjem med svetom ZSMS SOZD SZ in KS OO ZSMS železarne?« Metulj: »Menim, da je sodelovanje dobro, saj imamo na tem nivoju skupen akcijski program, za katerega smo zadolženi vsi, da ga izvajamo.« MF: »Sodelujete tudi s KK ZSMS Ravne iu OK ZSMS Ravne. Kako ocenjuješ sodelovanje?« Metulj: »KS OO ZSMS železarne je neposredno vključen v delo KK ZSMS Ravne ter OK ZSMS, tako da mora biti sodelovanje obojestransko dobro, čeprav bi lahko bilo s KK ZSMS še boljše.« MF: »Kaj misliš, kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo delo OO ZSMS in s tem tudi KS OO ZSMS še boljše?« Metulj: »Mislim, da bi se v delo mladine morali še bolj vključiti mladi komunisti, še posebno v tistih OO, kjer je delo le-teh še posebno kritično. Predvsem pa bi morale nedelavnost svoje OO ZSMS obravnavati družbenopolitične organizacije. Nekateri se premalo zavedajo, da smo lahko samo s skupnimi močmi v celoti kos nalogam in ciljem, ki so pred nami.« MF: »Za konec pogovora pa nam še zaupaj svoje želje!« Metulj: »Želim si, da bi odpravili vse omenjene napake oziroma slabosti, predvsem pa, da bi se v delo mladinske organizacije aktivno vključili ostali člani ZSMS.« MF: »Hvala za pogovor!« Metulj: »Prosim.« M. K. Voranc p učila čuvati bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, da bodo ostale Titove ideje neuvrščenosti in enakopravnosti naš danes in naš jutri. Strojna, 15. maja 1981 Krajani Strojne in občani občine Ravne MLADI SO PISALI IN RISALI NA TEMO »BORBA, DELO, SADOVI« Na razpis akcije »Borba, delo, sadovi«, ki ga je izdelala zveza kulturnih organizacij Ravne na Koroškem, so osnovnošolci in srednješolci risali in pisali. Akcija je potekala v okviru praznovanja 40. obletnice vstaje slovenskega naroda in nastanka OF. Na dan mladosti so bile podeljene nagrade za najboljša likovna dela in spise. V likovnem salonu na Ravnah pa so odprli razstavo mladih likovnikov na to temo. Novinarsko-dopisniški krožek osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem Učenci OŠ Prežihov Kako določamo prednost investicij Namen tega članka je, da vsi tisti sodelavci, ki soodločajo o tem, ali se posamezna investicijska zamisel izvede ali ne, dobe pregled, katerim minimalnim zahtevam mora investicijska dokumentacija ustrezati, da bi projekt lahko tudi realizirali oziroma da bo imel prednost ob postopku pridobiva-nja kreditov pri poslovnih bankah. Z vzporejanjem določil in kriterijev o prednosti investicij iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda Slovenske železarne za obdobje 1981 do 1985 s kriteriji dogovora o družbenem planu SRS za isto obdobje bom skušal pokazati, da sta določili usklajeni in za nas v Slovenskih železarnah obvezni, ker smo neposredno ali posredno sopodpisniki obeh dokumentov. V dogovoru je sedem kriterijev, ki opredeljujejo minimalne zahteve pri obravnavi investicijskih naložb na področju industrije. 1. Kriterij dohodka odreja, da mora biti dohodek, ki ga investicija prinaša na enega zaposlenega delavca, najmanj 400.000 dinarjev. Najmanj tolikšen dohodek mora biti dosežen, ko bo investicija dajala načrtovano novo proizvodnjo ali pri povečanju obstoječe proizvodnje iz deleža povečanja na ck* datno zaposlenega delavca. Istočasno mora investicija ustrezati zahtevku, da je razmerje višine dohodka na porabljeni dinar za nameravano investicijo najmanj 0,30. Kriterij dohodka utemeljuje ekonomsko uspešnost naložbe. Pogoj, da ta prvi kriterij sploh upoštevamo, je ugotavljanje ali je investitor sploh sposoben zagotoviti potrebna sredstva za realizacijo investicije in za odplačila. Razmerje med sredstvi, Id jih ima investitor za reprodukcijo proti predračunu potrebnih sredstev za investicijo, mora biti večje ali najmanj enako 14,5. Če investitor ne more sam zagotoviti toliko akumulacije, se pravi, dohodkovni kriterij sploh ne more upoštevati pri ocenjevanju investicije. Razumljivo, če je premalo lastnih sredstev, morajo biti drugi dejavniki toliko močnejši, da se lahko dokaže upravičenost naložbe. V Slovenskih železarnah smo se odločili, da bomo ob enakih pogojih dali prednost tistim investitorjem, ki iz lastnih sredstev zagotavljajo najmanj 10 % celotnega investicijskega zneska oziroma najmanj 25 % lastnih sredstev in sredstev zunanjih sovlagateljev. Prednost dajemo tudi delovni organizaciji, ki uspešno posluje, kar se kaže v ustvarjanju dohodka v primerjavi z vloženim delom in sredstvi, v ustreznosti razporejanja čistega dohodka in v likvidnosti tekočega in predvidenega poslovanja. Ne bomo podprli takih investicij, ki presegajo finančne, kadrovske, materialne in druge sposobnosti investitorja. S tem, da smo opredelili naložbe v jeklarne za prednostne, bomo imeli za vrednotenje dohodkovnega kriterija ravno pri dokazovanju reproduktivne sposobnosti večkrat težave, ker je znano, da so naložbe na področju črne metalurgije drage, medtem ko bo višino dohodka na zaposlenega zelo lahko dokazovati, 2. Drugi kriterij je izvozna usmeritev. Dogovor odmerja predelovalni kovinski in elektro industriji najmanj 40% deleža deviznega prihodka v celotnem prihodku. Za črno metalurgijo velja, da mora biti delež proizvodnje deficitarnih surovin v celotnem prihodku 40%. V tolmačenju o uporabi kriterijev so v dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 posebej navedene vse surovine in proizvodi, katere lahko upoštevamo kot deficitarne. Teh skupin je 26 in med njimi tudi pretežni del proizvodov črne metalurgije. Obe navedeni določili sta pogojeni. Na področju predelave mora biti osnovno dokazana pozitivna devizna bilanca, kar je izločilno določilo za ocenjevanje izvozne usmeritve. Enako velja za črno metalurgijo, da devizni odliv ne sme biti večji od polovice celotnega prihodka, da bi lahko upoštevali ta kriterij izvoza. V 38. členu sam. sporazuma o temeljih razvoja S2 med drugim piše: Izvažali bomo predvsem plemenite, predelane, dražje izdelke, da bomo ob isti vrednosti izvoza izvozili čim manjše količine. Ob taki usmeritvi bomo z vrednostjo neposrednega izvoza pokrili 80 % potreb po uvozu reprodukcijskega materiala. Naloga je zahtevna in zato smo v notranji obravnavi investicijskih programov celo zaostrili izvozni kriterij z zahtevo, da morajo projekti s področja predelave zagotavljati vsaj 50 % nove proizvodnje v izvoz. V črni metalurgiji je delež uvoza pogosto visok, posebno še, če potrebam repromaterialov prištejemo še vrednost uvoza opreme. 3. Naslednji kriterij obravnava razvojno tehnološko intenzivnost. Tukaj imamo zopet dve možnosti, od katerih prva pravi, da mora bati delež nabavne vrednosti avtomatiziranih naprav v vrednosti delovnih naprav 80% in da bo investitor vlagal v razvoj najmanj 3 % doseženega bruto dohodka, ko bo izvršena investicija. Druga možnost vrednotenja razvojno-tehnološke intenzivnosti je dana s tem, če je delež delavcev z visoko in višjo izobrazbo v kadrovski sestavi nove investicije ali za povečani delež proizvodnje najmanj 15 % in bodo znašala vlaganja v razvoj od novo doseženega bruto dohodka najmanj 6%. 4. Četrti kriterij obravnava gospodarno rabo energije. Poraba energije mora biti manjša ali kvečjemu enaka 0,3 TJ na 1 milijon dinarjev bruto dohodka. Za lažje razumevanje, ker je v rabi nova, zakonsko predpisana mera J (joul), je potrebna kratka razluga. 1 TJ (Tera Joul) je 101! J ali 1 cal = 4,2 J. Primer: 1000 kg mazuta predstavlja 300 X 104 cal = 39 X 10’J. Vsa navodila in podatki za preračunavanje so obsežena v tolmačenju k družbenemu dogovoru. Pri naših kriterijih v SaS o temeljih razvoja S2 ni določil, na osnovi katerih bi lahko opredelili investicijo in je samo ugodnejši rezultat merilo za prednost, ker nimamo odrejenih vrednosti oziroma meril ter najmanjših zahtev. Kriterij iz dogovora odreja spodnjo mejo, ki je za metalurške obrate pri porabi energije težko dosegljiva oziroma pri proizvodnji jekla dosegljiva samo za izjemno visok delež plemenitih jekel, ki povečujejo vrednost bruto dohodka. 5. Ta kriterij se nanaša na racionalno rabo surovin in odreja, da ne sme biti delež uvoznih oziroma domačih deficitarnih surovin in proizvodov večjd od 0,8 dinarjev na 1 dinar doseženega bruto dohodka po izvršeni investiciji. 6. Kriterij racionalnega zaposlovanja odreja, da sme biti število novo zaposlenih delavcev na 10 milijonov vrednosti opreme v bazni industriji največ 2 in v predelovalni industriji največ 6. Ti dve omejitvi sta pa različni za posamezne občine in odvisni od korektivnih faktorjev, ki so določeni v odvisnosti od razpoložljive delovne sile oziroma možnosti zaposlovanja v posamezni občini. V Celju je ta faktor 0,361, na Jesenicah 0,133, Ljubljana Vič-Rudnik 0,474, Radovljica 0,398 in na Ravnah 0,500, torej povsod manj, kot je v kriteriju odmerjeno število. 7. Sedmi in zadnji kriterij obravnava prostorsko ekološke zahteve. Če- prav je naveden kot zadnji, je izjemno pomemben, saj je obravnava in ocenjevanje investicijskega programa pogojena s tem, da mora projekt ustrezati vsem zahtevam varstva okolja in drugih vpHvov. Ta kriterij npr. določa, da ne sme biti za novo investicijo več kot četrtina novo zaposlenih delavcev takih, ki prihajajo na delo iz oddaljenosti več kot 20 km ali potrebujejo več kot pol ure za pot na delo. Odmerjena je tudi poraba pitne vode s 500 m1 na 1 milijon dinarjev dohodka itd. Če projekt ne ustreza določilom tega kriterija, se ne more ocenjevati in vrednotiti, tako odreja dfuž-beni dogovor. Za ocenjevanje neke investicije v okviru sozda Slovenske železarne mora torej vsak pregledati samoupravni sporazum o temeljih plana sozda S2 za obdobje 1981 — 1985 in temeljih plana interne banke za obravnavano obdobje, najmanj pa III. poglavje — investicije ter IX. poglavje obseg naložb in njihovo financiranje, če je zagotovljena ekonomska uspešnost predlagane r--------------------------------^ OB ROBU: KDAJ NORME ZA DELO V PISARNAH Doslej je veljalo za neizpodbitno, da se delo v proizvodnji da spraviti v norme, nikakor pa ne ono v pisarnah. Ni prodrlo dejstvo, da mora delavec v proizvodnji opraviti na stotine operacij, preden skon-ča izdelek, za pisalnimi mizami pa je postopkov manj in vendar nihče ne sliši rad o normiranju tega dela. Res, da reči niso preproste, saj je delo strojepiske drugačno od referentovega, to spet drugačno od dela projektanta, raziskovalca, vodje službe in ravnatelja. Ne moremo reči strojepiski — napiši 20 tipkanih strani, pa imaš normo, ali gasilcu, da naj pogasi 10 požarov ali telefonistu, naj da 30 zvez ali pravniku naj napiše 10 sporazumov itn. Različnost torej sega od čisto rutinskega do ustvarjalnega in kombiniranega dela. Za vse to je treba najti ustrezne metode, ki pa ne bodo smele biti enkrat za vselej izumljene, ampak v osnovi take, da bodo vedno znova spodbujale h kvalitetnejšemu delu. Zadnji čas v železarni že resneje razmišljamo, kako bd podobno kot v proizvodnji izmerili in normirali delo. Glasovi o tem prihajajo celo od tam, kjer so prej vztrajno trdili, da to ni možno. V osnutku resolucije za 3. kongres samoupravljavcev piše o tem: »Vsako delo je mogoče meriti in ocenjevati, osebni dohodek pa se mora oblikovati izključno na podlagi količine in kvalitete opravljenega dela vsakega delavca.« Kadar bomo take norme imeli, bomo najbrž tudi videli, če nas je v administraciji zares preveč ali ne. Nekaj težje ali pa nejasno je v predstavah, kako izmerjeno in normirano delo ocenjevati, vrednotiti. Kdo bo tisti, ki bo določil, da napisan sporazum velja toliko dinarjev, psihologov pogovor z delavcem toliko, referentovo delo z delegacijami pa toliko itn. Skratka, ne bi bilo odveč imeti v delovnih skupnostih izdelane normative, ki bi odrejali kaj, kako in koliko je treba opraviti za svoje osebne dohodke in tudi za-, to, da bi TOZD pošteno zaračunavali svoje delo. Zdaj je še vse preveč počez. Do realizacije je najbrž res dolga pot, a že to je dosti, da se je v glavah vendarle nekaj preokrenilo in da razmišljamo tudi v to smer. Z. Strgar V J Signiranje krožnih žag LJUDJE IN STROJI — z razstave fotografij v TOZD stroji in deli. Fotografije Franc Kamnik, organizacija Adi Zih. investicije in ta ustreza kriterijem iz samoupravnega sporazuma ter šestim od sedmih kriterijev iz družbenega dogovora, bo taka investicija gotovo našla pot do realizacije, če bodo za to zagotovljena tudi finančna sredstva in potrebne devize za uvoz opreme. Za tiste, ki se bodo podrobneje ukvarjali z metodologijo vrednotenja investicijskih programov v okviru Slovenskih železarn po veljavnih kriterijih za doseganje minimalnih zahtev uspešnosti naložb, pa še toliko. Vse službe za razvoj in investicijske službe v delovnih organizacijah bodo dobile celoten material s podrobnimi navodili za praktično uporabo. Kriteriji so namreč razdeljeni po svoji vplivnosti še v skupine, od katerih prinaša: — dohodek in racionalizacija zaposlovanja skupno 30% ali 30 točk — izvozna usmeritev 30 % in zopet 30 točk — razvojna tehnološka intenzivnost 30% ter 30 točk — racionalna raba energije in surovin 10% ali 10 točk. Vsako določilo- v kriteriju prinaša odrejeno število točk in so po sorodnosti namena povezani v skupine. Če investicijski program ustreza vsem minimalnim zahtevam, doseže skupno 100 točk. Prvi pogoj je seveda, da ustreza tudi prostorsko ekološkim zahtevam. Možno je tudi, da investicijski program še ocenjujemo, čeprav ni izpolnjena zahteva za eno prej navedenih skupin. Sicer pa dosti o tem, podrobnosti bodo itak morali spoznati samo tisti, ki bodo morali pripravljati podatke za ocenjevanje investicij. Za vse, ki se bodo ukvarjali s pripravo podatkov za ocenjevanje učinkovitosti investicij po določilih kriterijev iz dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985, bo v okviru sozda S2 or- ganiziran poseben seminar za uporabo metodologije vrednotenja in navodil za praktično uporabo. Prepričan sem, da bodo vsi udeleženci seminarja v svojih delovnih organizacijah rade volje posredovali svoje znanje vsem zainteresiranim, ki soodločajo pri odobritvah in bodo želeli kaj več zvedeti o podrobnostih ocenjevanja projektov v pripravi za izvedbo investicij. Menim pa, da toliko, kolikor je povedanega v temle prispevku, zadošča za splošno obveščenost vseh sodelavcev, predvsem pa tistih, ki bodo sodelovali v razpravah in postopku potrjevanja posameznih investicij od zasnove do potrditve investicijskega programa. Vseh investicij se seveda ne da meriti z enotnimi merili in nekatere, za katere ne veljajo kriteriji iz dogovora, dogovor že navaja. Enako kot investicijski program za nove naprave in proizvodnjo se ne da obravnavati sanacijskih programov. Nekatere investicije bodo potrebne in nujne samo zaradi zaščite okolja in bodo izvedene, čeprav vemo, da ne morejo ustrezati kriterijem za vrednotenje uspešnosti naložb po dogovoru. Možno je, da bomo obravnavali tudi investicije, fai niso hiti ekonomsko posehno uspešne niti namenjene izvozu in ne bodo ustrezale zahtevam kriterijev, so pa družbeno posebno pomembne ter bodo realizirane, vendar bodo že pri obravnavanju investicijske namere označene kot družbeno pomembne. Za vse druge investicije, katere obravnavate v temeljnih organizaciji združenega dela, naj pa velja, da je treba kriterije iz samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981 — 1985 in kriterije iz dogovora o družbenem planu SR Slovenije za to srednjeročno obdobje upoštevati, predvsem pa naložbe z vrednostjo nad 50.000 din, kot to dogovor opredeljuje. Milan Marolt Politična misel v delovni obleki NEDISCIPLINO TOZDOV REŠUJEJO VRATARJI »Preden sem postal leta 1949 član ZKJ, sem bil med 2. svetovno vojno skojevec. Sicer pa sem, preden sem pričel delati v ravenski železarni, dolga leta služboval v JLA. Doslej sem večkrat zase primerjal delo komunistov v JLA in v taki delovni organizaciji, kot je železarna. Komunisti v JLA smo imeli poleg vsakdanjih aktivnosti še dodatne zadolžitve. Takrat nismo dopuščali, kar verjetno tudi danes ne, da bi se problemi kopičili. Tako smo vselej o odprtih vprašanjih in morebitnih drugih nalogah najprej razpravljali komunisti. Mislim, da smo bi-ii mnogo bolj dosledni in konkretni pri delu in dajanju političnih ocen,« je uvodoma povedal Dušan Jovanov, nekdanji borec NOB, vodja varnostno nadzorne službe DS KSZ. Kljub temu, da se je tov. Jovanov pri odhodu iz JLA upokojil, ni prenehal aktivno delovati. Leta 1965 se je zaposlil v ravenski železarni, kjer še danes opravlja odgovorno in ne preveč priljubljeno delo. »Ko sem leta 1965 pričel delati v železarni, sem bil skraja nekoliko presenečen predvsem zaradi nekoliko drugačnega načina dela osnovne partijske organizacije. Mnogokrat sem v svoji OO ZKS DS KSZ spregovoril o nekaterih odprtih vprašanj, ki se dnevno pojavljajo v naši službi. Ker smo vratarji zadolženi za zavarovanje železarne in ne nazadnje tudi za delovno disciplino ob vstopu v železarno in izstopu iz nje, smo dnevno izpostavljeni kritiki in celo napadom nekaterih delavcev. Kljub temu, da smo tako naša služba kot komunisti večkrat opozorili na takšna dogajanja vodje tozdov in poslovodni odbor, se stanje ne izboljšuje. Kot starega, prekaljenega komunista me takšni nedelavni in ne-tovari&ki odnosi zelo motijo. Včasih se problemi tako nakopičijo, da človek težko ostane miren.« Kljub težavam, ki so stvar vse železarne, komunisti pri VNS ne držijo križem rok, ampak poskušajo sami reševati probleme. »Mnogokrat komunisti (bolj malo nas je v naši službi) poskušamo najti pravo pot k rešitvi, pač tisto, da se pri opravljanju službe ne bi preveč zamerili delavcem. Kaj naj naredimo mi vratarji za boljšo disciplino, če tega ne storijo vodilni v tozdih? Nismo vratarji za to, da bomo delali red in disciplino v tozdih. Kot kaže, včasih zavlada nedisciplina tudi pri vodstvenih delavcih, saj tudi ti zamujajo na delo ali pa kar tako zapuščajo železarno med delovnim časom. Seveda to vidijo tudi drugi delavci, zato se ni čuditi, da imamo precej nediscipline v ravenski železarni,« je opozoril tov. Jovanov. Da je lahko pri delu in političnih akcijah uspešen le tisti komunist, ki precej ve, se zaveda tudi naš sogovornik. »Mene zadnji dogodki doma in po svetu, predvsem pa na Kosovem niso toliko presenetili, kot so morda nekatere druge občane. Že od nekdaj skrbim, da sem o aktualnih dogajanjih dobro informiran. Redno berem dnevno časopisje, revije in časopis JLA. Menda še nikoli nisem zamudil TV dnevnika. To delam zato, ker vem, da lahko le dobro informiran komunist uspešno opravlja svoje delo in politične naloge. Da včasih tudi komuniste in druge delavce zasvoji dezinformacija, so po mojem komunisti sami krivi. Vsem drugim delavcem pa bi morale resnično informiranost priskrbeti OO ZKS in druge družbenopolitične organizacije v tozdih in delovnih skupnostih. Žal drži ugotovitev, da je danes precej komunistov, ki ne skrbijo za lastno informiranje,« je sklenil Dušan Jovanov. KOMUNISTI V TEŽKI KOVAČNICI KOS DELOVNIM IN POLITIČNIM NALOGAM »Več kot 20 let sem že član ZKJ, skoraj tako dolgo, kot imam delovne dobe. Dobro se še spominjam, kako sem bil sprejet v ZK. Kljub temu, da sem bil še zelo mlad, sem izpolnjeval vse pogoje za sprejem. Ker so takrat v partijo sprejemali res prizadevne in disciplinirane delavce, je bil zame sprejem v ZK kot nagrada in priznanje,« je uvodoma dejal Jože Planinšec, prvi kovač v TOZD kovačnica. Danes je po mnenju tov. Planinšca sprejem mladih delavcev v ZKJ nekoliko drugačen. Po njegovem se ne gleda toliko na kvaliteto novih članov, saj nekatere osnovne partijske organizacije sprejemajo v ZK preveč kampanjsko. »Mislim, da je v zvezi komunistov precej takih, ki so komunisti postali zato, da bi od tega imeli koristi. Le malo je tistih, ki niso kot komunisti dosegli svojega življenjskega cilja. Tisti, ki so ga s pomočjo članstva v zvezi komunistov, danes niso več tako delavni v svoji organizaciji. Tudi v naši OO ZKS bi se našli taki, vendar jim starejši delavci in komunisti ne dovolimo privilegijev. Kot mnogi ravenski železarji komunisti se tudi Jože Planinšec dnevno srečuje z mnogimi odprtimi vprašanji in problemi, tako pri kovaškem stroju kot tudi pri uresničevanju samoupravne politike. »V tem času je v naši temeljni organizaciji največ razprav o posodobitvi starega dela kovačnice, kjer delam tudi jaz. Nič manj razprav pa ni tudi na področju delitve osebnih dohodkov. Na ta račun je zadnje čase slišati marsikatero dezinformacijo. Tudi pri nas imamo nekaj takšnih, ki niso dobri delavci, so pa dobri takrat, ko je treba med druge vnesti nezadovoljstvo. Marsikaj bi se že zgodilo, če ne bi komunisti in drugi zavedni kovači pravočasno stopili na prste nergačem'. Mislim, če jih ne bi pravilno informirali o dnevnih odprtih vprašanjih'. Trdim lahko, da smo komunisti v kovačnici z dosedanjim delom dokazali, da smo kos delovnim in političnim nalogam. Kljub temu pa tu in tam pade kakšna kritika tudi na naš račun. Zadnje čase npr. večkrat slišimo, češ zakaj pa člani zveze komunistov ne poskrbimo, da bi se kovačnica čimprej posodobila. Kje so glavni vzroki za zavlačevanje, tudi jaz ne vem. Vem le, da je vmes posegla politika gospodarske stabilizacije. To vedo tudi drugi, le da nočejo vedeti in razumeti sedanjih gospodarskih težav,« je še pripomnil tov. Planinšec. VESTNI PRI DELU IN POLITIČNIH NALOGAH Osnovna organizacija ZKS TOZD razvoj proizvodnje in trga, katere član je tudi Ivan Pepevnik, član ZK 24 let, sicer pa vodja planiranja materiala in proizvodnje, je ena tistih v železarni, ki je z dosedanjim delom dokazala visoko politično pripadnost. »Naša osnovna organizacija dela dobro, kar je pripisati zavestnim komunistom in visoki strokovni stopnji članov kakor tudi drugih delavcev, ki niso člani ZK. Za naše uspešno politično delo velja ugotovitev, da je v veliki meri uspešno delovanje družbenopolitičnih organizacij odvisno tudi od vodstva tozdov, od katerih dobijo resnične in pravočasne informacije. Mislim, da je virov informiranja v železarni dovolj, sistem informiranja pa zadovoljiv. Zato danes ne bi smeli govoriti o neinformiranosti, še posebno ne med komunisti. Res pa je, da je lahko vsak informiran toliko, kot to želi. Ta čas ravenske železarje najbolj zanimajo poslovni uspehi, ki so kljub težavam zadovoljivi. Nič manj zanimanja pa ni za dogajanja doma in po svetu, predvsem za dogajanja na Kosovu. Komunisti menimo, da smo premalo informirani o tistih dogodkih, ki so naperjeni proti našemu samoupravnemu sistemu, tradicijam NOB, in pridobitvam na osnovi bratstva in enotnosti. Iz naših KS ČRNA NA KOROŠKEM: NOVA VAŠKA SKUPNOST LUDRANSKI VRH Potem ko so krajani Ludran-skega vrha in Bistre že ob spomladanskih razpravah o reorganizaciji KS Crna izrazili željo po lastni vaški skupnosti, je bila prve dni junija z majhno svečanostjo ustanovljena vaška skupnost Ludranski vrh. V njej danes živi 150 ljudi v 58 gospodinjstvih. Tako v KS Črna ponovno delujejo štiri vaške skupnosti, in sicer v Koprivni, Javorju, Podpeci in Lu-dranskem vrhu. V Podpeci so končno stekla dela pni ureditvi makadamskih cest v naselju v dolžini 700 metrov. Dela bo financirala Lesna Slovenj Gradec, TOZD gradnje, veljala pa bodo okrog 500.000 din. Čez hudournik v Podpeci so junija zgradili tudi nov leseni most, ki je veljal 200.000 din. Poročali smo že, da bi morali monterji ptt podjetja iz Maribora že lani, predvsem pa letošnjo pomlad položiti nov medkrajevni in mednarodni telefonski kabel od Mušenika do centrale v Črni. Kljub negodovanju in posredovanju nekaterih delovnih organizacij in črnjanske krajevne skupnosti monterjev iz Maribora ni. Črnjani jih komaj čakajo, saj bodo šele z ureditvijo te telefonske linije dobili dodatnih 60 številk. Da človeška solidarnost ne pozna mej, je dokazala tudi vaška skupnost Javorje, ki je solidarno delala pri ureditvi novega, 1200 metrov dolgega vodovoda za kmetijo Krištan, na kateri gospodari Štefka Miklič. V tej akciji so sodelovali tamkajšnji kmetje, KS V naši temeljni organizaciji smo na nivoju delovnih skupin uvedli sistem informiranja, tako da skoraj v vsaki delovni skupini posamezni delegati samoupravnih organov in SIS morajo poročati o svojem delu. Mislim, da je ta sistem dober in vreden posnemanja,« je poudaril tov. Pepevnik. Veliko skrb v tej temeljni organizaciji posvečajo tudi samoiniciativnemu delu. Tako ugotavljajo, da je samoini-ciativa delavcev dobra, saj kljub težavam, ki se dnevno pojavljajo zaradi nepravočasne dobave raznega reproma-teriala, doslej skoraj ni prišlo do zastojev. Tako, kot so vestni pri delu, so tudi pri političnih nalogah. »Že od nekdaj imam navado, da si na sejah osnovne partijske organizacije, beležim aktualne razprave za lastno uporabo. Tako včasih ugotovim, da smo se za nekaj dogovorili, a tega nismo spravili v življenje. Seveda takrat ponovno spregovorim na seji OO ZKS. Sicer pa me zadnje čase moti nedisciplina in neodgovorno obnašanje do proizvodnih postopkov. Ne morem razumeti, da so nedisciplinirani vedno isti delavci in da so med njimi tudi komunisti. Sprašujem se, zakaj proti takim ne ukrepamo bolj dosledno po partijskih stališčih in zakonu o združenem delu,« je sklenil tov. Pepevnik. Franc Rotar krajev Črna in Lesna Slovenj Gradec, temeljna organizacija kmetov Ravne na Koroškem. Na zadnjem sestanku sveta potrošnikov pri čmjanski krajevni skupnosti so člani kritično spregovorili o neurejeni preskrbi z nekaterimi prehrambnimi artikli. Njihove trgovine niso zadovoljivo založene s kvalitetno zelenjavo in južnim sadjem. Kljub temu, da se Povrtnina iz Maribora trudi, Črnjani niso povsem zadovoljni s kvaliteto sadja in zelenjave. Tudi s kvaliteto kruha, ki ga pečejo v tamkajšnji Intesovi pekami, niso povsem zadovoljni. Na sestanku sveta potrošnikov so predstavniki Intesa povedali, da imajo težave pri peki zaradi zastarele pekarne in zaradi slabe kvalitete moke. Kljub vsemu pa so obljubili, da bodo pekli boljši kruh. KS MEŽICA: PREMAJHNA SKRB ZA ČISTOČO KRAJA Mežičani se najbrž tudi letos -ne bodo kopali doma. Tajnik KS Mežica Leopold Golobinek je povedal, da bo sicer Stavbenik bazen pravočasno popravil, le da ne bodo uspeli urediti dotok čiste vode za kopališče. Odločili so se namreč, da bodo bazen napolnili 7. vodo iz krajevnega vodovoda, tega pa v bližini kopališča ni. Zato bodo letos uredili vodovod večjega premera. Mežičani ugotavljajo, da je njihova športna dvorana pri osnovni šoli, ki so jo leta 1978 zgradili s sredstvi samoprispevka, vsak dan povsem zasedena. Tako se v njej poleg učencev osnovne šole rekreirajo tudi mnogi starejši Mežičani. Nič manj pa v Mežici ni obiskano teniško igrišče, ki so ga tudi uredili leta 1978. Znatno se je povečalo število ljubiteljev tega »belega« športa, saj je kar težko priti na vrsto za igranje. V Mežico namreč prihajajo igrat tenis tudi z Raven, Prevalj in iz Črne. Krajevna skupnost ima največ težav pri rednem vzdrževanju kraja. Kljub urejenemu odvozu smeti in nameščenim številnim košaram za smeti pri KS ugotavljajo, da tako zanemarjena Mežica še nikdar ni bila. Ob letošnji očiščevalni akciji so ugotovili, da nekateri Mežičani odlagajo razne odpadke kar v Mežo in druge potoke. Očitno je precej padla zavest in odgovornost do družbene lastnine, saj nekaterim ni mar, koliko denarja krajevna skupnost porabi za redno in dodatno vzdrževanje parkov, nasadov in ulic. Pozabljajo, da je denar, ki ga porabi za to dejavnošt, predvsem njihov, tisti, ki ga delovne organizacije namenjajo za dejavnost krajevnih skupnosti iz 0,5 BOD. KS PREVALJE: BOLJ REDEN DOTOK DENARJA Ker so lani krajevne skupnosti v ravenski občini imele nemalo težav zaradi nerednega dotoka sredstev iz delovnih organizacij, je v začetku leta skupščina obči- Strojanski pionirji pri polaganju temeljnega kamna za svojo novo šolo ne morala le-te spomniti na sprejeti dogovor. »Sele po posredovanju SO Ravne se je tudi v naši krajevni, skupnosti izboljšalo stanje, saj sedaj delovne organizacije redno nakazujejo sredstva. Mi pri krajevni skupnosti pa lahko bolj dosledno izvršujemo sprejete programe,« je povedal tajnik KS Prevalje Rajko Vute. KS RAVNE NA KOROŠKEM: TUDI RAVENČANI PKENAVELIČANI? V tem poletnem času Ravenčane najbolj skrbi, kako bodo preživeli svoj letni dopust, zanima pa jih tudi, kako bodo zaživele nove krajevne skupnosti. Nekateri že sedaj »strateško« načrtujejo, kako se bodo »izognili« funkcijam in zadolžitvam v svojih krajevnih skupnostih. »Zal na Ravnah med krajani vedno bolj ugotavljamo nezainteresiranost in prenaveličanost do dela v krajevni samoupravi in družbenopolitičnem življenju. Več ali manj vsi vemo, da že nekaj let družbenopolitično delo in delo v krajevni samoupravi sloni le na nekaterih Ravenčanih. Kljub temu, da v naši krajevni skupnosti živi že okrog 10.000 prebivalcev, se stanje ne izboljšuje, saj večina prebivalcev pozna le svoj »šiht« v železarni, dela svojega prostega časa pa ni pripravljena žrtvovati za napredek kraja in krajevne samouprave. Kljub takemu nezadovoljivemu stanju, je kadrovski komisiji pri KK SZDL Ravne uspelo evidentirati take delegate za bodoče funkcionarje novih krajevnih skupnosti in vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki so z dosedanjim delom dokazali, da so kos mnogim nalogam. Treba je povedati, da so bili nekateri čisto na novo evidentirani in da je bilo pri evidentiranju upoštevano teritorialno načelo. Tako smo upoštevali želje mnogih občanov, kdo naj bi jih v prihodnje zastopal v organih krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah,« je poudaril Ivan Vušnik, predsednik skupščine KS Ravne. Potem ko je odbor za izgradnjo novega otroškega vrtca na Javorniku že pred časom pričel pridobivati idejni načrt (ta je že nared) in drugo gradbeno dokumentacijo in dovoljenja, vse kaže, da bo gradnja vrtca stekla prihodnjo spomlad. Kljub temu, da prve dni junija vreme ni bilo najlepše, so na Ravnah odprli letno kopališče, ki bo tudi letos edino odprto v Mežiški dolini. Nekoliko več težav pa imajo ta čas na Ravnah z reproduktivno kinematografijo, saj je ravenska kino dvorana v tako slabem stanju, da jo utegnejo vsak čas zapreti. Ravenčani imajo nemalo težav tudi pri popravilu oziroma gradnji novega mostu čez Mežo pri kino dvorani. Star leseni most naj bi že pred časom porušili ih na tem kraju zgradili betonskega, prek katerega naj bi speljali cesto Ravne—Kotlje. So pa končno junija stekla dela pri ureditvi nove telefonske linije za južni del Čečovja. Tu bo ravenska krajevna skupnost s pomočjo SIS za ptt promet po dolgih letih odlaganja le omogočila »VIGRED« POSVEČENA TITU Z osnovne šole Franja Goloba Prevalje smo dobili 2. številko šolskega glasila »Vigred«. Za m'o-to so si izbrali: »Domovina mi je povedala«, sicer pa je vsebinsko precejšen del »Vigredi« posvečen Titu. Pod naslovom Spomini na Tita je okoli 40 prispevkov in nekaj pesmic učencev od drugega do osmega razreda. V zadnjem delu glasila pa so zapisi o pogovorih, ki so jih imeli učenci literarnega krožka s partizani in izseljenimi med vojno. VRES V MAKEDONIJI Moški pevski zbor Vres je od od 4. do 9. junija gostoval v Makedoniji. Na povabilo tamkajšnjih kulturnih organizacij so imeli koncerte v Probištipu in na Ohridu; ustavili so se tudi v pobrateni občini Varvarin. KUD BRATSTVO GOSTUJE KUD Bratstvo, ki je pred nedavnim navdušilo s premiero ko- IZ OBČINE Občinski koordinacijski odbor za priprave 3. kongresa samo-upravljalcev je zadnje dni maja sklical vse predsednike osnovnih organizacij sindikatov, da bi se dogovorili o poteku razprav o kongresni resoluciji za 3. kongres. V Mežiški dolini smo tako o kongresni resoluciji spregovorili v vseh samoupravnih sredinah, družbenopolitičnih organizacijah, krajevnih skupnostih in drugje. Razprave pa so sočasno potekale z oceno dejanske samoupravne organiziranosti v ravenski občini, in sicer so jo delovni ljudje in občani primerjali z zakonom o združenem delu. PRIPRAVE NA III. KONFERENCO ZSS Kljub temu, da so maja in prve dni junija še potekale aktivnosti za pripravo 3. kongresa samoupravi j alcev, so že stekle priprave za III. konferenco zveze sindikatov Slovenije, ki bo predvidoma konec leta, na njej pa bo beseda o uresničevanju socialne politike in utrjevanju socialne varnosti delavcev. Pri občinskem sindikalnem svetu na Ravnah so povedali, da bodo razprave o tej problematiki v Mežiški dolini lažje potekale, saj so delovni ljudje in občani naše občine o njej spregovorili šele aprila letos na občinski konferenci ZSS. F. Rotar krajanom, da se bodo lahko priključili na telefonsko omrežje. O posodobitvi križišča pred ravensko železarno , po izjavi tov. Vušnika pri ravenski krajevni skupnosti bore malo vedo, saj je bilo postavljenih že nekaj rokov. F. Rotar medije Vuk Bubalo Branka Čopiča, že uspešno gostuje tudi v drugih občinah. V prvi polovici junija so nastopili v Slovenj Gradcu, Velenju in imeli prvo ponovitev na Ravnah. ŠENTANELCI SO PRAZNOVALI 13. junija so imeli vaščani Šentanela kmečki praznik. Ob tej priložnosti so pripravili kulturni program, v katerem so sodelovali Šentanelski pavri, mlajša in »starejša« vaška mladina z recitalom, moški pevski zbor Fužinar in gostje iz zamejske Koroške. DPD SVOBODA USPEŠNO DPD Svoboda Mežica-Prevalje je v začetku junija sodelovala na zaključni prireditvi srečanje slovenskih odrov v Tolminu. Občinstvo jih je lepo sprejelo in tudi pri strokovni žiriji so se dobro odrezali. JUBILEJ SVETNECEGA GAŠPERJA V Titovem domu na Ravnah je bila 5. junija stota predstava Svetnečega Gašperja v izvedbi Mitje Šipka, ki je delo priredil po Prežihovi noveli. Šipek je s Svetnečim Gašperjem »prevandral« vso Slovenijo, sodeloval v rednem programu Borštnikovega srečanja, na ljubljanskem festivalu v Križankah, v Celovcu in drugih krajih zamejske Koroške, pred nedavnim celo na Švedskem na festivalu kulturno-prosvetnih društev. Številčnost predstav in udeležba na uglednih prireditvah je nedvomno priznanje kulturnemu ljubiteljstvu. Stota predstava je bila slovesna, saj je ob tej priložnosti pel tudi mešani pevski zbor Prežihov Voranc, Mitji Šipku pa so podelili posebno plaketo ZKPO občine Ravne in mu čestitali predstavniki KUD Prežihov Voranc in Bratstvo. RAZSTAVA DLUM Od 5. do 12. junija so v likovnem salonu na Ravnah razstavljali člani Društva likovnih umetnikov Maribor. Razstave so se udeležili Ludvik Pandur (olje — platno), Oton Polak (akril, risba), Jože Primožič (akril — platno), Gabrijel Kolbič (varjeno železo, patiniran mavec), Rudolf Kotnik (olje —- armirano platno), Albina Kramberger (sitotisk), Marjan Remec (akvarel), Dušan Kirbiš (risba), Vojko Štuhec (patiniran mavec), Slavko Kores (oljna tempera), Janko Dolenc (hrastov, orehov les), Albin Lugarič (olje), Ivan Čobal (olje — lesonit), Zlatko Zei (pastel), Bojan Golija (olje — papir), Bogdan Čobal (barvna jedkanica), ZorkoJ Tihec Vlasta (terakota, bron); od naših pa France Boštjan, Franc Curk in Andrej Grošelj. POČASNI, MANJ SPRETNI OD VEČINE, PA VENDAR USPEŠNI Tak naslov noče sentimentalnosti in usmiljenja, le preprosto pove, da gre za drugačnost. Gotovo se ga spomnite z razstave izdelkov zavoda za delovno usposabljanje mladine (ZDUM) iz Črne, ki smo jo lahko videli v naših jedilnicah in v avli upravne zgradbe. Mnogi se niso mogli načuditi domiselnosti, preprostosti, natančnosti in esteskemu videzu izdelkov, ki tako zgovorno pričajo, česa vsega so sposobni duševno prizadeti otroci. Vendar ne smemo pozabiti na požrtvovalnost in potrpljenje učiteljev in sploh vseh, ki se v zavodu trudijo, da bi dali tem otrokom čim več, jih usposobili za delo in življenje. V Ljubljani so se ljudje ustavljali pred izložbo in si na glas želeli, da bi jim stanovanje krasile take lepe reči — seveda so bile te reči iz ZDUM. Sicer pa radi pokažejo, kaj zmorejo, zato zmeraj pripravijo razstavo ob koncu šolskega leta, jo ponovijo za turistični teden v Črni in v vitrini pri avtobusni postaji je zmeraj videti kaj novega. Najlepše priznanje je knjiga KULTURA Les, volna, semena, kamen, glina, sukanec in še kaj so materiali, iz katerih oblikujejo tapiserije, preproge, prtičke, lestence, drobne predmete, ki imajo dekorativno in uporabno vrednost. Ideje so lastne (mentorske) ali vzete iz domačih in tujih revij, a te skoraj nikoli niso čisto posnete, ampak spremenjene po lastnih zamislih. . Koliko domišljije in potrpljenja. koliko truda in čuta za este- PLAVANJE PRVENSTVO ŽELEZARNE ZA POSAMEZNIKE V okviru priprav za udeležbo na prvenstvu SOZD Slovenske železarne so se posamezniki pomerili na 50 m dolgi progi. Ženr ske so plavale 50 m prosto. V kategoriji do 35 let je osvojila prvo mesto Silva Šteharnik, pri starejših pa Dragica Golob. V prsnem plavanju pri moških so zmagali: do 25 let Logar, od 25 do 35 let Štalekar, od 35 do 45 let Polanc in nad 45 let Filipančič. MEDNARODNI PLAVALNI MITING V Neheimhulstenu je bil plavalni miting za pionirje. Dejan Karadža je bil zelo uspešen in je zmagal v treh disciplinah: 100 m in 200 m kravl ter 100 m delfin. Saša Slemnikova je zmagala na 400 m kravl in osvojila drugo mesto na 200 m kravl. Neti Ma-tersdorfer pa je bila druga na 400 m kravl. ROKOMET Članska ekipa Fužinarja je v zadnjem kolu vzhodne republiške lige doma izgubila z Ormožem s štirimi goli razlike. Članice so zmagale v Radgoni z 20:8. Mladinci so bili uspešni v Šoštanju in zmagali z 22:15 ter osvojili prvo mesto v republiški ligi — vzhod. REPUBLIŠKI TURNIRJI MLADINCEV IN MLADINK MLADINKE — Na polfinalnem turnirju za prvenstvo Slovenije so igralke Fužinarja osvo- tiko je potrebno iz leta v leto (zavod deluje že od leta 1968). Ročna dela pa spadajo že od vsega začetka v program zaposlitvene tehnike. Delajo v 18 skupinah, v eni pa je od 6 do 9 otrok. Ponudbe za odkup prihajajo že med letom, a jih odklanjajo, saj imajo načeloma prednost starši prizadetih otrok in nekaj izdelkov podarijo tistim delovnim organizacijam, ki jim pomagajo z odpadnim materialom. Kar po- jile tretjo mesto, s tem da so izgubile z Mirno samo z golom razlike in igrale neodločeno z zmagovalcem turnirja Mlinotestom. MLADINCI — Na polfinalnem turnirju so mladinci Fužinarja osvojih prvo mesto pred Sevnico in Koprom in se uvrstili v zaključni del republiškega prvenstva. FUŽINAR TRETJI V SLOVENIJI V Ajdovščini so se pomerile ekipe Lipe, Fužinarja, Aera in Šoštanja. Osvojeno tretje mesto za mlado ekipo Fužinarja je uspeh. Po doseženih rezultatih pa lahko ugotovimo, da so imeli naši mladinci tokrat precej športne smole. Premagali so Šoštanj s 16:15, igrali neodločeno z drugouvrščeno ekipo Aera 15:15 in izgubili z minimalno razliko 10:11 z republiškim prvakom Lipo iz Ajdovščine. NOGOMET VZHODNA REPUBLIŠKA LIGA KOROŠKA — FUŽINAR : KOVINAR 1:1. člani naše selekcije niso izkoristili prednosti domačega igrišča in igrali neodločeno z mariborskim Kovinarjem. PRAGERSKO : KOROŠKA — FUŽINAR 2:0. Na gostovanju na Pragerskem so naši nogometaši zaigrali slabo in izgubili proti boljšim domačinom. KOROŠKA LIGA PECA PRVAK V zadnjem kolu in zaostalih tekmah so bili doseženi naslednji rezultati: tem ostane, prodajo, denar pa porabijo za izlete. Ob mednarodnem letu prizadetih otrok šo bili edini zavod v Jugoslaviji, ki je prejel najvišje priznanje za svoje delo. Za letos (leto 1981 je leto invalidov) so pripravili poseben program in veseli bodo,'če jih obiščete in vidite na lastne oči, kako živijo in delajo drugačni od nas. Zlatka Strgar Šport Peca : Leše 1:0, Fužinar : Slovenj Gradec 1:1, Radlje : Akumulator 5:2, Korotan : Peca 3:1, Peca : Kograd 1:0, .Korotan : Akumulator 2:2, Ojstrica : Leše 2:0. Tekmovalna komisija še ni registrirala vseh rezultatov. Ojstrica in Peca sta zbrali enako število točk. Prvak je postala Peca, ki ima boljšo razliko v golih. TURNIR KADETOV Kadeti Fužinarja (nogometaši do 16. leta) so kot prvaki Koroške sodelovali na turnirju v Murski Soboti. V prvi tekmi so premagali domačine s 3:0, odločilno tekmo pa so izgubili z Železničarjem iz Maribora s 5:1. ODBOJKA TEKMOVANJA ZA JUGOSLOVANSKI POKAL Na področju koroške regije so bile v ženski konkurenci odigrane naslednje tekme: Korotan : Dobrije 0:3, Črna : Mežica 0:3, Dravograd : Mislinja 0:3, Reka : ŠŠD Koroški jeklarji 3:0. Ekipa Fužinarja se je kot prvoligaš uvrstila v zaključni del pokalnega prvenstva v jugoslovanskem merilu. Pri moških sta bila v četrtfinalnih tekmah dosežena naslednja rezultata: Dobrije : Mislinja 3:0 in Fužinar : Reka 3:0. V polfinale sta se še uvrstili ekipi Vuzenice in Mežice. REPUBLIŠKI FINALE ŠŠD V zaključni tekmi za naslov prvaka šolskih športnih društev so dekleta iz Kanala premagala Ravenčanke s 3:0. Š. F. KARATE Ob dnevu zmage je KK Mislinja pripravil karate turnir za pionirje, mladince in člane v ka-tah-tehniki posamezno. Udeležilo se ga je tudi 22 članov KK Ravne, uvrstili pa so se takole: pri pionirjih je bil 1. Mager, 4. Breznik, 5. Vukovič; pri pionirkah 1. Vaserfalova, 2. Pandevo-va, 3. Grabnerjeva in 4. Mager-jeva, pri mladinkah Skomško-va 3.; pri mladincih Breznik 3., Sadovnik 4.; pri članih Borovnik 1., Plešnik 5. B. B. PD PREVALJE VABI NA IZLETE PD Prevalje že vrsto let uspešno prireja izlete in pohode. Lani pa so prevaljski planinci kljub obšežnemu programu uspeli izvesti le dva (Lisca, Vrata) ter v sodelovanju s koroškim PD še izlet po poteh ANOJ. Letos je PD Prevalje sestavilo program izletov tako, da je med drugim upoštevalo tudi želje planincev. Zato upajo, da bo dovolj prijav. 24. maja so se planinci iz Prevalj odpravili na prvi izlet v tej sezoni. Izbran je bil tako, da so se ga lahko udeležili tudi starejši ljubitelji gora. Cilj poti je bila namreč 1119 m visoka Mrzlica. Večina se jih je povzpela še na bližnjo Reško planino, saj je bil dan lep in razpoloženje na višku. Na povratku so si Prevalj-čani ogledali še znano jamo Pekel. V juniju je predviden izlet na Dobrčo, ki slovi zaradi lepega razgleda, in Begunjščico, v sodelovanju z MO pa pohod na Stol. Julija bo izlet na Sutjesko, ki ga pripravlja MDO Koroške. Kljub visoki ceni (3800 din) bo verjetno dovolj prijav, saj v petih dneh prepotuješ dobršen del Jugoslavije. Letos se obeta novost — izletniki se ne bodo vzpeli na Maglič, ampak bodo zato obiskali legendarno Titovo Uži-ce. Kot vsako leto se bodo tudi tokrat srečali s pobratenimi planinci iz Goražd. V avgustu bodo na svoj račun prišli zahtevnejši planinci, saj je načrtovan izlet na špik, Vršič — Sleme, Triglav. V septembru bodo planinci »skočili« čez mejo v Avstrijo in obiskali Golico (Koralpe). Istega meseca se bodo tudi Prevaljčani Udeležili vsakoletnega zbora planincev. Upamo, da ste med naštetimi izleti našli kaj zase. Sporočite nam predloge za izlete! Sicer pa vas vabimo, da se nam pridružite v gorah. Andreja Čibron ALPINISTIČNE NOVICE 14. 6. 1981 so v Kamniških al-pah (Ojstrici) Franc Pušnik — Janeta Kodrin in naveza Janez Žali — Vladimir Janet preplezali smer Ogrin—Omerza. Smer poteka po policah, ki se prepletajo po vsej steni. « Na Peci so bili Anza Štornik, Edi Motaln, Zdravko Mežnarc in Miran Kodrin. Preplezali so Vi-gredno smer. Na Raduhi sva plezala z Ireno Komprej. V soboto, 13. 6. le 50 m od smeri, ki sva jo preplezala prejšnjo nedeljo, sva preplezala novo smer. Poteka po veliki zajedi in daje lepo plezarijo, ki se konča z ozko počjo, včasih tanko, da gre komaj noga notri. Smer sva imenovala Špikina po sedaj najsvetlejši zvezdi na nebu. Ocena je V—VI, višina okrog 120 m. V osrednji steber male Raduhe sva vstopila v nedeljo in začela plezati, po večkrat preplezanem vstopu, ki se po 20 m konča. Od tam dalje pa preide smer v kompaktnejšo skalo. Zgornji del stebra pa je zopet krušljiv. Smeri sva dala ime Marjanova po Marjanu Lačnu, ki se je včasih poskušal v tej smeri in še srečala sva ga tega dne. Ocena je V—VI Al. Ž REKREACIJA IN Tudi odbojkarice Fužinarja so na BOP igrale za B reprezentanco Jugoslavije SODELUJTE PRI IZDELAVI SVETLOBNEGA REKLAMNEGA ZNAKA ŽELEZARNE RAVNE 31. maja je naveza Franc Pušnik, Miran Kodrin in Vladimir Janet opravila prvo ponovitev Tetine smeri (V, 400 m) v Raduhi; Janez Žalig in Stanko Mihev pa sta preplezala sosednji steber in napravila varianto nanj. 7. junija so se zbrali na Grohatu alpinisti s Prevalj in Raven. Tu je, stoji pred nami: ves ponosen, lep in urejen. Kdo? Kulturni dom na Prevaljah. To je naš dom. Zgradili smo ga z našim samoprispevkom, v katerem je bilo tudi veliko samoprispevka mladih. Navsezadnje smo bili med prvimi, ki so zanj glasovali. Stopiš skozi steklena vrata v naš družbeni dom. Tu vsakdo najde nekaj zase: muzikantje svojo sobo, dramska skupina oder, kegljači kegljišče, ljubitelji branja dobre knjige, tudi sejne sobe se najdejo. (Mogoče bo še kakšna seja celo zaradi tega članka?) V družbeni dom stopajo res različni ljudje, tako da dom opravičuje svoj obstoj. Tu vidimo ljubitelje telovadnih akademij. Vsi, ki radi poslušamo pevski zbor »Vres«, smo že bili tu. Kaj pa mladi, na mladinskih plesih ste že bili? O seveda! Saj smo glasovali za to, da bi nekje imeli prostor za plese in svoje prireditve. Marsikdo si bo mislil: že spet tečnarijo s svojimi plesi, svojo razbijaško muziko, s svojim huliganstvom — pijančevanjem in razbijanjem. Vse to marsikdo avtomatično prišteje k mladinskim plesom. Zavedamo se, da napake so, da se jih da z ukrepi in vašo pomočjo odpraviti, saj mladi potrebujemo zabavo. Kar spomnite se malo nazaj, ko ste bili vi mladi. Hodili ste pijančevat in kegljat k Brančurniku, vedno ste bili v središču pretepa na Lesah in Šentanelu, ko ste hodili na plese. Ne, o ne, to pa niste bili VI! Da se ne bi preveč oddaljil od namena tega zapisa, nadaljujem o plesih in o našem družbenem domu. Se je že kdo vprašal, koliko nas mlade stane dvorana za ples, za en ples? Pol starega milijona! Menda tako drage dvorane ni v Sloveniji z Rdečo halo v Velenju in halo Tivoli v Ljubljani skupaj. Vprašam se, ali je ples kulturna prireditev, je rock kultura? Boste rekli: ne! Kultura so le pevski zbori, narodni ansambli in podobno, ali ne? Vprašam se, koliko da za dvorano Vres ali Svoboda, ko priredi igro? Razumem, da vzdrževanje stane, zato pa vseeno in ni treba izkoriščati mladih, in to domačinov. Ali je res Preplezali so naslednje smeri: Danilo Golob in Vika Ježovnik Plate in ZZ. V ZZ sta vstopila Franc Pušnik in Janeta Kodrin. V steni nad zavarovano potjo sta Irena Komprej in Stanko Mihev preplezala novo smer in jo imenovala Neučakanika, ocena V, višina okoli 150 m. S. M. vseeno, če priredi neko prireditev' (ples) nekdo iz druge občine ali kraja,- ter plača isto ceno kot mi mladi iz Prevalj, ki smo že tako prispevali s samoprispevkom za naš kulturni dom? Navsezadnje je cena dvorane vključena nato v vstopnino in kdo plačjt to? Mi mladi ali pa naši starši. Krajevna konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije (KK ZSMS) Prevalje bi večkrat kaj priredila, a kaj, ko so že stroški za dvorano tako veliki, da si predsedstvo ne upa v rizik, denarja in dotacij pa tudi nimajo. Upam, da se bo le kdo vprašal, kako je s tem, in če se da kaj storiti v prid mladih s Prevalj, saj bi tako pod našim vodstvom tudi bolj skrbeli za red in mir v našem družbenem domu, ne pa tako kot drugi, ki pridejo, organizirajo, poberejo denar in gredo. Dom jim je deveta briga. Mi pa bi se zavedali, da je to naš dom in da nam bo služil še veliko let! Herman Čepelnik ^ Pripomba uredništva Na krajevno skupnost Prevalje smo vprašali, kako je z najemnino dvorane v Družbenem domu na Prevaljah. Odgovorili so: — če priredi ples KK ZSMS Prevalje, zaračunajo 5000 din, enkrat mesečno pa imajo popust na 4000 din — enaka tarifa velja, če gostujejo druge slovenske rock skupine — komercialnim skupinam računajo 2000 din — Vres dobi dvorano zastonj, doslej mu še niso računali. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata in tasta Maksa Frasa se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh dneh čutili z nami. Hvala železarski godbi in vre-sovcem, hvala Borisu Florjančiču za tople besede slovesa. Vsi njegovi železarna Ravne namerava v doglednem času postaviti učinkovit, živ, udaren, idejno svež svetlobni reklamni opozorilni znak. Znak bi vseboval firmo z zaščitnim znakom, pod znakom napis »znak kvalitete«, po potrebi pa tudi smerokaz. (Mogoče križišče Dravograd—Slovenj Gradec—Ravne ali pa na pol poti Dravograd—Ravne na Dobri-jah.) Drugi reklamni znak bi vseboval opozorilne znake za upravo železarne Ravne, oznake vhodov v železarno ter smer za špedicijo. Vabimo vas, da pripravite nekaj variant predlogov. Za izdelavo lahko na propagandnem oddelku železarne dobite firmo in naš zaščitni znak. Reklama naj Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje, Ravne, Dravograd in Slovenj Gradec bodo julija predvidoma predvajali naslednje filme: MANEKENKA IN DETEKTIV — am. triler-komedija — 1. do 15. 7. METEOR — am. znan. fant. film — 1. do 15. 7. LETOVANJE V GRČIJI — nem. erot. komedija — 3. do 19. 7. VINETOU V DOLINI SMRTI — nem. vestern — 6. do 14. 7. Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot 14-dnevnik v nakladi 5500 izvodov. Ureja uredniški odbor: Jože Gruden, Sead Karadža, Tomaž Kern, Marjan Kolar, Olga Radovič Glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar Telefon 861 131, int. 304 Tiska CGP Večer, Maribor Glasilo je po 7. točki 1. odst 36. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni listi SFRJ, št, 33/72) ln mnenju sekretariata za Informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka bi bila vidna z vseh strani. Pri izdelavi upoštevajte električni priključek ali pa izdelavo napisov iz svetleče folije. Po dostavi vaših predlogov, ki jih pošljite na propagandni oddelek Železarne Ravne, bo za to določena komisija izbrala najboljši predlog. Izbrane osnutke bomo dali v potrditev poslovodnemu odboru železarne Ravne, nakar sledi realizacija izbranega osnutka. Dodatne informacije dobite na propagandnem oddelku. Ponudbe za izdelavo pošljite na propagandni oddelek Železarne Ravne 20 dni po objavi v Informativnem fužinarju. SVET V NOCI DANES — ital. dok. film — 8. do 26. 7. MESTO ZENA — ital. drama — 9. do 22. 7. EDEN PROTI VSEM — nem. barvna kriminalka — 9. do 27. 7. VOJNA V VESOLJU — jap. znan. fant. film — 10. do 23. 7. JABOLKO — ameriški rock musical — 10. do 26. 7. LAŽNE HČERE LAŽNEGA DOKTORJA — nem. erot. komedija — 15. do 26. 7. RAZZARJENJE — domača soc. drama — 15. 7. do 2. 8. POLICAJ IN BANDIT — franc, barvna kriminalka — 15. 7. do 2. 8. LJUBEZEN IN SMRT — am. komedija — 16. do 31. 7. DAMA, KI IZGINJA — angl. komedija — 16. do 31. 7. KATARINA IN DRUŠČINA — franc, barvna drama — 16. 7. do 3. 8. PLAVI VOJAK — am. vestern — 16. do 30. 7. DOBRE VESTI — ital. barvna družb, drama — 22. 7. do 4. 8. LJUBEZENSKA ZGODBA NA LEDU — am. barvna ljub. drama — 23. 7. do 9. 8. DVA SUPER RAZBOJNIKA — am. vestern — 30. 7. do 12. 8. Fotografije za to številko so prispevali: P. Metulj, G. Rapuc, F. Rotar, M. Ugovšek in oddelek za informiranje. KLIC MLADIH Železarna Ravne TOZD komerciala Propagandni oddelek » Novi otroški vrtec v Kotljah KOROŠKI KINEMATOGRAFI V JULIJU 1981 Zavetje