339
Novičar iz domačih in tujih dežel
Iz Dunaja. — Jutri se začne zopet državni zbor. Ne notranjih ne vnanjih razmer ne bo našel povoljnih. Nek tukajšnji časnik poroča, da je minister-stvo pretekli petek obravnavalo proračun za prihodnje leto, da pa vkljub vsemu brisanju ostaja 45 do 50 milijonov gold. primanjkave. Če se tej primanjkavi došteje še nesklopljeni zajem za 48 milijonov izdane rente v zlatu in 25 milijonov blagajniških doznanoic, ki se imajo izplačati leta 1878., onda je slika državnega gospodarstva jako črna, — in poleg vsega tega ni še za dlako pripravljena pot za poravnanje notranjih razporov med središčem in deželami. Kako pa stoji vnanja politika monarhije, to ve vsak, kdor vidi* kako na njej še zmirom kot mora lezi zvezana mara-ruta Andrassyeva. Stvari so dospele do vrhunca, da ša
Avstrijska politika mora odločiti, ali da z Rusijo pomore izvršiti veliko delo civilizacije na jugu, ali da v zvezi s Turki in Angleži prične proti Rusiji vojsko. „Pest» Lloydu" se telegrafuje iz Dunaja , da je tu že več dni poročnik Ruskega cara gosp. Taško v, ki se neprestano dogovarja z grofom Andrassyem, in danes se sliši, da je Taškov 16. dne izročil našemu cesarju novo pismo cara Ruskega ; v odločilnih krogih nadvla-duje misel, da barometer današnje situacije kaže na vojsko.
Velike oblasti Evropske so zahtevale od Turške vlade premirje za s es t te d no v. Al Turška vlada ni hotela privoliti v premirje, da ne bi s tem pripoznala Srbije za državo, ki jo ima le za puntarico.
Prej že so iste oblasti tirjale od Turške vlade nujno reforme za Bosno, Hercegovino in Bulgarsko, tirjale ao tudi zanesljivo poroštvo za te reforme. Turška vlada pa teh reform ni hotela dovoliti, da ne bi s tem pokazala, kako se „punti" nagradujejo ali poplačujejo.
Zdaj pa kar naenkrat Turška vlada privoli v premirje — ne samo za 6 tednov, ampak za celih 6 mesecev, ne samo v reforme za Bosno, Hercegovino in za Bulgarsko, ampak za vse Turško cesarstvo, privoli v nekako ustavo pod načelstvom vladarja, ki je po verski postavi najabsolutuejši na svetu.
K privoljenju v primirje za 6 mesecev je Turčija primorana po najhujši sili, kajti zima bila bi za njene najboljše vojake iz Azije in Afrike najhujši čas, ker bi mrazu ne bili kos; nasprotno pa sili »Srbijo, da zavoljo prevelikih stroškov razpusti pozimi velik del svoje vojne , ki je zdaj najlepše sestavljena in razvita ter navdušena za vojsko; če bi pa se razšla, trpi pod tem vojaški duh in Srbija bila bi mnogo na slabšem.
Z vpeljanjem ustave po vsem cesarstvu hoče dalje Turčija razdreti zgodovinsko zvezo med krščanskimi deželami, ki so zgubile državno samostalnost, ter potopiti jih popolnoma v Turškem živelji. Pri tem pa misli pokazati pred lahkoverno Evropo dobro voljo za vpeljavo svobodnih naredeb ! Res je prvo ali drugo enemu delu Evropskega časnikarstva zeio všeč; taki hvalijo Turško diplomatično modrost, češ, da je prekosila kneza Gorčakovega. Al ravno tisti del časnikarstva se je radoval in hvalil Turke , ko so odstavili Abdul-Aziza, ter veselja vriskal, češ, da je Rusija ob tla in prevarjena.
Tako bo menda tudi zdaj. Prav zato, ker hvalijo navihanost Turčije, bilo bi res smešno, zahtevati od Srbije in Crnogore, iti na liroance in skleniti premirje edino nji koristno. Srbija je res to past zapazila in odločno odbila Turške ponudbe glede premirja.
Kar se tiče državne ustave, kakoršno ima Turčija v mislih, ta ne more biti koristna ne Bulgariji, ne Srbiji in ne Bosniji, kajti Turki bi gulili in drli te dežele tako ali tako. „Ne boj se!" — kriči Turek, kedar kristijanu glavo seka, in tak „ne boj se" skrival bi se pod reformami Turškimi. Za ustavo Turčija sploh nikakor ni; načrt in volilni red Midbat-paše še daleč presega Sehmerlingovo ustavo ; Turški kristijani bi v državnem zboru v Carigradu imeli še manj glasov, kakor jih imajo Slovani Avstrijski na Dunaji. Take ustave se bodo kristijani branili, dokler jim bo mogoče.
Zdaj je vse odvisno od Rusije. Kaka pota ima do svojega cilja in kateri je njen cilj, to še ni po vse jasno. Tistim , ki hočejo Turško gospodstvo po vsaki ceni obdržati, bo zdaj dobro došla ta najnovejša podoba Turškega humbuga. Pametni državniki pa dobro vedo, da je tega humbuga že dosti bilo, in se ne bodo dali več slepiti.
—   Najnovejše  iz krogov diplomatičnih je danes to,   da  Rusko-turški   boj  je  gotov.    Rusija  ne uganja sal^ pa tudi se ne dade več s seboj norčevati, — in norčija jeJTurska ponudba 6 mesečnega premirja! Srbija in Crnogora ste norčavo ponudbo odbili,  in Francozki časniki, ki blizo stoje vladi, izrecno odobrujejo to.    Gotovo je po vsem zdaj to, da niti Francozka, niti Italija, niti Nemčija se ne bodo stavile Rusiji na pot, ko napove Turčiji vojsko.    Ce pa te tri vlade   ostanejo o Rusko-turškem boji neutralne, tudi A v s t r o-O g e r s k a ne bo padla v ono staro  napako   od   leta   1854,   da   si Rusijo zopet kot sovražnico nakoplje  na glavo.    Misliti se   tedaj   sme,   da   se   v   Avstriji   poprej   zlomi   vpljiv Magjarski, kakor da bi dinastija Avstrijska hotela vojsko s Rusijo za to, da se vzdrži Turčija.   Po takem bode boj Rusije s Turčijo samo dvoboj med njima, in čem veča bode sreča Ruske armade, tem hitreji in odločneji udarci bodo raztepli Turčijo,   ki dandanes  že   stoji   na. zadnjih nogah, ker nima ne denarja ne vojakov, Rusiji pa  boste   Srbija  in   Crnogora   v  zdatno  pomoč —  in Turčiji je odzvonilo na veke!
Iz Turškega bojišča. — S premirjem, katero so ponujali Turki za celih šest mesecev, ni nič, Srbi so ponudbo zavrgli, rekoč, da dalje ko do novega leta premirja ne dovolijo. Zdaj še diplomacija, ki bi Turčijo na vso moč rada ohranila, posreduje med Turki in Srbi zarad premirja. V Petrogradu se zdi Turčije ponudba tnala Rusiji pod noge vržena, zato pa je tudi gotovo, da Rusija gre v vojsko. — V Srbijo prihajajo neprenehoma Ruska krdela, zadnje dni prišlo je neki 4000 ko-zakov na enkrat. Pa tudi Nemcev, Lahov in Francozov prihaja veliko. ~ Tudi Grški narod se je vnel, mi-nisterstvo pripravlja predlog, da se ima vsa mladina od 20. do 30. L v orožje poklicati. — Angleška je tudi zaboj pripravljena — na pomoč Turku, se ve da. Admi-raliteta je poročila ministerstvu, da v treh tednih zamore v Arhipel spraviti 90.000 mož.
Iz bojišča ni od nikoder novic posebne važnosti. Ob Drini so 14. t. m. Turki prijeli ofenzivo in hoteli prodreti naprej, pa so bili s precejšnjo izgubo ljudi nazaj vrženi. Drugje med Srbi in Turki ni bilo boja. — Ob Crnogorski meji je Derviš-paša napotil se proti Danilovemu gradu. Na Maljatskem brdu pa so ga vstavili Crnogorci in dobro našeškali. Turka je padlo okoli 2000 mož, med njimi tudi Djelapin-paša, Poljak po rodu, in več viših častnikov. — Ustajniki so pod poveljstvom Peko Pavloviča 4000 mož močni prijeli trdnjavo Bilek, pa so se menda z majhno zgubo umaknili, ko je Turški posadki prišla izdatna pomoč iz Trebinja. — Različni „turški" listi se skušajo v prinašanji novic, kakor da bi bili justajniki v Hercegovini zgubili pogum in ločili se od Črnogorcev. Te novice pa so vse le bose, kar se bo kmalu pokazalo.
340