CELJSKI TEDNIK GLUSILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, 11. MAJA 1956 t^TO VII — ST. 19 — CENA 15 DIN IJrejiijt- uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Uredništvo iu uprava: Celje, Titov trg — Poštni predal 123 — Telefon: uredništvo 24-2>. uprava 25-2^ ~ Tek. raf. 620-305-T-1-266 pri Mestni hranilnici v Celju — Letna na- ročnina VKI, polletna 250, četrtletna 125 din , IriMtja vsalf potek — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. Praznik delovnega ljudstva -1. maj - so po vsem okraju slavnostno proslavili Kot vsako leto, so tudi letos v Celju m v vsej širni okolici celjskega okraja delovni ljudje slovesno proslavili 1. maj. t C&lju je na predvečer praznika igrala železniška godba pred podajo. Ista godba nas je za 1. m«j zbudila z bud- nico. Prav tako so ponedeljkov večer kresovi, ognjemeti in streljanje nazna- njali slavnostno praznovanje 1. maja. Občinski sindikjflni svet Celje je v Rimskih Toplicah organiziral uspele plavalne tsJone. Lepo vreme je priva- Ifcilo veliko število kopalcev in gledal- c-ev k tej prireditvi. Žalska občina je organizirala strel- ■ki in šahovski turnir, tekstilne tovar- ms pa so imele interne proslave po pod- jetjih. V Vojniku je bila na predvečer praznika slavnostna seja na občini, ki •© se je udeležili zastopniki političnih im. družbenih organizacij ter zastopniki |Kxijetij. Naslednji dan, 1. maja, pa so y dopoldanskih urah slavnostno odkrili ■pominsko ploščo dvema neznanima partizanoma iz srbske divizije, ki sta peulla na tem področju. V Rogaški Slatini so delovni kolek- ^vi organizirali skupno proslavo. V Mflvnostni paradi so sodelovala vsa *-uštva in organizacije, isti dan pa so •rganizirali tudi izlet na Boč. Občinski sindikalni svet Šoštanj je prvomajsko proslavo delil v dva dela, lako da sta Velenjei ixt Šoštanj ločeno praznovala. V Šoštanju je bila slav- ■oetna akademija in interne proslave po kolektivih. Gornja Savinjska dolina je bila na zunaj posebno lepo okrašena predvsem spričo praznika samega, nekaj pa tudi zato, ker so se v teh dneh gosti iz bližnje in daljnje okolice množično vo- zili k slavnostim v Logarsko dolino in na Okrešelj. V Rečici ob Savinji so v nedeljo odkriU spomenik 40 žrtvam fa- šizma. ^ Na Okrešlju se je k tradicionalnim smučarskim tekmam zbralo izredno lepo število tekmovalcev (103 po številu, medtem ko jih je lani tekmovalo 70) iz vse Slovenije. Tekmovalcem in go- stom je ustreglo izredno lepo vreme na dan tekem, tako da so prav dobre vo- lje odšli na start. Proga je bila dolga 450 m in je imela 50 vratic. Rezultati so bili istega dne popoldne objavljeni v Logarski dolini, po svečanem nago- voru tovariša Cokana, tajnika OSS Celje. Kot skupina so zasedli I. mesto smučarji iz Tržiča, II. mesto je osvojilo Celje, III. pa Maribor. Tudi posamezno sta I. in II. mesto osvojila Tržičana (Dornik Ludvik in Lukanc Matevž), III. mesto pa naš Celjan, Uršič Domi- nik. Prvo nagrado — kristalni pokal — si je osvojila ekipa Tržiča, ostalih 12 praktičnih daril pa so si razdelili naj- boljši tekmovalci po izbiri. Posebno slovesno pa so letošnji 1. maj proslavili celjski i)OŠt£u-ji skupno z vsemi poštarji Slovenije, ko so naše mesto izbrali za I. zbor poštarjev LES. Predsednik Tito v prijateljski Franciji fe bil poi;sod z navdušenjem sprejet v soboto Kvečer je predsednik Tito s soprogo in svojim spremstvom odpotoval na obisk v prijateljsko Francijo, kjer je gost predsednika francoske republike g. Reneja Cotyja. V izjavi, ki jo je dal predsednik Tito Agenciji Tanjuga in AFP pred svojim odhodom, je med drugim rečeno, da našo državo vežejo s Francijo mnoge kulturne in druge vezi iz preteklosti, še posebej iz tež- kih časov dveh svetovnih vojn, v katerih je skupno trpljenje še bolj zbližalo naše narode. Zaradi teh tra- dicionalnih vezi pa je predsednik Tito še posebej kot simbol človeških stremljenj, poosebljene vojaške in po- litične hrabrosti na tem prijateljskem obisku osvojil simpatije milijonov Fiancozov. To potrjuje nadvse svečan sprejem v ponedeljek na železniški postaji Bois du Bologne, kjer ga je po- zdravil predsednik francoske republike g. Rene Coty. Burnih ovacij je bil deležen vso pot od postaje do Elizejske palače, kjer je prejel iz rok predsednika Co- tyja najvišje francosko vojaško odlikovanje. Legijo časti I. stopnje. Isti dan je predsednik Tito izkazal čast padlim francoskim vojakom ob Slavoloku zmage, kjer je položil venec na grob Neznanega vojaka. Ko se je vrnil v svojo rezidenco, mu je predsednik Coty pri- redil intimno kosilo, pred kosilom pa je predsednik Tito izročil predsedniku Cotyju Red velike jugoslo- vanske zvezde. Popoldne je predsednik Tito sprejel 50 diplomat- skih predstavnikov, zvečer pa je predsednik francoske republike Coty priredil svojemu visokemu gostu na čast svečano večerjo. V torek je predsednik republike obiskal pariško mestno občino, popoldne pa so se začeli v predsedstvu Predsednik Tito s soprogo in predsednik Coty pred Elizejsko palačo vlade francosko-jugoslovanski razgovori. Ti razgovori so se nanašali na politične, gospodarske in kulturne vezi med obema deželama, dalje na splošne probleme evropskega sodelovanja in na najvažnejša vprašanja mednarodne politike. Povsod po svetu so ocenili te razgovore kot zelo pomembne, saj so prav gotovo v sedanjem ra?:vcju svetovnega položaja še en prispevek več za utrditev miru na svetu. V sredo je maršal Tito obiskal versajski velesejem in obedoval v skupščini francosko unije. Popoldne si je ogledal tovarno letal. V četrtek je predsednik Tito prisostvoval vajam francoskih čet. V petek pa se na- daljujejo politični razgovori. Ob povratku pa si bo predsednik republike ogledal še najmodernejše hidro- električne naprave v Franciji. Ta obisk je brez dvoma velikega pomena ne samo za utrjevanje prijateljstva in sodelovanja med Fran- cijo in Jugoslavijo, ampak tudi v interesu miru in mednarodnega sodelovanja v svetu. Prvomajsko .obleganje' Starega gradu Ljudje so za prvomajske praznike imeli na splošno smolo. Pomlad, v teh prazničnih dneh še ni prišla do pra- vega razcveta. Deževno vreme je ljudi prisililo k previdnosti, da so ostali raje doma. Kljub temu pa so ljudje izkoristili Tsak kolikor toliko ugoden premor ■led dežjem in ponovnim nalivom in žii na ki-ajše izlete. Največ ljudi pa je privabil Stari grad, ki je bil že od sobote vsako noč čudovito lepo raz- sretljen in je naravnost vlekel v svoje romantično okolje. Prvi maj je bil razmeroma ugoden. "Včasih je med oblaki posijalo celo •once. Ta prednost je izvabila Celja- ne iz stanovanj. Nepregledne kolone sprehajalcev so se vile po vseh poteh, ki vodijo na Stari grad. Lahko mimo 'rečemo, da doslej še ni bilo nikoli to- kko ljudi na tej prikupni izletni točki v enem samem dnevu. Ce bi skromno precenili množice, ki so se zgrinjale ■aed zidove starodavnega gradu, bi lahko mimo dejali, da je imel Stari arad za prvi maj najmanj pet tisoč •biskovalcev. Predčasno odprta restavracija je bi- !• preslabo založena, imela je daleč l»rešibko zmogljivost za vse, ki so že- Iteli po tej lepi poti dobiti kaj za pod ■ob in si omočiti grlo. Olepševalno društvo, ki je znalo pre- ceniti, kako važen turistični objekt je •eljski Stari grad, je lani začelo ure- jevati v sporazumu s strokovnjaki za zgodovinske spomenike v grajskih ru- •avinah sodoben turistični objekt. Da- ■iravno rsi prostori bodoče restavra- *je že niso dokončani ki čeprar je '^cctarracljiđci prostor bU la prarizoarDO 'jrejen, se le i>okazalo, da bo gostišče v grajskih razvalinah ena najbolj pri- vlačnih izletniških točk za Celjane in tujce. Tokrat je bil odprt le en restav- racijski prostor. V bodoče bo urejen še en tak prostor v kleti, razen tega bo v kratkem urejena tudi veranda, po- leg restavracijskih prostorov pa tudi večji gostilniški vrt. Predvidoma bo v letnem času na Starem gradu prostora za nekaj sto gostov, ki bodo deležni vse sodobne postrežbe ob izredno le- pem razgledu na Celje, Savinjsko do- lino in okoliške hribe. Lastnik prosto- rov je dal restavracijo v uporabo pod- jetju »Vino Koper«, ki bo restavra- cijo oskrboval vso letno sezono, delno pa tudi čez vse leto. Ker bo na Starem gradu tudi oskrb- nik, ki bo hkrati hišnik, bo vsaki grupi obiskovalcev omogočeno tudi strokov- no vodstvo, istočasno ;i>a bo vsak po- strežen ob vsakem času. L>ohod na Stari grad je po zaslugi Olepševalne- ga in turističnega društva omogočen tudi za motoma vozila. Pričakujemo, da bo Olepševalno in turistično društvo razvilo na Starem gradu kar najbolj pestro turistično de- javnost. V poletnem času, ko je tudi v Celju sezona turizma, bi osvetlitev Sta- rega gradu bila koristna ne samo ob večjih praznikih, temveč vsaj vsako soboto in nedeljo. Poleg tega bi bile lahko na starem gradu razne kultur- ne in športne prireditve. Ljudem so izleti in sprostitev v na- ravi potrebni. Celjski grad je točka, ki jo zmore še tako slab pešec. Pot ni dolga in je varna ob vsakem času. Ljudje se bodo navadili na take krat- ke izlete in dobili bodo veselje do na- rave, se sprehodili, si nabrali svežine, zdravega zraka in si napasli oči na lepi panorami, namesto da bi zavili v prvo zatohlo gostilno v mestu. C. k. . ŠMARTNO OB PAKI BO PRAZNOVALO SVOJ KRAJEVNI PRAZNIK g V nedeljo bodo praznovali občani bivše občine Šmartno ob Paki prvič i svoj krajevni praznik. Na ta dan se i bodo spominjali vseh onih, ki jih je i leta 1942 od 7. na 8. maj ponoči i okupator aretiral. To je bila ena naj- e večjih aretacij na tem območju. Sest- insedemdeset mož in žena je bilo od- pel j anih v ječe. Mnogi od teh so bili ustreljeni kot talci, drugi pa odpeljani v razna taborišča, odkoder se jih je vmilo komaj šest. V nedeljo zjutraj bo budnica, ob de- veti uri slavnostna seja krajevnega odbora, ob desetih 1» spominska sve- čanost pred spomenikom padlih. Po- poldne bo priredila koncert delavska godba *7>ax}U€ iz Šoštanja. Od 27. maja do 3. junija: Teden Ljudske mladine celjsicega oicraja Pred dnevi se je ponovno sestal po- seben odbor pri Okranjem komiteju LMS Celje, ki pripravlja v okviru tedna ljudske mladine, vse prireditve in pro- slave. Okvirni .program, ki je že dolo- čen, predvideva, da naj bi mladinski teden bil v času od 27. maja do 3. ju- nija, pokrovitelj tedna pa je Okrajni komite Zveze komunistov v Celju. Program je precej obširen, saj bo vsak dan kakšna prireditev ter zato njegova izvedba zahteva kar največ dela. Mladinski teden bo pričel v nedeljo, 27. maja. Dopoldne bo svečana otvo- ritev, i)opoldne pa množični telovadni nastop celjskih srednješolcev na Gla- ziji. V ponedeljek bo otvor j en poseben oddelek v celjskem mestnem muzeju, posvečen onladinskim delovnim briga- dam in delu mladine sploh, v torek pa bo gostovanje amaterskih dramskih skupin v dvorani Narodnega doma v Celju. Nastopale bodo najboljše skupi- ne iz vsega okraja s svojimi najbolj- šimi deli. Naslednji dan, to je v sre- do 30. maja bo v popoldanskih urah po celjskih ulicah parada obveznikov predvojaške vzgoje, v četrtek pa veli- ka revija mladinskih pevskih zborov pod geslom »Mladina poje«. V petek zvečer bo po programu komemoracija pri grobnici Vere Slandrove in Duša- na Kraigherja na Slandrovem trgu. 2. junija, v soboto popoldne, bodo finalna tekmovanja v najrazličnejših športnih panogah vseh najboljših ekip. Predtekmovanja bodo namreč poteka- la že ves teden po aktivih in občin- skih komitejih LMS v okraju. Zvečer bo riet tabornikov, Bdnižen z večerom ob tabornem ognju z brigadirji mla- dinskih delovnih brigad in drugimi člani LMS. Zadnji dan mladinskega tedna, to je v nedeljo, 3. junija pa bo za zaključek velika mladinska parada po celjskih ulicah pod geslom »Para- da mladosti«, po paradi pa mladinsko zborovanje vseh udeležencev na Glaziji. V okviru mladinskega tedna bo na programu tudi več posvetovanj in zborovanj. Tako se bodo najprej sestali mladi hmeljarji in to 13. maja. Po- kroviteljstvo nad posvetovanjem je prevzel Hmezad in Hmeljarski inštitut. 17. maja bo v Celju zbor srednješolcev. Tri dni kasneje, 20. maja bo prav tako v Celju v prostorih OZZ I. zbor za- družnikov. Zbora se bodo poleg gostov udeležili tudi zastopniki vseh aktivov mladih zadružnikov iz celjskega okraja. 26. maja pa bosta kar dva zbora: v Storah se bodo srečali mladi metalurgi, pokrovitelj pa bo Železarna Store. Te- ga dne bo v Velenju tudi zbor mladih rudarjev. Ta posvetovanja in zborovanja bodo brez dvoma precej koristna, saj bodo mladi proizvajalci lahko koristno iz- menjali ne samo delovne izkušnje, pač pa se tudi pogovorili o oblikah dela aktivov v posameznih i)odjetjih. Vsa mladina celjskega okraja se za ta svoj teden že dalj časa marljivo pri- pravlja. Precej dela ima tudi poseben pripravljalni odbor, ki hoče to mladin- sko manifestacijo v letošnjem letu tudi kar najboljše pripraviti. Zato bo le- tošnji mladinski teden brez dvoma ve- lika prirediter mladine vsega celjske- ga okraja. (t) Zbor poštarjev Slovenije 1, in 2, maja v Celju Prvomajski prazniki so bili letos v Celju zdmženi z zborom poštnih usluž- bencev in delavcev, na katerem so raz- vili prapor sindikalne podružnice Okr. pošte v Celju. Poštna zgradba je bila vsa v zelenju, raz hiš in drogov pa so ponosno plapolale zastave. Na dvorišču pošte, kjer je bil slavnostni prostor, je bila tribuna. Na dan 1. maja so že na- vsezgodaj prihajali gostje iz Primorske, Dolenjske, Gorenjske, Prekmurja itd. Svečanost so poštarji pričeli s pola- ganjem vencev pred spomenikom 92 padlim i>oštarjem pred poštno zgradbo. Zbor je otvoril predsednik sindikalne podružnice, tovariš Vengust. Pokrovi- telj z;boTa, direktor Jože Jerbec, je v svojem govoru poudaril i>omen in vlogo sindikata v PTT stroki. V imenu celj- ske občine je zbor pozdravil njen pred- sednik, tovariš Andrej Svetek. Dopol- danska svečanost je bila zaključena z razvitjem prap>ora sindikalne podruž- nice Okr. i)ošte v Celju. Udeleženci zbora so si ogledali me- sto, muzej, gledališče, celjski grad itd. V jMjpoldanskih urah pa je potekalo ^>ortno tekmovanje. V i>estrem kul- turnem programu je sodelovalo več sindikalnih podružnic iz vse Slovenije. Drugi dan pa so udeleženci zbora p>ohi- tdi ▼ Logarsko dolino. EKC Siev. 19, stran 2 CELJSKI TEDNIK, 11. maja U POGLED PO SVETU Naštejmo kar dejstva, naj govore sa- ma, brez našega modrovanja! Da bi pomlad, ki bo te dni, tako upamo, po- hitela s svojimi darovi, ne bila preveč lepa, se je pododbor komisije za raz- orožitev pri OZN razšel z izjavo, da sporazum ni bil dosežen. Zapadne dr- žave obtožujejo SZ, SZ pa Zapad. T ni nič novega, ta razorožitvena burka je stara že več desetletij. In pomlad je že od nekdaj sezona za oboroževanje in vojne nastope. Kakor da bi imel prav stari vojaški strokovnjak iz 17. st., Montecuccoli, ki je dejal, da zakoni brez orožja nimajo veljave, orožj2 brez zakonov pa ne more biti pravično. To pomeni, da Stassen in Gromiko ne bosta iznašla prave poti. Stassenov razgovor s Hruščevim Eisen- howerju ni povedal ničesar, z drugo besedo pregraje in prepadi nezaupanja še niso odpravljeni in ne zasuti. Caka nas torej vsakodnevni boj za mir, za mirno, sožitje, ki je možno, če ljudje to le hočejo. Naj bi ljudje poslušali Goethejev nasvet, ki pravi: Napolnite svojega duha in svoje srce, najsi bosta še tako široka, z idejami in čustvovanji svojega stoletja, pa bodo sadovi zoreli. Ideje in čustvovanje stoletja! Kažejo se v različnih oblikah, z različno moč- jo, na raznih krajih. V Parizu so Se spet zbrali zastopniki NATO pakta. Italijanski predsednik je po 37 letih prvi italijanski vladar, ki je obiskal Francijo. On, Pineau in zastopnik Canade so se zedinili, da bodo sprožili ojačenje te zveze 15 držav, ki so se združile zoper rusko premoč v Evropi. Manjšim državam, ki se te zve- ze drže, bi bilo gotovo pogodu, če bi se ta pakt spremenil v sodelovanje za nekaj, ne samo proti nečemu, kakor je to dejal Dulles. Tresle so se gore, rodila se je miš. Kajti Dulles je v spre- membe v NATO privolil samo načelno, ZDA so obljubile nekaj več podpore v okviru OZN, sicer pa je Eisenhower ponovno izrazil nezaupanje do sovjet- ske koeksistenčne politike s tem, da je odklonil obisk obeh sovjetskih vodite- ljev v ZDA. S tem je seveda močno zavrl optimizem, ki je kljub depresiv- nemu vremenu jasnil nebo nad plane- tom v mesecu aprilu. Zavrl, ne pa uničil, kajti predstavni- ki držav si obetajo, da medsebojni stiki vendarle utrjujejo miroljubne vezi med narodi. Hruščev in Bulganin v Londonu nista požela velikih uspehov, vendar je treba biti zadovoljen tudi z malimi. Prišlo je do večjih trgovskih in kultur- nih sporazumov, do izjave, da Velika Britanija in SZ nista za vojno, ampak za koeksistenco. Brentano, Adenauer- jeva desna roka, je seveda v Londonu pointrigiral, češ, Rusi niso ponudili ro- ke, ni jim zaupati. Razume se, Nemcem gre na živce protinemško razpoloženje, ki ne zajema samo Francije, ampak tudi Anglijo. Čutijo se tako trdne, da so ponovno odbili vzdrževanje zavez- niške vojske na svojih tleh. To pa je za Anglijo prestižno vprašanje, pa tudi gospodarsko. Francoski zunanji minister Pineau je eden od iskrenih pobornikov koeksi- stence evropskih držav. Ponovno je iz- javil, da je koeksistenca mogoča, da je celo koristna za Zahod. Nedvomno bo obisk predsednika naše države, mar- šala Tita, francosko vlado okrepfl v tem duhu evropskega sodelovanja. Vezi, ki so se spletle med francoskim na- rodom in narodi Jugoslavije so take, da krepe teda duha. Dalekosežnost in pomembnost maršalovega obiska je zgodovinskega značaja. Francoska vla- da se je prav te dni utrdila. Podprl jo je povsem radikal Mendes-France, ki je v celoti za Molletove vojaške ukrepe. Vojaške ukrepe spremljajo energične politične poteze. Pravijo, da bo prišlo do direktnih pogajanj. Alžirsko osvobo- dilno gibanje je sicer zelo neenotno, vendar so našli skupni imenovalec: po- goj za direktna pogajanja je priznanje alžirskega naroda. Snuje se begunska vlada v Egiptu, vendar tu ni zastop- nikov Mezzali Hadža. Mollet bi pristal na posvetovalno alžirsko skupščino, ge- neral Ely pa bi moral s 400.000 vojaki, ki jih je Francija zbrala na ogroženem področju, uvesti red, pogoj za parla- mentarno razpravljanje. Eno od jabolk razdora v zapadnem svetu, v NATO paktu, je tudi Ciper. Alan Lennox Boyd, ki mu je že Chur- chill zaupal kolonialna vprašanja, ni zatrl ciprskega odpora, čeprav je ge- neral Hardig eden od angleških stro- kovnjakov za »pomirjevanje«. Nasprot- no, odpor se je še povečal in je v svo- jih posledicah pretresel celo politično življenje Grčije. Ciprska vlada, etnar- hija, ni zadovoljna s politiko grške vla- de, ki bi rada ustregla obema strane- ma. To pa ne gre zmerom. Dulles se je odločno uprl temu, da bi Ciper pri- šel pod jurisdikcijo NATO pakta, češ da je to nemogoče, ker gre za 15 držav, ki se nikoli v vsem ne skladajo. Tudi OZN sama ne more prevzeti jurisdik- cije nad kako deželo. Ciper je razme- roma majhen, vidi pa se, da gre pri njem za velike stvari. Sicer pa so na dnevnem redu velika diplomatska potovanja: V Moskvo bo šel Eden, pred njim še Mollet. v Pe- king predsednik Pakistana Caudri Mo- hamed, Cu En Laj v Karači. V SZ je povabljen tudi predsednik naše države maršal Tito. Naj bi vsi ti obiski prispevali k ti- stemu, kar si gotovo želi ogromna ve- čina človeštva: k miru med narodi, k sodelovanju, sporazumevanju, k strp- nosti, h koeksistenci. Nič ne sme pre- okreniti vsakdanjih naporov za te ve- like, plemenite cilje, niti val jeze niti polet domišljije. T. O. Samo pomagati nam hočejo Požrtvovalnist in iznajdljivost sta asnovni vrlini ljudskega miličnika Prav gotovo še naši državljani ne znajo zadostno ceniti težke in odgovor- ne službe organov LM, saj se od nepo- učenih neredko slišijo pripombe, da mi- ličnik »sprehajaje zasluži svojo plačo«. Toda če bi hoteli pobrskati po arhivih posameznih edinic, bi nažli premnoge dokaze, kako so taki »sprehodi« očuvali človeška življenja, preprečili občutne škode in rešili imovino skupnosti kot posamezniku. Pogoste so na celjskem kolodvoru kraje pri vinjenih gostih, ki hočejo v restavraciji »prespati mačka«. Nekomu je bila med spanjem z roke ukradena ura. Par dni za tem je sledila nova prijava, da je bil vinjen gost med spa- njem okraden za 68.000 din. Nič dru- gega ne vedo ti ljudje, ko še na pol pijani prijavljajo krajo, da so pač bili vinjeni, v restavraciji nekoliko zadre- mali in denar je izginil, ne da bi ko- garkoli sumili. Od drugih oseb je dobil miličnik le neznatne opise (kakršnih je v Celju na stotine) kakšni ljudje so še nahajali v restavraciji. Po zaslugi ko- mandirja in 2 mihčnikov, ki so delali nepretgroma 3 dni in izprašali preko 100 državljanov, so zasumili gotovo osebo. Štiri dni po prijavi je bil krivec že izsleden v svojem stanovanju — v Zagrebu. Kako buden mora biti miličnik na svojih »sprehodih« pri na videz brez- brižnem opazovanju ljudi, nam doka- zuje tudi naslednji primer. Na postaji LM na kolodvoru se spet zglasi vinjeni bratec, ki ve povedati samo to, da je vinjenemu to noč nekdo iz žepa izmak- nil denarnico, pobral iz nje 17.000 din in mu prazno vrnil v žep. Prav nič ni vedel, ali se je to zgodilo v restav- raciji, na postaji ali kje drugje. Vino je še vedno vplivalo na njegov spomin in nikakršne druščine ni znal opisati. Še je malo podremal, potem se mu je pa le zasvetilo, da ga je neka ženska v dolgih hlačah izvabila na kratek spre- hod ob kolodvoru. Službojoči miličnik pa si je od prejšnjega dne dobro za- pomnil osumljeno »žensko v hlačah«, pa čeprav je bilo v marcu na kolodvo- ru precej dolgih ženskih hlač. Obsta- jalo je samo vprašanje, kam je odpo- tovala. Na podlagi vztrajnega dela or- ganov LM je bila osumljena oseba v dveh dneh izsledena v Slovenjgradcu. Še en primer, kako mora miličnik poznati »sumljive potnike«: Pred par dnevi se je v nočni uri sprehajal po celjskem kolodvoru visok, suh možakar, ki je brezbrižno motril vlake kot toliko drugih potnikov in ki je v rokah nosil nič kaj drugačno aktovko, kot so jo imeli tudi drugi potniki. Toda miličniku je padel v oko. Odločil se je, da ga legitimira. Na vprašanje, kaj nosi v aktovki, je brez- brižno odgovoril »perilo«. Toda milič- nik je hotel »perilo« tudi videti. Od- prta aktovka pa je izdala povsem dru- go vsebino: preproga in namizna sve- tilka. Sum je bil potrjen in noben iz- govor, da je to kupil v Zagrebu in hotel v Celju prodati, ni pomagal. Iz prijav- nice je miličnik spoznal, da je osum- ljeni prenočil v hotelu Evropa, tele- fonski razgovor s hotelom pa je potrdil, da so bile isto noč iz zaklenjenih pro- storov ukradene iste stvari. Se sto in sto primerov bi lahko na- šteli, kako naš ljudski miličnik na vsa- kem koraku bdi nad življenjem, imo- vino in nad vsemi nevarnostmi ki pre- tijo državljanom. In tisoč malodane he- rojskih primerov bi lahko potrdilo brezmejno požrtvovalnost, ki jo zahte- va težka in odgovorna služba mi- ličnika. Ce bi naši državljani s te strani gledali našo LM, bi znali bolj pravilno in pravično ceniti njihovo delo. Vsem in povsod pomaga miličnik Kot specialna enota LM obstoja v Celju oddelek železniške LM, ki ima svoje prostore na železniški postaji. V tej edinici so predvsem starejši milič- niki. Ker jih je premalo, morajo delati nepretrgoma tudi do 27 ur skupaj, vča- sih pa še več. Tudi ti miličniki ne po- znajo nikakih prostih dni, ne nedelj, ne praznikov. Služba železniške LM je v glavnem usmerjena na vzdrževanje reda in var- no.=;ti iK>tnikov, na preprečevanje in od- krivanje kaznivih dejanj med vožnjo in na postajah. Miličnik v tej službi mora biti še posebno samoiniciativen in iznajdljiv, saj nastopajo ravno v tej službi najrazličnejši dogodki, ki milič- niku niso predhodno nakazani in mora največkrat sam ukrepati. Držati red in mir na celjski želez- niški postaji ni lahko delo. V nočnem času, ko se v Celju vse gostilne zapro, postane buffet na železniški postaji pra- vo zavetišče že vinjenih gostov, razgra- jačev in pretepačev. Urgence miličnika naletijo največkrat na surove izpade, psovke, neredko pa tudi na dejanske napade. Vsemu temu mora biti milič- nik kos, da obdrži javni red in mir. Poleg tega ima miličnik na postaji še kup drugega dela. Tu ga nekdo prosi, naj obvesti rešilno postajo, ker je pri- peljal bolnika — iz restavracije priteče natakarica in pove, da se gostje prete- pajo — pokliče ga spet mati, ki je v gneči izgubila otroka — pokliče ga že- lezničar, ker mu je bila ukradena sve- tilka — kliče ga skladiščnik, ki je opa- zil tatvino v skladišču — otroci se igrajo na progi in vsak čas bo prišel vlak... Vsem in povsod naj pomaga miličnik, ljudje pa so nestrpni in pri- ganjajo ... Prav F«3sebno težke čase ima miličnik ob prazničnih dneh, ko je na postajah in v vlakih največja gneča. Pa še opišimo miličnika, spremljeval- ca vlaka. Eno uro pred prihodom vlaka mora biti miličnik že na pKjstaji, da se seznani s situacijo in novimi nalogami, ki jih prejme od komandirja ali de- žurnega. Njegova služba traja od 24 do 27 ur in prevozi v tem času preko 350 km. Ze navadnemu potniku ki udobno sedi na svojem prostoru taka dolga vožnja nemalo preseda! Miličnik pa jo mora prevoziti stoje in se pri tem na ix>stajah ne utegne niti okrep- čati, niti si privoščiti toplega kosila. Vsak hip mora vršiti zadane naloge — legitimiranje nepoznanih oseb, ki sli- čijo opisu zasledovanega, i>omoč želez- ničarjem in sprevodnikom, če potnik noče ipokazati vozne karte ali legitima- cije, raziskava tatvine v vlaku, more- bitni pretepi, pobijanje šip itd. Nered- ki so primeri, da je miličnik pri takih intervencijah napaden z orožjem ali nožem od podivjanega potnika, ki,mu je na sledi. Predvsem je kritično stanje na progi Celje—Zabok, kjer opozorila miličnilca na razne varnostne ukrepe le malo zaležejo in pride često do na- padov. Budnost, iznajdljivost in brezmejna požrtvovalnost miličnikov je pogosto kronana s presenetljivimi uspehi, ki jih hočemo nekaj navesti: Celjanom so še gotovo v dobrem spo- minu lanske skrivnostne vlomne tat- vine na Bregu. Miličnik železničarske edinice je isti dan vršil službo v vlaku Zabok—Celje. Na postaji Zabok je opa- zil v II. razredu dva moška, prilično dobro oblečena in brez prtljage. Pri- rojen instinkt in bistro oko si je za- pomnilo njuna obraza, vendar sicer ni bilo na njima nič similjivega, da bi ju ustavil. Na postaji Rogatec sta izstopila. Naslednji dan pa, ko se je isti miličnik vozil z vlakom v Rogaško Slatino, je opazil znanca prejšnjega dne, kako sta vsa blatna stopila na vlak in prenašala več prtljage. Zdaj sta mu bila potnika dovolj sumljiva, da ju je ustavil. Po legitimiranju sta se hotela v Šmarju na vsak način izmuzniti z vlaka, kar pa jima ni uspelo. Ob prihodu v Celje se je enemu storilcu, ki je bil oborožen, posrečilo pobegniti, drugega pa je mi- ličnik zadržal — in po njem so se razkrile vse drzne vlomne tatvine na Bregu in tudi v drugih krajih. Miličniki, izkažite se! Pred kratkim sta se neke noči vete- rinarja dr. "VVomer in dr. Veber zadrže- vala v kavami »Evropa«, medtem ko sta avto, last Veterinarske bolnice pu- stila pred kavarno. Okrog i>olnoči je eden od veterinarjev opazil, da je ne- znani storilec iz njunega avtomobila odnesel različne avtomobilske dele v vrednosti okrog 100.000 dinarjev. Pre- kršek je bil takoj javljen postaji LM I. s posebno pripombo »Miličniki, izkažite se!«. Oškodovanec ni mogel sumiti ni- kogar. Miličnika, ki sta zadevo vzela v roke, sta spet po »motivu dejanja« ta- koj spoznala, da bi znal biti storilec kakšen šofer. Bila sta na oprezu pri oplenjenem avtomobilu, v bližini pa je oprezoval tudi storilec dejanja, medtem ko je plen že spravil na varno. Milič- nika ga nista spustila izpred oči. Za- vedajoč se, da je tatvina že odkrita, je storilec (bil je res šofer) odšel t ga- ražo OZZ, da bi skril ukradene pred- mete. Pri tem delu pa sta ga miUčnika že zasačila, mu odvzela plen in ga od- peljala v zapor. Niti dobra ura od pri- jave ni minila — in oškodovanec je že dobil vrnjene ukradene predmete. Dopoldanski obisk na postaji Ll 34 prijav v enem dnevu Sobota, dopoldne. Na postaji LM I. je spet »črn dan«. Stranke si kar po- dajajo kljuke in do 12. ure je že 8 pri- jav tatvine. Sledijo prijave poskusnega vloma, lahka poškodba, prekršek zo- per javni red in mir, manjša profnetna nesreča in drugo. Se vedno brni tele- fon, ki naj avl ja nove prekrške. 34 pri- jav je ta dan na zapisku in skoraj slednja od njih vsebuje le skope po- datke: »Danes mi je bilo izpred veže v ulici X ukradeno kolo, znamke X«. »Na živilskem trgu mi je bila v dopol- danskih urah ukradena denarnica s 7000 din in vsemi dokumenti«. »V veži stanovanja v ulici X mi je bila ponoči ukradena zimska suknja« itd. itd. S po- močjo tako pomanjkljivih podatkov bi človek težko verjel, da bodo poizved- be uspešne. Toda delo gre brez poseb- nih predhodnih posvetovanj hitro od rok, kajti vsak trenutek je dragocen. Cim je prijava napisana, pokliče ko- mandir službujočega miličnika in mu vroči prijavo brez posebnih napMjtkov. Miličnik se mora sam znajti v svojem delu. Vpričo predpostavljenega prečita prijavo in po motivu dejanja mu v spominu že zablisne osumljena oseba, ki jo bo treba slediti. Tako je bilo tudi z omenjenimi osmimi tatvinami tistega dne. Dan prej je bil iz zaporov spuščen prijatelj tuje lastnine. Miličnikova prva pot pelje k njemu. Seveda ga ne najde doma. Poizveduje, čaka, preži in ga končno stakne. Spretno taji in tudi ukradenih predmetov ni najti v nje- govem stanovanju. Cez dva dni pa so oškodovanci že dobili obvestilo, naj dvignejo ukradene predmete na po- staji LM. Miličnika instinkt nI varal in nepoboljšljiv tat je znova šel za zapahe. V letu 1955 je bilo 70 odstotkov ukradenih koles izsledenih v Celju so tatvine koles vedno red- kejše, ker so tatovi le prišli do spo- znanja, da skoro ni več primera, da bi celjski miličniki ukradenega kolesa ne izsledili. Naša LM še nima dolge tra- dicije, kot denimo Švica ali Nemčija, vendar se organizacija dela iz leta v leto boljša in celjski miličniki so v mnogih primerih dosegli presenetljive uspehe. Tako je sloves celjskega izsle- dovalca ukradenih koles predrl že meje Slovenije, saj je bilo lani od vseh ukradenih koles 70% izsledenih, ne da bi pri tem imeli kakršne koli pomemb- ne podatke. (Nadaljevanje na 3. strani) Shmdljivi vplivi „crne agenture^ v Celju Mnenje, da nam razredni s». vraŽTiiik ne moire biti več neva- ren, ali pa celo, da ga sploh ni, bi pomenilo ne videti tkslega, kar je. Tako mnenje bi bilo skrajno škodljivo. Eden najnevarnejših negativnih pojavov, katerega ce- sto ne jemljemo dovolj resno, je klerikalizem. Nasprotna dejavnost celjske duhovščine sicer ni vidna v takšni obliki, da bi jo lahko kazensko preganjali, vendar pa jo je dovolj občutiti. Jasno nam mora biti," da tisti duhovniki, ki so se pred nedavnim vrnili v Ce- lje po izdržanih zapornih kaz- nili, na katere so bili obsojeni zaradi protiijudskega delovanja, niso spremenili svojega nasprot- nega gledanja na našo ureditev. Ti duhovniki prav gotovo ne obi- skujejo širše celjske okolice samo zai-adi bogoslužja. Povratek teh obsojencev se vidno kaže v večji aktivnosti klerikalizma, kar se odraža v poživitvi dela ositalih du- hovnikov, ki se danes poslužuje- jo različnih oblik svojega razdi- ralnega dela vse do obiskov po hišah. Na dlani je, da se duhov- niki zavedajo, da morajo biti pri svoji dejavnosti previdni, da ne bi zaradi tega prišli v zapor. Zato se poslužujejo prefinjenih oblik, zlasti pa laičnega klerikal- nega kadra. Zaradi tega ne sme- mo te sovražne dejavnosti meri- ti le po udejstvovanju sovražne duhovščine, temveč jo je treba isikati predvsem pri delovanju starih klerikalnih ei^ponentov, pa tudi pri drugih, saj se danes povezujejo s klerikalci tudi biv- ši lliberalcL Ti liberalci danes hodijo demonstrativno celo t cerkev, čeprav z religijo nima- jo ničesar skupnega. S tem ho- čejo le dokazati svoje nasprot- stvo do naše stvarnosti. Precej jasno se je že izkrista- lizirala diferenciacija med tisti- mi duhovniki, ki so lojalni dr- žavljani in onimi, ki so soivražno razpoloženi napram naši stvar- nosti. Vendar pa tega razliko- vanja v Celju ni zapaziti. Celj- ska duhofvščina ter njena »čr- na agentura« na vse možne na- čine poskuša pridobivati mladi- no in jo odvračati, da se ne bi vključevala v naše politične or- ganizacije. Ta njihov vpliv jte še večji, ker so se vrnili zaradi na- še nezadostne budnosti ponekod klerikalni elementi celo na od- govornejša mesta v upravi in podtjetjih, od koder tiho in zel« previdno razdiralno delujejo in okoli sebe zbirajo svoje somiš- ljenike. Tudi v šolstvu se čuti njihov vpliv, saj je celjska gim- nazija dala največ duho(vniške- ga naraščaja. Od osvoboditve do danes se je kar 25 dijakov celj- ske gimnazije odločilo za duhov- niški |h>klic. Kako močna je nji- hova dejavnost, predvsem na kmetih, je razvidno iz primera, da je pred nedavnim v Košinia celo odbornik ljudskega odbora organiziral nabiralno akcijo za celjsko župnišče. Ob tej priliki je 6 kmetov darovalo opatu Ko- vačiču 1200 litrov jabolčnika, nekateri med njimi celo s sodi vred, na drugi strani pa so prar ti kmetje nergali proti visokim davkom. (Iz poročila sekretarja Občin- skega komiteja ZKS v Celju na občinski konferenci ZKS, ćnc 27. aprila 1956.) Kako so odkrili storilca roparskegfi napada Na postajo LM pride K. M. ves okr- vavljen in z močno razbitim obrazom. Slika sama je pokazala težko telesno poškodbo, možakar sam pa ni mogel ničesar povedati in je na vprašanja samo prikimaval in odkimaval. Poško- dovanega bolnika so miličniki najprej prepeljali v bolnišnico, nato pa takoj pri njegovih svojcih začeli s poizvedo- vanjem. Zvedeli so, da je poškodovani imel v usodni noči pri sebi večjo vsoto denarja in da ga je na poti iz gostilna proti domu napadel neznani storilec in mu odvzel denar. Zanimalo jih je, kdo je bil z njim v družbi in kdo je lahko vedel, da ima oškodovani pri sebi de- nar. Z nemo govorico so od bolnika zvedeli še to, da je storilec bil v druž- bi neke ženske. V svoji evidenci po predkaznovanih v tej okolici, so že za- sumili storilca. Morali so najti le še žensko, ki je bila r njegovi dmžbi. Mi- ličnik, ki je bil ta dan prost, je t ci- vilu sedel v restavraciji Na-Na in opa- zil sumljivo žensko, ki je očito zel« nervozno pričakovala nekoga. Obvestil je svojo edinico in dalje opazoval, kd« se ji bo pridružil. Po nekaj urah se pojavi v restavraciji H. F., ki je do- kaz pravilne sumnje — obvezano roko — prinesel že s seboj. Med tem s« prispeli na mesto uniformirani organi LM in osumljenca aretirali. Začeli so preverjati alibi. Zločinec se jo spretno izmotaval, vendar ne dovolj spretno, da bi miličnika zavedel. Ko so ga peljali na kraj dogodka, kjer so našli še sle- dove borbe, je krivec klonU in priznal dejanje. Vsa bližnja in daljna okolica, ki jo je roparski napad zelo prestrašil, se j^ oddahnila, hvaležna organom LM, 1^ so v tako kratkem času (2 dni) izsledili nevarnega zločinca in ga spravili zapahe. ^pj^jSKI TEDNIK, 11. maja 1956 štev. ii, sti&n s TEDEN RDEČEGA KRIŽA V CELJSKEM OKRAJtJ sodelujmo vsi v borbi za higiensko kakovost živil Vsakoletni Teden RK je posvečen osebnemu problemu. Gornja parola, katero to leto praznujemo Teden ^ nam pove, da bomo letos posebno pozornost posvetili borbi za higiensko l}{ovost živil. Vsi odbori RK in teren- ce organizacije pa bodo skrbele, da ^ borba ne bo samo enotedenska skrb naloga RK, temveč jo bodo vse or- ganizacije uvedle kot stalno obliko svo- jgga dela. V Celjskem okraju so bile letošnje -riprave za teden RK zelo živahne. 2ato so lahko terenski odbori in or- ganizacije RK v tem tednu svoje pro- grame brezhibno izvedle. Po vseh ob- činskih odborih so organizirali razna jjdravstvena predavanja, predvsem pa predavanja o higienski zaščiti živil. Po- jebna ekipa sanitarne inšpekcije skupno 2 odborniki RK pregleduje v mestu in ^talih občinah vse trgovine z živili, giesarije, gostilne, pekarne in mlekar- je. Posebni odbori kontrolirajo tudi vse internate in mladinske domove, po šolah pa ustanavljajo nove higienske kotičke, ali pa obnavljajo stare. V če- trtek, 10. maja, so šole s svojimi pod- mladkarji RK organizirale izlete v raz- ne vasi, da so se tudi v zaostalih pre- delih vaščani sezrjanili z načeli so- dobne higiene. Okr. odbor RK je ves teden predvajal najrazličnejše zdrav- stvene filme predvsem po Savinjski dolini. Higienske ekipe so pregledovale po terenu tudi nekatera zasebna, stanova- nja in pokrenila potrebno za zboljša- nje higienskih razmer v najbolj kri- čečih primerih. Kontrolirali so tudi molžo na državnem posestvu Lava. V občinah so v tem tednu organi- zacije RK delile med najpotrebnejše socialne p>odpirance pakete s hrano, po- nekod pa so najrevnejše obdarili tudi z oblačili. Teren RK Lisce tudi letos ni pozabil svoje najstarejše ženice 98- letne Marije Ogrinc. Člani RK so jo raz- veselili z obiskom in manjšim darilom. Aii za vajence leisfanje res nI koristno? Tako in podobno razpravljajo te dni podjetjih in obrtnih delavnicah v ■ Celju in bližnji okolici. Te govorice je ^vzročila družina Počitniške zveze na Vajenski šoli I v Celju, ki si je po- stavila nalogo, da omogoči vajencem letovanje na morju. Res je, da doslej vajenska mladina Hi bila deležna pozornosti v tem smi- slu in da nikoli še ni letovala. Res pa je tudi, da so tudi vajenci potrebni le- tovanja in vsega, kar je z njim v zvezi: sonca, zraka, razvedrila ter duševne m telesne okrepitve. Od kod torej tolikšno nerazumevanje in negodovanje za tako koristne smo- tre mladinske dejavnosti? To so ostan- ki stare miselnosti iz dobe, ko so bili »lerpobje« vse prej, kot takratni družbi enakovredni ljudje. To potrjuje tudi trditev, da žal danes vajenske mladine »ekateri ljudje ne vrednotijo enako s srednješolsko, da se je torej še drži •dtenek manjvrednosti. Vemo pa tudi, ia je ravno ta mladina na žalost v marsikaterem podjetju vključena v proizvodnjo, da dela na tekočem traku m po normah, dasiravno bi se morala prvenstveno le učiti. Vse preveč še ve- lja v nekaterih podjetjih načelo pri- dobitnosti vajencev! Vse to so omenjali starši vajencev na nedavnih roditelj- skih sestankih. Zaradi takih razmer torej ni nič čud- »ega, če izjavlja direktor nekega celj- skega podjetja, da pri vzgoji vajencev •dgovorni ljudje grešijo, ker jim nu- dijo vse in preveč, da jih razvajajo z letovanji, ki vajencem niso potrebna, ker imajo že tako vsega preveč. Na- predek in uspešno rast teh mladih ljudi si zamišlja le po načinu trdega dela in izkoriščanja, ki je prevladovalo v dobi, ko se je še sam učil! €e bi vedel za ugotovitev ljubljan- skega inštituta za športno medicino, da je v Ljubljani 49% vajencev, ki imajo večje in manjše telesne hibe (odstotek v Celju gotovo ni nižji!), da se telo raj vi j a le v mladosti, da nastajo te- lesne hibe v času rasti ter da tako le- tovanje koristi prvenstveno podjetjem samim in da je torej vprašanje krepit- ve telesa in zdravja bogato naložen kapital — bi prav gotovo ne odrekal podpore za to edinstveno akcijo! Pri- pombe, da si letovanj ne morejo pri- voščiti niti vodilni ljudje v podjetjih in pomočniki in da je za vajence še čas, so nesodobne. Kaj je torej na stvari? Družina Po- čitniške zveze, ki so jo učenci Vajenske šole ustanovili v jeseni, je najmočnej- ša družina v domovini in redka, ki vključuje industrijsko in obrtniško mla- dino. Šteje že skoraj 400 članov. S posebno vnemo se pripravljajo na letovanje, ki ga nameravajo izvesti v štirih izmenah po 15 dni v Rovinju. Prijavljenih je blizu tri sto! Petnajst dni sonca, športa, mladinsko izobraže- valnega dela ter veselja tej mladini prav gotovo ne bo v kvar! Nasprotno — vsestransko obogateni se bodo vrnili v svoje delavnice in v šolo, kjer bodo še uspešneje delovali. Naša bodočnost je naša mladina — zato vse za mladi rod! Podprimo to akcijo, ki je koristna našemu napredku. v velenju Lanski telovadni nastop v Velenju ob priliki otvoritve stadiona Letos junija bo na novem stadionu ob Velenjskem jezeru okrajni zlet dru- štev Partizana. Ves teden pred nasto- pom bodo v Celju lahkoatletska tek- movanja, 9. junija zvečer pa bo ob gorenju kresov slavnostna akademija v Velenju. Vsa društva že marljivo vadijo. Ra- čunajo, da bo nastopilo 2500 telovad- cev. Množične proste vaje bodo izva- jali pionirji, pionirke, mladinci, mla- dinke, člani in članice. Poleg prostih vaj bodo mladinke in članice prika- zale ljudske plese, mladinci in člani pa razne atletske panoge. Zahtevne vaje na orodju bo izvajala moška in ženska okrajna vrsta. Članice bodo na- stopile tudi na visoki gredi in dvovi- šinski bradlji. K pestrosti sporeda bo- do mnogo pripomogli tudi pripadniki JLA z vajami s pvuško. POZDRAV TITU PriprQve za Titovo štaleto v celJMhem okraju Se teden dni nas loči od tradicionalne Titove štafete, ki je postala pomembna vseljudska manifestacija. Živo nas povezuje z nedaćo pre- teklostjo, saj imajo štafete svojo izhodiščno točko prav v krajih, kjer se je v najtežjih letih bil neizprosen boj z okupatorjem. Sle bodo iz vseh večjih naselij, tovarn, gradbišč in planinskih vrhov. Prek celjskega okraja bosta letos tekli dve republiški štafeti, ki bosta ponesli pozdrave predsedniku Titu. Prva bo prevzela štafetno palico pri Slovenskih Konjicah in jo nesla do Celja. Tu bo 19. maja ob 8.15 na Trgu V. kongresa velik miting, nakar bo štafeta odšla proti Zidanemu mostu, kjer jo bodo prevzeli tekači trboveljskega okraja. Druga repu- bliška štafeta pa pojde preko Slovenj Gradca, Mislinja, Velenja, Šoštanja, Mozirja in Gornjega grada ter vrha Črnivca, kjer bodo prevzeli štafetno palico tekači ljubljanskega okraja. Poleg teh dveh prog bo v celjskem okraju še nad 30 drugih manjših lokalnih štafet v skupni dolžini nad 400 km, z republiško štafeto pa nad 500 kilometrov. V vseh večjih krajih, posebno še na sedežih občin, bodo ob prihodu Titove štafete slovesni sprejemi. V štafetah bodo sodelovali pripadniki društev »Partizan« mladinskih organizacij, planinskih društev, nadalje šolska mladina, gasilci ter centri predvojaške vzgoje. V celjskem okraju tekmuje md 100 pionirskih odredov Republiški pionirski svet pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je razpi- sal tekmovanje vseh pionirskih odre- dov v Sloveniji. V to tekmovanje se je samo v celjskem okraju vključil 101 pionirski odred. Namen tekmovanja je poživiti delovanje pionirske organiza- cije px> šolah in na terenih. Uspehi se že kažejo. Na republiškem šahovskem tekmovanju, ki bo 13. maja v Ljublja- ni, bodo celjski okraj zastopali: pio- nirke iz nižje gimnazije v Preboldu, pionirke od 7. do 11. leta I. osnovne šole v Celju, pionirji I. ginmazije in I. osnovne šole v Celju, skupaj 20 pio- nirjev in pionirk. To je samo ena pa- noga pionirskega tekmovanja. Zal ima- mo premalo podatkov o tem, kako po- teka množično tekmovanje. Zato nai omenimo vsaj dva primera. Pionirski odred »Borisa Kidriča« na Pomožni šoli v Celju je že priredil lep)© uspelo akademijo v obliki zborne re- citacije »Naš pohod«, združene s pet- jem, rajalnimi nastopi, prizori in telo- vadnimi točkami. V prvomajskih dneh je priredil pohod v naravi v smeri pohoda XIV. divizije čez Resevno in Slemene. Za zaključek tekmovanja pri- pravljajo še vrsto raznih nastopov. Kajiihov pionirsiki odred I. gimnazije v Celju nikakor noče zaostajati za svojimi so- tekmovalci. Njegovo gibanje je zelo ži- vahno. Po šahovski zmagi so pionirji tega odreda proslavili Praznik .pomla- di. Dne 24. aprila so se px)dali na An- ski vrh, kjer so ob zvokih harmonike rajali in prepevali. Čez dva dni so se peljali na Frankolovo in okrasili gro- bove talcev. pov2p>eli so se tudi na grad Lindek, kjer je vzidana plošča r počastitev XIV. divizije. Ciklus pre- davanj iz narodnoosvobodilne borbe bo od 7. do 14. maja. Ravno tako bo po- seben roditeljski sestanek za starše učencev iz četrtih razredov. Za Titor rojstni dan se bodo udeležili svečane Titove štafete. Opisana primera pio- nirskega tekmovanja zaslužita najlepše priznanje. Pionirski odredi! Pošiljajte poročila o svojem delu Društvu prijateljev mla- dine v Celju, ki bo skrbelo, da bodo vaši uspehi objavljeni! V Slovenskih Konjicah in Zrečah so svečano proslavili 1. maj Čeprav je bilo slabo vreme ves april, vendar ni moglo ovirati slavnostnega razpoloženja ob prvomajskem prazni- ku. Vse proslave in prireditve v teh dneh so bile polne radosti in veselja. V večini podjetij v Slovenskili Konji- cali in cvkolici so z delom prenehali že v soboto. Delavci so ta dan okrasili stroje in tovarne ter postavili mlaje. Vsi obrati in tovarne so bile v zasta- vah, vencih in zelenju. Po končanem delu so sindikalne podružnice v pod- jetjih pripjcravile slavnostne sestanke. V soboto zvečer je bila v dvorani Kulturnega doma svečana akademija. Mladina, kateri so se pridružili še ta- borniki, je na večer pred praznikom po okoliških hribih prižgala kresove, ki so goreli tudi po Pohorju. Na sam praznik je zjutraj godba zaigrala bud- nico. Podobne prireditve so imeli tudi v Lečah in Vitanju. Prvi maj so svečano proslavili tudi v Zrečah. Že na večer pred praznikom je bila slavnostna akademija, dopol- dne pa so delavci okrasili svojo tovar- no. Se večja slavnost je bila v tovarni kovanega orodja. Ljudski poslanec iz Zreč tovarišica Nina Pokom je na pro- slavi razdelila osmim najboljšim de- lavcem odlikovanja. Odlikovanja po- menijo veliko priznanje ne seimo za- nje, temveč za ves delovni kolektiv, ki ima nemalo zaslug za tako hiter raz- voj in napredek Zreč in bližnje okolice. Stanofanjske zgradbe so v slabem stanju Pred dnevi je bila seja Občinskega ljudskega odbora Mozirje, kateri je pri- sostvoval tudi zvezni ljudski poslanec in član Izvršnega sveta LRS, tovariš Viktor Avbelj. Razpravljali so pred- vsem o stavbah, ki so last splošnega ljudskega premoženja. Teh stavb je v občini 1-52, njihova vrednost pa znaša preko 312 milijonov dinarjev. V naj- slabšem stanju so stanovanjske stavbe, ki tu in tam celo že razpadajo. Od- borniki so bili mnenja, da bi nekaj zgradb prodali. S temi sredstvi bi po- pravili tiste stavbe, katere namerava občina obdržati. V boljšem stanju so šole, vendar so tudi - med njimi štiri potrebne nujnega popravila. Stroški bi znašali preko 2 milijona din. Razpravljali so tudi o ustanovitvi po- trošniških svetov ter o slabem stanju v gostišču pri Pošti, kjer so suspendi- rali upravnika in uvedli zoj>er njega kazenski postopek. V tem gostišču je revizija ugotovila 400.000 din primanj- kljaja. Gostišču so določili prisilno upravo. Tovariš Avbelj je poudaril p>otrebo štednje v tem proračunskem letu, ki se bo morala odražati tudi v državni upravi. Naglasil je, da letošnji prora- čuni ne smejo biti višji od lanskih. O potrošniških svetih je tovariš Avbelj pripomnil, naj se ustanovijo predvsem v trgovinah, kjer je družbeno uprav- ljanje najslabše. V zadružnih trgovinah I>a naj bi bili le tam, kjer kupujejo pertežno delavci. R. Z. V vratarnici so popivaii V neki naši tovarni je bil vratar kaznovan, ker je večje število delav- cev p)opivalo v vratarnici. Morda je bila izrečena denarna kazen od 200 din za ta disciplinski prekršek premajhna. Vratarjem je px)verjena odgovorna na- loga v podjetju. Med drugimi bi mo- ral ravno vratar p>aziti na to, da v to- varno ne pride niti najmanjša količi- na alkohola. Kakšen je torej vratar, ki dovoljuje, da v njegovem delovnem prostoru popivajo delavci? Podjetje je dobro ukrepalo, le da bi morda kaza- lo kaznovati tudi vse delavce, ki so se udeležili popivanja. Navedeni p)rimer ni osamljen, dogo- dili so se še hujši primeri. Vprašanje je le, ali so napram odgovornim do- Tolj ostro ukrepali« da «• napalt© n« bi ponavljal«. V šoli se mora čutiti utrip družbenega žiiljenja Fre-d štirinajstimi dnevi je bil sindi- kalni sestanek prosvetnih delavcev šentjurske in planinske občine. Pred- sednik sindikata je spregovoril o vlogi in pomenu društva in o vlogi učitelja V političnem in družbenem življenju, ki so mora odražati pri pouku in vzgoji mladine. Razpravljali so tudi o izvedbi nove šolske reforme. Vsi so bili za enotno •semletno šolo. Pouk pa bi moral biti t>olj življenjski, p>ovezan z vsakdanjo stvarnostjo, kajti v šoli se mora čutiti utrip družbenega življenja. Za zgra- ditev nove šole so potrebni tudi mate- rialni pogoji. Urediti bo treba nekatere islabe šole, nabaviti opremo in učila ter se bolj posvetiti vzgoji predšolskega otroka. Prosvetni delavci so se pogovorili tudi o težavah pri vsakodnevnem delu. Ta- ko se ponekod kmetje ne zanimajo za kulturne prireditve, drugod ne razume- jo mladih učiteljev, kako da jim ne znajo pomagati s kmetijskimi nasveti. Mnogo so razpravljali o obiskovanju šole. Nekateri starši ne pošiljajo svojih otrok redno v šolo in raje plačajo ka- zen. Vsi so bili mnenja, da je treba ta- kim staršem izreči hujše kazni. Govorili so tudi o društvu prijateljev mladine, ki je bilo ustanovljeno šele pred nedavnim. Njegova najvažnejša naloga je, da v Šentjurju ustanovi otro- ški vrtec in otroško igrišče. M. Samo pomagati nam hočejo (Nadaljevanje z 2. strani) Med 1000 delavci so našli krivca 2a*imiv je bil primer, ki ga je po- staja LM I. odkrila v celjski Cinkarni Približno pred mesec dni. Ko so de- lavce ob mesecu izplačevali, je nekdo ehov, naletimo v arhivih p>ostaje LM I. tudi na številne prijave, ki kljub prizadevnosti mUičnikov niso bile uspošno rešene (vzroki so ali skrajna rafiniranost storjenega dejanja ali pa kasna, netočna ali celo nap>ačna pri- java). Toda miličnik jih ne pozabi in jih poleg vsakodnevnih tekočih nalog nadalje raziskuje in i>o dolgih mese- cih, morda celo letih, nenadejano od- krije storilca. (S tem v zvezi bi bilo umestno prip>onmiti, naj bi ljudje vsa- kršne prekrške in kazniva dejanja ta- koj prijavljali na pristojna mesta, ker s tem miličnikom Tsekakor «elo olaj- šajo delo). TRGOVSKEGA POMOCNII^ sprejme takoj Kmetijska zadruga Žalec. Ponudbe z opisom doseda- njega službovanja je poslati na upravni odbor kmetijske zadruge. PRIPRAVE ZA OBRATOVANJE SoSTANJSKE TERMOELEKTRARNE Celodnevno živahno vrvenje v objek- tih nove termoelektrarne Šoštanj doka- zuje, da delovni kolektiv vlaga vse sile, da bi obratovanje čimprej pričelo. Montažna dela na prvem kotlu, agre- gatu in drugih strojnih napravah s« končana. Pred kratkim je visoko se dvi- gajoč dim iz dimnika oznanil, da se zakurili prvi parni kotel Iter jpričeli preizkušati tudi ositale strojne naprave. S pospešeno brzino sedaj delajo pri montaži drugega kotla in turbine, da bi tako omogočili čimprejšnje obrato- vanje termoelektrarne. Vse kaže, da bo prvi del elektrarne z dvema agregatoma po 30 MW kmalu pričel obratovati, na- i^kar bodo nadaljevali še dela na drugi f fazi gradnje, v kateri bodo montirali 'i še tretji agregat s 65 MW. (-ič) OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU razpisuje naslednja delovna mesta: 1 FINANČNEGA REVIZORJA. Pogoj: večletna praksa v finančnih poslih. 1 STROJEPISKO. Pogoj: vsaj strojepiska I/b. 1 USLUŽBENCA ZA PODRUŽNICO ŽALEC. Pogoj: nižja gimnazija z zaključnim izpitom^. Nastop služb« takoj, plača po uredbi, za revizorja in strojepisko dopolnilna plača. štev. 19, stran 4 CELJSKI TEDNIK, 11. maja ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI Z občnih zborov naših zadrug laški zadružniki se zavzemajo za simentaisko pasmo Letni občni zbor Kmetijske zadruge v Laškem je prikazal delo zadruge v preteklem letu in nakazal probleme, ki jih bo morala zadruga v bodoče uresničiti. V zadrugi je včlanjenih 504 članov. Osnovna in glavna proizvodna panoga zadružništva je živinoreja. Pro- bleme živinorejske službe je zelo uspeš- no reševal živinorejski odsek. Zelo pe- reč je pojav jalovosti krav. Ugotovlje- no je bilo. da je lani zbolelo 662 krav. Od teh jih je bilo uspešno ozdravljenih 553. Živinorejski odsek se je odločil, da se za nekaj časa odstranijo na tem področju, razen v najbolj oddaljenih vaseh, vsi biki in da se uvede le umet- no osemenjevanje, s katerim so lani dosegli precejšen uspeh. V ta namen so nabavili nov veterinarski avtomo- bil, s katerim obiskuje veterinar ose- menjevalne centre, v katerih oprav- ljajo tudi temeljite preglede krav. Ker je pomurska pasma, ki jo gojijo na področju laške zadruge v degene- raciji, so sklenili, da kupijo 10 telic simentalk in 10 telic sivorjave pasme. Oe se bodo prilagodile piilikam in kli- matskim razmeram laške okolice, jih bodo še dalje gojili. Poizkusili bodo z gojenjem simentalske pasme, ki bo verjetno najbolje odgovarjala. Urediti nameravajo tudi pašnik na Šmohorju in tako povečati število mlade plemen- ske živine od 22 na 40 glav. Urediti pa nameravajo tudi napajališče, kate- rega zmogljivost je sedaj zelo majhna. Poljedelsko-semenski odsek je pi^e- jel od glavne zadružne zveze nagrado za uspešno razmnoževanje semenske- ga žita in semens.kega krompirja. Prav tako so posamezni razmnoževalci pre- jeli cb priliki razstave na medzadruž- nem gospodarskem tednu praktične na- grade, kot n. pr. plug, brano, prevozno in hrbtno škropilnico, zaprašilec in nad 500 kg umetnega gnojila. V preteklem letu so izvedli nad 150 analiz zemlje, poizskusno so gojili ozimno pšenico, sedaj pa pripravljajo poizkusno goje- nje ranega in poznega krompirja. Sadjarski odsek je dosegel lepe uspe- he pri zatiranju ameriškega kaparja. Pri škropljenju sadnega drevja so upo- rabili nad 2600 kg rumesana. Odsek uspešno upravlja s sadno drevesnico, iz katere je letos oddal prvih 1000 sad- nih drevesc, v naslednjih dveh letih pa bodo pripravili še 700O drevesc. Zelo aktivna je tudi sekcija zadružnic, ki je organizirala gospodinjski tečaj in sodelovala na zadružni razstavi. Zadružniki so lahko ponosni, ker so lani izvedli zelo uspel zadružno-gos,po- darski teden, ki je hkrati pokazal go- s]x>darsko moč občine. Laški zadruž- niki bodo letos posvetili vso skrb or- ganizaciji odkupa, učvrstili bodo po- speševalne odseke in ustanovili čev- ljarsko in krojaško delavnico, servis za popravljanje kmetijskih in ostalih strojev ter kovaško podjetje. T. K. Solčavska zadruga za preobrazbo vasi Iz poročil na zadružnem občnem zbo- ru Kn-^etijske zadruge Solčava se da sklepati, da je 2:adruga lani dosegla lepe uspehe. Od odsekov je bil najbolj delaven živinorejski, ki je lani orga- niziral uspelo razstavo goveje živine in ovac solčavsko-jezerske pasme. Poseb- na komisija je najboljšim rejcem po- delila diplome in denarne nagrade. Razstavi sta pokazali, da se živinoreja kvalitetno in količinsko izboljšuje. Iz- boljšanje je pri ovcah nastalo zaradi selekcije ovnov plemenjakov. Rezultat tega je bil večji donos volne. Za krave so uvedli rodovnik in mlečno kontrolo, v katero je vključenih 93 krav s po- vprečno molznostjo 2132 litrov mleka. Povprečna molznost se je dvignila od leta 1954 za 30 litrov pri kravi. Naj- boljša krava pa je dala lani 3507 litrov mleka. Razvoj živinoreje zavirajo pred- vsem pašniki, ki so večinoma zaraščeni v gozd. Ker v Solčavi gojijo belo slovensko govedo, ki zaradi izroditve nima bo- dočnosti, bi zadruga rada uvedla sivo dolenjsko govedo. Ta preusmeritev pa je vezana na izdatke, razen tega pa sivo govedo ni še preizkušeno v teh krajih. Kev je trenutno pomanjkanje bikov, je upravni odbor sklenil, da jih bodo nekaj kupili z lastnimi sredstvi. Zadruga gradi zadružni dom, za kate- rega so namenili glavni del dobička. Upoštevali so predlog organizacije SZDL in uredili v domu prepotrebno dvorano za kulturne prireditve. V kratkem bodo ustanovili tudi krožek mladih zadružnikov. T. S. Treba bo Rreniti net novo pota Preteklo nedeljo je bil občni zbor Kmetijske zadruge Šmartno ob Paki. Delo zadruge je bilo dobro, bilo bi pa še uspešnejše, če bi bilo več sodel.o- vanja vseh zadružnikov. Živinorejski odsek je lani organi- ral razstavo živine. Ta razstava je po- kazala, da čaka zadražnike v živinoreji še veliko dela, če bodo hoteli sedanje slabo stanje izboljšati. Največ uspehov je imel hmeljarski odsek. Obe zadružni .siišilnici sta bili polno izkoriščeni. Od- kup hmelja, ki je lani dvignil toliko prahu, je pri nas minil brez večjih motenj in je bil ves pridelek prodan Hmezadu. Tudi poljedelski in sadjarski odsek sta zadovoljivo opravila svoje naloge. Strojni odsek ni imel lani prvič no- bene izgube. Želeti pa bi bilo, da bi zadružniki še bolj izkoriščali stroje, katerih ima zadruga dovolj na razpo- lago. Kreditni odsek pa se ni izkazal preveč dobro, zlasti ne zato, ker je bila lani dobra letina in so zadružniki precej prejeli za svoje pridelke. Kaj je temu v^rok? Mogoče nezaupanje ali bojazen, da denar ni varno naložen? Ta bojazen je odveč, saj ima zadruga za 28 milijonov dinarjev osnovnih sred- stev, poleg tega zaključi vsako leto z dobičkom, lani s preko 2 milijona di- narjev. Tudi zadružno posestvo je lani na- pravilo korak naprej. Saj je ustvarilo nad 1,200.000 din dobička. Najšibkejša točka posestva je še vedno živinoreja. Upamo, da se bo ta letos s prodajo slabih živali in nakupom dobrih, zlasti pa z izboljšanjem krme, bistveno iz- boljšala. Ekonomisti liodo razširili delovanje svojega društva na ves celjski okraj Pred dnevi je bil v prostorih Gos,ix>- darskega klviba 4. redni občni zbor Dru- štva ekonomistov v Celju. Poleg pred- sednika okraja tov. Rika Jermana in podpredsednika tov. Mirana Cvenka je občnemu zboru prisostvoval predsednik Zveze društev ekonomistov Slovenije prof. inž. Stane Krašovec. Iz i>oročil predsednika in tajnika dru- štva je bilo razvidno, da je aktivnost društva precej zaživela v drugi polo- vici lanskega leta, ko je okrajna Trgo- vinska zbornica odstopila novooprem- Ijene prostore Gospodarskega kluba. Upravni odbor je tako lahko uresničil svoj načrt predavanj. Sodelovanje z oblastnimi organi je bUo dobro, saj so člani društva sode- lovali v neštetih strokovnih komisijah in sestankih. Kot je poudaril tudi za- stopnik Društva inženirjev in tehnikov je bilo že dosedanje skupno delo pre- cej uspešno. Dosedanje delo društva je bilo ome- jeno na tertorij bivšega MLO Celje, kar pa današnjim zahtevam ne odgovarja več. Zato je občni zbor sprejel predlog glede spremembe društvenih pravil v tem smislu, da se v bodoče lahko vklju- čijo v društvo člani s področja vsega okrajnega ljudskega odbora; v večjih središčih, kjer se bo za to pokazala po- treba, pa bodo ustanovili p>odročne od- bore. Nekateri gospodarstveniki s? namreč doslej še niso vključili zaradj tega, ker so smatrali, da je članstvo > Društvu ekonomistov možno le dip]Q^ miranim ekonomistom s fakultetno i^, obrazbo. Vendar pravila drci^tva predvidevajo tako strogega kriterija Iz tajnikovega poročila je tudi razvid^ no, da je v Celju le 21 diplomiraniji ekonomistov. Zato je v celjskem okraju precejšnje pomanjkanje • ekonomskega^ kadra. Potrebna pa je tudi pomoč sta. rejših in izkušenih članov pri uvajanju mladih ekonomistov na njihova deloY, na mesta. V razpravi je predsednik Zveze dru~ štev ekonomistov Slovenije prof. inž. Stane Krašovec podčrtal dej.stvo, da s« društva ekonomistov v pretekli doWi ogromno prispevala za popularizacij* osnovnih gospodarskih pojmov me< naj.rlršimi ljudskimi množicami, da p« se ekonomska vprašanja rešujejo še vedno preveč prakticLstično. . Zato je predlagal društveno delovanje v dvek .smereh: predavanja, ki so dostopna i» razumljiva širšemu krogu poslušalcer in strokovna dela v ožjem krogu stro- kovnjakov. Po izredno živahni in vsestranai^ razpravi so izvolili nov upravni in nad- zorni odbor ter delegata za občni zlmr Zveze. Zakaj ne upoštevamo predpisov za zaščito brusov Ni dolgo od tega, ko so organi in- špekcije dela pregledali večje število obrtnih delavnic na področju celjske občine in ugotovili številne pomanj- kljivosti na brusilnih strojih. Brusi ni- so zaščiteni, na mnogih manjka naslon, nasloni niso pravilno nameščeni, brusi niso pravilno nasajeni na osi, nimajo dobrih prirobnic itd. Pri mnogih bru- sih ni zaščitnih očal, zaradi česar na- stajajo mnoge manjše in tudi težje poškodbe oči. Lanskoletna statistika nam nazorno ipokaže malomaren oda«« odgovornih ljudi v podjetjih in delar- nicah ter samih delavcev do va-ncat- nih predpisov in do zaščite pri delu. Rezultat takega odnosa so poškodbe aa očeh in druge finančne posledice. Pred nedavnim je bil v Celju 'poss- ben tečaj za brusilce, vendar pva se po- nekod za predpise in navodila sploh n* zmenijo, saj inšpekcijslci organi še ved- no ugotavljajo pomanjkljivosti. Taborniki v ToDolšici o tabornikih v Šaleški dolini ni bilo doslej mnogo čuti. Organizirani so bili le v Šoštanju. Lani pa so v To'polšici ustanovili družino Toplega vrelca, ki ima danes že 26 članov. Ob dnevu ta- bornikov so opravili prve izpite. Sedaj se pripravljajo na velik propagandni tabor, ki bo v idiličnem kotičku p«lM zdravilišča. Da laliko di'užina uspeva, imata nt^- malo zaslug zdravilišče in Tovarna us- nja v Šoštanju, ki sta materialno m. moralno podprla delo družine. Tabornik Toplega vrelca iz Topolšice Prvli občni zbori kmetijskih zadrug v mozirski občini Zadnjih štirinajst dni se po vseh kmcLijskih zadrugah na področju mo- zirske ob'5ine živahno pripravljajo za letne občne zbore. Prvi občni zbori, ki so že bili v Solčavi, Ljubnem, Rečici ob Savinji, Kokarjih in Ljubiji, so bili dobro obiskani. Udeležili so se jih tudi razni politični predstavniki. V Ljubnem ob Savinji je bila pre- cej živahna razprava o p>erspektivnih planih posp>eševanja kmetijstva. Do- biček preteklega leta, v višini 7 mi- lijonov dinarjev, je bil pravilno raz- deljen na posamezne sklade. Precej so razpravljali o raznih ekonomskih pro- blemih. Ugotovili so, da ima zadruga na zalogi precejšnjo količino umetnih gnojil, ker jih kmetovalci ne kupujejo zaradi visokih cen. Nevarnost je, da se bo večja količina umetnih gnojil]x)- kvarila. V Ljubiji so razpravljali o načinu pospečevanja kmetijstva in vlogi kme- tijskih zadrug. So primeri, da so si bogatejši kmetje nabavili s pomočjo zadrug na regrese stroje, uredili gnoj- ne jame itd., potem pa se zadruge iz- ogibljejo. Ugotovili so, da so kmetje stroje prav radi uporabljali. Tudi na škropljenje in čiščenje sadnega drevja niso pozabili. Sklenili so, da bodo zvi- šali družinski delež od 250 na 1000 dinarjev. Govorili so tudi o dogradit- vi zadružnega doma, katerega gradijo večinoma z lastnimi sredstvi. Zadruga v Kokarjih je ustvarila pre- ko 3 milijone čistega dobička, katere- ga so razdelili na posamezne sklade. Govorili so tudi o delu žena zadružnic in o aktivu mladih zadružnikov. Pri volitvah novih upravnih odbo- rov se je pokazalo, da ni bilo dovolj sodelovanja med zadrugami in orga- nizacijo SZDL. R. Z. Kmetijska zadruga v Taboru dosega lepe uspehe Nedavni občni zbor Kmetijske zadru- ge v Taboru je pokazal, da lahko pri- števamo to zadrugo med najboljše v celjskem okraju. Živinorejski odsek je uredil osemenjevalnico, nabavil je dva plemenska bika sivorjave pasme in prevzel odkup mleka. Tudi hmeljarski odbor- je dobro opravil svoje delo. Hmeljaf^ki nasadi so se lani povečali za 10%, 15 hmeljarjev pa se je udele- žilo praktičnih tečajev v Žalcu, kjer so se seznanili s pravilno uporabo umetnih gnojil. Strojni odsek pa životari, ker ne iz- koriščajo traktorskih priključkov in drugih manjših strojev. Kljub največ- jemu prizadevanju se strojni odsek ne more izkopati iz težav. Kmetijski od- sek je skrbel za razna semena, pred- vsem za semenski krompir in semenska žita, odslej pa bodo pridobivali lastna semena. Precej uspešna je bila tudi borba proti rastlinskim škodljivcem, saj so bila vsa krompirišča zaprašena. Zadruga je. skrbela za dvig hektarskih- donosov in priporočala analizo zemlje za pravilno kolobar j en je. Da bo raz- kuževanje žit popolnejše, bodo nabavili k vsakemu trierju še boben za razku- ževanje. Sadjarski odsek je skrbel za pravočasno škropljenje sadnega drevja, vsi sadovnjaki so bili pregledani in očiščeni, razen tega pa so zasadili 1900 sadnih drevesc. Sadna sušilnica je ves čas obratovala. Odločili so se tudi za poskusno gojenje sadnega drevja in za saditev malin. Zene zadružnice so lani organizirale več tečajev ter uspešno posegale v vsa javna dela na vasi. Občni zbor je pokazal, da je zadruga izpolnila svoje naloge uspešno. Zadru- ga sodeluje tudi s političnimi organi- zacijami, predvsem pa z organizacijo SZDL. Od čistega dobička bo občni zbor prispeval 100.000 din za elektri- fikacijo hribovitih predelov. M. C. Naša mladina in šolski vrtovi Navdušen aplavz na občnih zborih naših kmetijskih odborov pri Okrajni zadružni zvezi v Celju, prav posebno pa na občnem zboru vinogradnikov in sadjarjev ter na zboru čebelarjev celj- skega okraja, nam je dokaz, kako po- trebno je zainteresirati za kmetijstvo tudi našo mladino. Kmetijski strokovnjaki ugotavljajo žalostno dejstvo, da na strokovnih se- stankih in zborih manjka naša mladina. Z vso zaskrbljenostjo se sprašujemo: kdo bo oskrboval naše sadovnjake, vr- tove, vinograde, ko starejši odmro? Za- to je potrebno, da skrbimo za nara- ščaj, ki bo nadaljeval naše delo. Šolski vrtovi bi mogli k temu pro- blemu doprinesti občuten delež. Saj so se že nekoč ob šolskih drevesnicah vzgajali rodovi, ki vodijo današnje sad- jarstvo. Potrebno je, da odgovorni či- nitelji o tej stvari razmišljajo in pri- stopijo h konkretnemu delu. Ta akcija pa bo uspešno izpeljana le, če bo iz- vedena ob tesnem sodelovanju s sve- tom za kulturo in prosveto in našimi kmetijskimi strokovnjaki. Ustanoviti bi bilo treba razne pio- nirske krožke, na primer krožek mla- dih sadjarjev, čebelarjev, vrtnaričice itd. Ti krožki bi nudili solidno osnovo v pošolski dobi za krožke mladih za- družnikov, obenem pa bi olajšali delo pri ustanavljanju kmetijsko-gospodar- skih šol. -Delo na tem področju je neizčrpno, gospodarsko in politično važno ter se ne smemo ustrašiti denarnih težav. Smatrajmo to akcijo kot dolžnost do naše mladine in nagrajeni bomo že v nekaj letih z mnogimi njihovimi uspehi. R. A. Žrebanje prvomajske križanke Celjskega tednika Našo letošnjo prvomajsko križanko jo reševalo veliko število naročnikov in čitalcev našega lista. Križanke so bile večinoma pravilno rešene. Pri izžre- bancih smo upoštevali napako, ki se je vrinila pod 76 navpično (Palotos, namesto Palotas). Zaradi pomanjkanja prostora rešitve ne objavljamo. Zreb je določil za nagrade naslednje reševalce: I. nagrada (2000 din): Prefcoršek Ivan, Celje, Jenkova 2. Ii. nagrada (1500 din): Mavric Dušnn, Kruplivnik št. 10, p. Grad. III. nagrada (1000 din): Pogačnik Janko, Celje, Ulica 29. novembra. Nagi-ade po 500 dinarjev pa prejmej«: Sotlar Franc, v. p. 2862 RO-II Trebinje, BiH, Mareš Hcdvika, Celje, Ljublja*- ska cesta, Grilc Erika, Celje, Krajger- jeva 3, Ros Lojzka, Celje, Jenkova 22 in Stante Fani, tovarna »Etol«, Celjf, Ipavčeva ulica. Izžrebanci iz Celja naj nagrade dvig- nejo v našem uredništvu, ostalim jik bomo poslali po pošti. Več poudarka kmetijstvu Na zadnji seji Občinskega ljudskega odbora v Šentjurju pri Celju, katere se je udeležila tudi zvezni poslanec tov. Helena Borovšak, so odborniki po- trdili odloke o vzdrževanju javnega reda in miru, najemanju poslovnih prostorov in o času obratovanja trgov- skih, gostinskih in obrtnih poslovalnic. Izvolili so nov svet za zdravstvo, lo- čen od sveta za socialno s>krbstvo, ker je bil dosedanji svet preobremenjen. Odborniki so razpravljali o lastni- štvu zadružnega doma, ki je do sedaj pripadal šentjurski kmetijski zadrugi. Ker je ta prešla v likvidacijo'je naj- bolje, da ga prevzame občina. Odobrili so podjetju »Pesek« iz Štor, ki je od- prlo rudnik bentonita v Blagovni, da lahko najame posojUo v znesku 400.000 din. Ta denar bodo uporabili za na- bavo tovornega avtomobila, ki bo slu- žil za prevoz bentonita. Razpravljali so tudi o kmetijstvu. Nove takse, ki se bodo zbirale v raz- ne pospeševalne kmetijske sklade, bodo pomagale dvigniti kmetijstvo. Kmetij- ski strokovnjaki se morajo tesneje po- vezati s samimi zadrugami, neix>sred- no s pospeševalnimi odseki. Kmetje pa morajo iskati novih in racionalnejših oblik izkoriščanja zemlje. Mladi zadružniki v Slov. Konjicah že pridno delajo Pri konjiški kmetijski zadrugi so pred dvema mesecema ustanovili aktiv mla- dih zadružnikov. Na prvi seji odbora je bil izvoljen za predsednika Stanko Zelezinger. Odbor je pripravil program dela, razdeljen v dva dela: splošni ter strokovni. V splošnem delu bo več predavanj iz NOB, o družbeni ureditvi FLRJ, o zadružništvu in njegovi vlogi v našem gospodarstvu, o moralni vzgo- ji mladine itd. Vse kaže, da se zaveda- jo p>omena splošne vzgoje mladega kmečkega človeka. Ta predavanja so v okviru aktiva in so izven programa kmetijsko nadaljevalne šole, saj je akt tiv prostovoljna organizacija mladih članov zadruge. Strokovni del zajema praktične na- loge. Tako je več članov krožka posla- lo vzorce zemlje na analizo v žalđki inštitut. Drugi bodo delali poizkuse • heterozno koriizo, s krompirjem in umetnimi gnojili. Nekateri se bod« ukvarjali z živinorejo. Kupili so ple- menske telice, da bodo izboljšali živi- norejo, posebno tistih vrst, ki se tu najbolje obnesejo. Prebelili so hleve, začeli kontrolirati nesnost štajerske ko- koši itd. Pri sadjarstvu se bodo učili o precepljanju sadnega drevja, o škrop- ljenju sliv, katere napada češpljev k*' par. Delcleta se bodo vadila v ceplj*" nju vrtnic. L. V. CEI.JSKI TEDNIK, 11. maja 195« Stev. 19, stram s Ob osemdesetletnici rojstva velii(ega pisatelja v Biredo, dne 10, maja je vsa sloven- ska kulturna javnost slovesno pi-osla- vila 80-letnico rojstva največjega moj- stra silovensike besede, Ivana Cankarja. Ker je življenje in delo Ivana Can- karja našim bralcem več ali manj po- znano, vam hočemo to pot objaviti eno najstarejših, še nepoznanih pisem šesto- šolca Ivana Cankarja, ki ga je v zimi leta 1893 napisal souredniku Ljubljan- skega Zvona, prof. Antonu Fimtku: Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte! Ob vaših plečih ho slonelo življenje! Ivan Cankar Blagorodni gospod urednik! Oprostite, da sem tako piredrzen in Va« nadlegujem s pismom. O, kdo drug bi še prej in drugače pisal, a jaz sem se precej trudil predno sem vzel pero v roko. Naj Vam povem najprvo, da me sili pesmi zlagati, a ne morem več. Težko si mislite, kakšen je človek v mojih razmerah. Ko bi bil v Parizu, bi bil vzgleden ud tamošnje »Boheme«. Živega človeka nimam na svetu, ko- mur bi laliko pisal, ker se vsacega bo- jim nadlegovati, a nazadnje sem pisal Vam. Ali če Vam ne ugaja, tedaj pro- sim, mislite si, da pisnu niste prejeli. Ali k stvari. Lepo Vas prosim, recite g. dr, Tav- čarju, naj se me on iKraUi, on kot dr. Tavčar. Spomnite ga, prosim Vas na mojo lahko, poletno, raztrgano obleko, na čevlje brez podplatov, na klobuk brez barve tn na Cankarja, ki ima na- duho za večerjo — in potem se morebiti domisli, da me je svoje čase podpiral. A resno Vam rečem, da je hudo lačen z zobmi šklepetati, čeravno je to nava- da pesnikov, posebno slabih. Toda vse bi mi bilo malo mar, ko bi le bil saj na videz malo bolje oblečen, ker najbolj me peče, da me mora biti med sošolci sram. Vi ne veste, kako je to žalositno! Prosite dr. Tavčarja, naj mi, če le kako mogoče, pomore do kake suknje in čevljev. Maj oče je krojač brez dela in tako bi mi lahko precej kaj napravil, ko bi imel blaga. Tako sem se, hvala bogu, iznebil vse- ga, kar me sitiska. Ce kaj dobim ali ne, — laže mi je vendar. Ustmeno Vam ni- sem mogel sporočiti ničesar, ker bi se rajši pogreznil do srede zemlje, kot Vam to ustmeno povedal. Poleg tega sem ravno zdaj hripav. Prosim Vas še enkrat lepo, nikar mi ne zamerite. Ce komu ostane samo jeden izhod — je ta dober. Ako Vam ni prav, tedaj si mislite, da pisma nisem pisal. Obiskati Vas prej nikar ne mo- rem, dokler ne dobim odgovora. Z oiUičtnim spoštovanjem Ivan Cankar. Bivši internirsn[i Iz Borla se bodo sestali Grad Bori v Halozah so Nemci takoj po okupaciji uporabili za zbirno tabo- rišče, od koder so pošiljali slovensko inteligenco s tega področja v izgnan- stvo v Srbijo, Bosno in Hrvatsko. Ko je grad v te namene odslužil pa so ga Nemci spremenili v koncentracijsko taborišče, v katerega so zapirali ljudi iz vseh predelov vzhodne Slovenije. Mar- sikdo je šel iz Borla kot talec pred puške, mnogi pa so romali v ra^na druga koncentracijska taborišča — Mauthausen, Auschwitz, Dachau itd Občinski odbor ZB NOB občine Bori je sklenil letos 8. jiilija odkriti na no- tranjem dvorišču gradu spominsko plo- ščo posvečeno bivšim intemirancem. Ob tej piHiki organizira odbor tudi velik zbor vseh bivših internirancev. Posebna komisija zbira podatke o biv- ših intemirancih, da bi lahko sestavUi spominsko knjigo z imenom in podat- ki vseh, ki so bili na Borlu. Ta knjiga bo stalno razstavljena v posebni sobi, ki bo preurejena v lokalni muzej. Or- ganizatorji zbora internirancev pozi- vajo vse bivše internirance, da se pri- javijo odboru. V svoji prijavi naj m»- vedejo: priimek in ime (žene tudi d»- kliški priimek), datum in kraj rojstra, sedanje bivališče, čas, kdaj je bil na Borlu, kje je bil prej zaprt, in kam j« bil poslan iz Borla. Te podatke naj pošljejo znanci in svojci tudi za tiste, ki so bili kot talci ustreljeni, ali pa so pozneje umrli v drugih taboriščih. Tisti pa, ki so pozneje kakor koli pri- šli v partizane, naj navedejo kdaj bo odšli v partizane in edinico." Gomji podatki bodo poleg ostalega služili tikli za izdelavo velikega zemljevida, ki bi HRj prikazal, iz katerih krajev Slove- nije so bili intemiranci in kje so po- zneje končali. Prireditelji upajo, da se bodo bivši intemiranci iz Borla temu p)ozivu od- zvali in tako pripomogli k točni ugo- tovitvi števila internirancev. Prav tako p>a prireditelji upvajo, da se bodo vsi 8. julija udeležili tega edinstvene^* zbora na Borlu. Prijave px>šiljajte na občinski od^»«r ZBNOB, Bori — pošta Cirkulaao. Izšla fe prva številka „Uradnega vestnika^^ za okraj Celje 2e nekaj časa je bilo čutiti jji-aznino glede obveščanja naše javnosti' o tem, kako delajo lokalni organi ljudske obla- sti in državne uprave, kako delajo in gospodarijo naša podjetja in kako se na splošno razvija življenje v okraju po prehodu na komunalni sistem. Manjkalo nam je uradno glasilo, ki naj bi to nalogo obveščevanja vršilo sproti in s tem dajalo smer celotnemu dogajanju na področju okraja. Te dni je izšla prva številka Urad- nega vestnika OLO Celje, ki naj bi iz- popolnil dosedanjo vrzel. V tej številki so poleg uvodnih besed uredniškega odbora objavljeni odloki okrajnega ljudskega odbora in odloki nekaterih občinskih ljudskih odborov. Nanizani so odloki: o začasnih grad- benih in urbanističnih ureditvah v okraju Celje, o sklepnem računu in iz- vršitvi proračuna za leto 1954, o spre- membah odloka o družbenem pla»u bivšega okraja Celje, o izenačenju pr«d- pisov za okraj Celje, o ustanovitvi Ko- munalne banke v Celju, o ustanovil Centra za pospeševanje gospodinjstva v Celju in drugi s področja delova»ja občinskih ljudskih odborov. Poleg uradnega dela, iz katerega bo razvidno delo lokalnih organov oblasti in državne uprave, pa bo Uradni ve«t- nik objavljal poročila o delu Ijudakfe odborov Ln njihovih organov ter gospo- darskih in drugih organizacij. Od sodelovanja vseh zainteresiraaiki forumov na področju okraja Celje m. posameznih občin in od sodelovanja po- sameznikov bo odvisno, v kolikšni me- ri bo to uradno glasilo našega okraja lahko nrisipevalo k pravilnemu razvoj« gospodarstva in drugih društvenih pa- nog na tako širokem pxxi,ročju, kakrftio je ravno naš cdcraj. Konzervatorski problemi mesta Celfa v luči turizma in urbanizma (Konec) Kot dodatek oix)zarjam na nekatere konkretne primere, pri katerih zadeva- mo na obsežnejšo konservatorsko pro- blematiko mesta Celja: 1. Predel mesta med Zidanškovo uli- co in Savinjskim nabrežjem vključno z Grofijo, famo cerkvijo in mestnim obzidjem. Ta del mesta, ki bi urejen po načrtih prof. Mušiča bil eden naj- lepših urbanističnih predelov Sloveni- je, je v skrajno zanemarjenem stanju. Kaj bi pomenila za kultumo Celje ure- jena Grofija ni treba posebej poudar- jati. Verjamem da ni denarja za njeno popolno adaptacija, da se pa ne bi dala odstraniti nemarnost iz trga pred njo, tega pa ne verjamem nobenim »argu- mentom«. Obnova farne cerkve je sicer kočljiv problem, vendar mora biti rešljiv. V takem stanju stavba ne more ostati, saj nam več politično škodi kot nas bi sta- la njena obnovitev. Opozarjam na tuj- ce, ki jo izrabljajo v svoje politično- prop)agandne namene. Poleg tega je stavba s svojo celjsko kapelo spomenik srednjeevropskega formata. Mestno obzidje: Ob Savinjskem na- brežju imamo ohranjen redek primer do venca očuvanega mestnega obzidja, katerega bi bilo treba le izluščiti izpod beleža na njemu postavljenih stavb, s čemer bi zid pridobil na arhitektonski poteznosti ter stopil v prijeten kon- trast s p)arkom, katerega naj bi pod njim uredili. 2. Prezidave, nadzidave, obnove in preureditve stavb in fasad v starem de- lu mesta naj se vrše pod kontrolo spo- meniškega varstva in le z njegovim dovoljenjem. 3. Nekdanjo »nemško« hišo naj bi predelali, da bo izgubila svoj vsiljivo propagandni nemški značaj, »Narod- nem domu« pa eventualno vrniti prvot- no obliko. 4. Maksimiljanova cerkev in njena okolica se naj uredi v Trubarjev gaj, spomeniku Trubarja naj se zamenja ponesrečeni podstavek, da bo prišla plastika do močnejšega izraza, prosto- ru naj se da videz parka. 5 Opuščena cerkev sv. Duha naj osta- ne! Njena notranjščina je tako harmo- nično proporcionirana, da si lep>še dvo- rane skoraj ne moremo predstavljati. Ko bi se ji vzelo cerkveni videz, bi lahko služila raznim namenom, ali kot muzejski oddelek, ali kot dvorana za kulturne prireditve, predavanja, lut- kovo gledališče itd. 6. Zapore Šlandrovega trga s 5-nad- strpnim orjakom sodne palače se bojim, ker čutim v temu tendenco majhen trg zapreti z velikimi bloki, kar mu bo vze- lo sedanjo zračnost in sproščenost. Trg bo postal tesen! Lepo urejen ranoklasi- cistični dvorec s prijetnim gajem, ki pušča prosti pogled proti Savinjski do- lini, mi je kot tržni zaključek simpa- tičnejši, kot bo skeletni širokopleči ve- likan. 7. Izbombardirana mesta je treba re- ševati urbanistično in ne jih prepušča- ti invencioznosti mestnih vrtnarjev. Ve- čina izbombardiranih mest je še vedno lepotna napaka v mestni fiziognomiji. Treba jim je vrniti življenje, ki je ne- koč tam pulziralo, to se pravi, treba jim je dati vsebino, sicer bodo ostala vedno le »zbrisana« mesta v mestnem tlocrtu. 8. Treba je ohraniti Svetino, etno- grafski rezervat, ki ga moramo očuvati našim zanamcem, da bodo vedeli, kak- šna je bila nepokvarjena slovenska vas v baročni dobi. Svetino je treba v ce- loti zaščititi, da je ne bi pokvarili z ne- kvalitetnimi modernizmi. 9. Končno bi rad opozoril na zeleni nas, ki nevzdržno prop>ada in se s šire- čimi se predmestji hitio manjša. Ta proces je treba radikalno zaustaviti, če ne se bo Celje v par letih spremenilo v brezoblično dolgo vas, katere edini le- potni poudarek bodo ostali stari, koli- kor ne kar srednjeveški mestni predeli. Nikakor ne smemo pustiti niti starega jedra pokvariti, niti nove predele raz- rasti se v brezoblično aglomeracijsko pmoto. Ključ k vsemu temu naj bo no- vi urabnistični načrt Celja, ki mora upoštevati obstoječe in nastajajoče ter vsakemu dati svoje pravo mesto. Curk Jože Deset let dela in uspehov celjske glasbene šole Celjani smo upravičeno ponosni na vsakoletne nastop>e šolskega orkestra Glasbene šole, komornega moškega in dijaškega mešanega p>evskega zbora. Ti nastopi pomenijo Celjanom pravi kulttimi dogodek in dvoi-ana Narod- nega doma je skoro vedno premajhna za naše domače koncerte. Ali p>a ve naša javnost še kaj več mimo tega, da imamo v Celju odlične pevske zibore in orkester mladih, ki bi ob boljših pogojih šolanja imeli še glasbeno bo- dočnost? 2e večkrat je šola tiho in nekam pre?skromno opozorila pristoj- ne, da delo pod takimi okolnostmi ne more več zadovoljivo napredovati in se razvijati v širino. Res, da je celj- ska glasbena šola v 10. letih zrasla, da im.a danes vse pogoje za srednjo glasbeno šolo — toda tu mora obstati vse delo, ker ni prostorov, s tem v zvezi tudi zadostnega kadra ne in in- štrumenti so več ali man.l izrabljeni in dosluženi. Vsako leto je na celjski glasbeni šoli problem, kam z novimi učenci. laa- sko leto so morali pri vpisu odkltaiiti kar 60 učencev, izmed katerih so mno- gi napravili sprejemni izpit z odličnim uspehom. V tesnih 9 prostorih se šola preko 230 učencev. Del pouka je tudi na učiteljišču. Razlika med staro glas- beno šolo, (ki je pred vojno deloval« v isti zgradbi) in današnjo je ogromna. Prej so tu poučevali le klavir in vio- lino, danes pa poučujejo malodane vb« inštrumente. Vsi učenci imajo na raz- polago šolske inštrumente, pri tem ^ plačujejo nizko šolnino — 200 dinar- jev mesečno — (odlični učenci pa M celo oproščeni šolnine). Treba je i>ri- znati, da naša nova ljudska oblast dorti polaga na glasbeno vzgojo naše mla- dine. Ker kaže celjska občina velik« razumevanje za problematiko oeljshe glasbene šole, lahko pričakujemo, da obljubljena zgradba nove glasbene šoie ne bo ostala samo tolažilna obljuba kulturnemu Celju, Kljub vsem tem tesnim razmeram pa se je kar čuditi dejstvu, da vlada na tej šoli vzoren red in da vsakolekia inšp>ekcije iz Ljubljane zapišejo v sv»- ja poročila prav laskave pohvale pred- vsem vodstvu šole, ravnatelju Ego«u Kune ju. kakor tudi posameznim pjrj- fesorjem. Na šoli imajo tudi šolski orkester, ki ga zelo požrtvovalno vodi prof. Du- ^an Sancin. Orkester šteje okrog 24 učencev iz Celja in okolice. Obaraču« njihovega dela so vsakoletni javni na- stopi, ki so med Celjani že zbu*li spdošno pxxzornost. Orkester se to Ivt« še posebno skrbno pn-ipravlja na svaj» prodtikcijo, saj bo z njo praiD&ttl le-letnico glasbene šole. NastopiM li«- d» 14. in 1«. maja v NaJx>dneTO dnau. Tekstilna tovarna „Juteks^^ dosega vedno večje uspehe Ni mnogo delavskih kolektivov, v ka- terih bi ljudje tako malo govorili in toliko delali, kot je Tekstilna tovarna Juteks v Žalcu. Le ob raznih delavskih praznikih, kot so volitve v delavski svet, morajo kljub skromnosti omeniti mimogrede tudi svoje rezultate. Tak praznik je bil za kolektiv preteklo so- boto. Izvolili so organe družbenega upravljanja, to je nov delavski svet, prejšnji pa je podal obračun svojega dela. Ta obračun je bil zelo bogat in je nanj lahko ponosen celoten kolektiv. Ce pregledamo proizvodnjo vidimo, da se je od 1. 1953 dvignila od 1.304.000 m na 2,374.000, kar znaša 82%. Bruto produkt, ki je bil 1. 1953 387,859.000 din, je porastel na 761,718.000 din, kar znaša 96%. S tem pa kolektiv ni za- dovoljen in se bori za povečanje pro- izvodnje v letu 1956 na 2,700.000 m, to je 14% več kot lani. Plan bruto pro- dukta pa je 832,500.000 din. Za prvi maj se je kolektiv dobro pripravil. 2e tri mesece tekmujejo med seboj v šahu, streljanju, kegljanju in odbojki. Zanimanje za tekmovanje je bilo zelo veliko. To dokazuje, da se ko- lektiv skrbno pripravlja na tekstilni festival. Ob zaključku so bili najboljši nagrajeni s praktičnimi darili. Pevski zbor, ki je pričel z vajami v času tek- movanj, je za zaključek priredil kon- cert. Upraiv^niki obrtnih podjetij so sc prvič sestali Občinski ljudski odbor v Mozirju je pretekli teden sklical konferenco vseh upravnikov obrtnih podjetij. Ugotovili so, da se ponekod družbeno upravlja- nje slabo uveljavlja. So primeri, kot je to v gostilni »Pri px>šti« v Mozirju in mizarstvu v Lučah, da delovni ko- lektiv ne ve za stanje v podjetju. Delovna disciplina je ponekod še ze- lo slaba. Zaposleno osebje ne spoštuje delovnega časa. Posamezniki v pod- jetjih še vedno šušmarijo, in to zlasti v mizarski delavnici v Lučah in klav- nici v Ljubnem ob Savinji. V nekate- lih kolektivih se še ne zavedajo, da upMravljajo z družbenimi sredstvi. Knji- govodje se morajo zavedati, da so od- govorni za zakonito poslovanje. Ugo- tovili so, da nekateri upravniki obrt- nih podjetij še nimajo ustrezne kvali- fikacije. V nekaterih delavnicah primanjkuje primerne opreme, zlasti orodja in stro- jev. So primeri, ko so delavci sami p)ri- nesli orodje, da podjetje sploh lahko obratuje. To velja predvsem za neka- tere mizarske in šiviljske obrti. SELE POLOVICA V celjskem okraju je doslej izvedlo letne občne zbore 47 od skupmih 80 kmetijskih zadrug. Na vseh zborih so razpravljali o letošnjih načrtih za na- predek posameznih kmetijskih panog. Največ sredstev iz dobička so name- nili za kmetijske investicije in pospe- ševanje kmetijske proizvodnje. KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJEV PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU RAZPISUJE mesto direktorja gostinskega podjetja »Savinja« Celje. V poštev pridejo osebe, ki izpolnjujejo vse moralno politične pogoje in so nekaznovane. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih zaposlitev in kvalifikacij je poslati na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje do 20. maja 1956. štev. 19, stran 6 CELJSKI TEDNIK, 11. maja 195« IZ CELJA... Tudi Obrtniki bodo zdravstveno in pol(Ojninsl(o zavarovani z Uredbo o skladih za vzajemno po- moć (Uradni list FLRJ št. 15 1958) so končno tudi zasebni obrtniki dočal^ali, da si lahko v okviru svoje iboinice ure- dijo zidravsitveno in pokojninsko zava- rovanje. Okrajna obrtna zbornica je že začela z,birati potrebne podatke in se- stavljati načrt za takšen sklad. Še prej pa so si zastopniki ogledali delo podob- nih skladov v sosednjih republikah. Skoraj vsaka zbornica ima svoje spe- cifične pogoje in si različno ureja to ustanovo. V celjskem olu-aju predvide- vajo ločen sklad za zdravstveno in ločen fiklad za pokojninsko zavarovanje. Po- kojninske osnove bodo razdel.iene v tri razrede in sioer: 12.000 din, 9.000 din in 8.000 dinarjev. Prispevek za pokojnin- sko zavarovanje naj bi znašal okrog 15% od osnove, za zdravstveno zavaro- vanje pa okrog 8000 din mesečno. Te dni bo Oltrajna obrtna zbornica poslala anketne pole in prisitopne izjave, nato bodo napravUi točen izračun vi- šine prisipevkov ter dajatev po načelih splošne zavarovalne tehnike. Na sektor- skih konferencah, ki jih bo sklicala obrtna zbornica, bodo obrtniki na načrt sklada »vzaijemne pomoči« lahko dali svoje pripombe in predloge. R. F. JAVNA TRIBUNA Radio motnje se v raznih delih me- sta brezobzirno nadaljujejo. Povzroča- jo jih obrati, predvsem zasebni, ki ne blokirajo svojih strojev. Skrajni čas je. da uprava Radio-Slovenije ener- gično nastopi. Cestokrat se dogaja, da zmanjka po- samezne vrste kolkov. Tako je ne- davno zmanjkalo kolkov po 1000 din. Več kot teden dni je minilo, da so bi- li spet na razpolago. Nihče ne pomi- sli, koliko neprijetnosti naredi ta na- paka že samo pri taksiranju vlog na gospodarska sodišča. Narodna banka v Celju bi lahko poskrbela, da se to odpravi. Javne nasade obnavljajo v vsem mestu. To delo opravlja Vrtnarska šola iz Medlega, ki je uredila tudi zelo za- nemarjeni javni nasad na Tomšičevem trgu. Sedaj je lepo obrobljen z grmov- jem. Upajmo, da se ne bodo našli spet ljudje, ki bodo hodili čezenj. GLUHONEMI SO ZBOROVALI Pred dnevi je bil v Celju občni zbor ©•krajnega združenja gluhih. Po obsež- nem dnevnem redu se je razvila vse- stranska razprava. Gluhonemim sta tol- mačila predsednik republiške zveze glu- hih, tov. Ciril Sitar, in delegat Zveze, tovariš Venko. Sprejeli so tudi nekaj sklepov, med njimi tudi sklep, da bodo vključili še preostale dve tretjini ne- včlanjenih v organizacijo in v ta namen •biskali gluhoneme. R. F. PREDRZNA KRAJA AVTOMOBILSKIH DELOV SREDI CELJA Predrzen tat avtomobilskih delov, poklicni šofer neke celjske gospodar- ske organizacije, se je pred dnevi v večernih urah lotil demontaže in kra- je raznih avtomobilskih delov kar sre- di mesta. Kot svojo žrtev si je izbral službeni osebni avtomobil neke celj- ske okrajne ustanove, ki je za uro in pol stal pred železniško postajo. Kraje se je lotil tako strokovno, da je v naj- krajšem času avtomobil bil nesposoben za vožnjo. O tatvini so bili obveščeni organi tajništva za notranje zadeve, ki so takoj prišli na kraj tatvine. Iz- redni in priznanja vredni sposobnosti službujočih organov TNZ, prometnih miličnikov tov. Škofa in Sirce je za- hvaliti, da je bil predrzni storilec še isti večer izsleden. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 18 (20), fižol v. — (50—80), fižol n. — (50—60), koren j ček — (30 do 70). solata 220 (300-^00), hren — (100 do 150), motovileč — (200—300), špinača — (150—200), redkev — (30—40), peter- šilj — (100—150), zelena — (80), čebula — (150), česen — (120—150), zelje rib. — (35—40), repa rib. — (30—40), radič — (200—300), pesa — (40), koleraba — (30—40), por — (OO—80), jabolka — (25 do 40), rozine 400 (—), regrat — (lOO do 200), pšenica — (45—50), koruza — (45_50), sadje suho — (70—80), limone 240 (—), proso — (60--70), pomaranče 240 (—), redkvica — (100—150), mleko — (35), jajca — (13—15), skuta — (140), smetana — (200—220), maslo — (480), n-ied — (400), vino — (120—130), žganje — (350), kokoši — (450). V mestu se večkrat lahko opazi par- kiranje motornih vozil na nedovolje- nih mestih. Nedisciplinirani vozači par- kirajo v ozkih ulicah, n. pr. v Koceno- vi, tako, da tovorna vozila ne morejo pasirati. « Letos so pričeli prodajati semena v trgovinah spet prepozno. Nerazumlji- vo je, zakaj nimajo semen na razpo- lago že proti koncu zime, saj jih je vendar mogoče pripraviti že jeseni. Dr. M. OBISKALI SO VELENJSKE RUDARJE Člani Občinskega sindikalnega sveta iz Celja so konec preteklega me- seca obiskali velenjske rudarje in Ter- moelektrarno v Šoštanju. V premogov- niku so se seznanili z delom, uspehi in težavami rudarjev. Jamski obratovodja inž. Kirn je gostom najprej pojasnil obseg premogovnih zalog, razvoj rud- nika in način odkopa van j a premoga, nakar so si ogledali novo separacijo in ostale naprave pri novem izvoznem jašku ter delo v jamah samih. Po ogledu premogovnika so Celjani pova- bili velenjske rudarje, da obiščejo Ce- lje in se seznanijo z delom celjskih kolektivov. Po tcvariškem obisku v Velenju so člani Občinskega sindikal- nega sveta obiskali še Termoelektrar- no v Šoštanju, kjer so si ogledali tam- kajšnje objekte in naprave. UCNIH MEST JE PREMALO Ze kratek obstoj poklicne svetoval- nice pri Biroju za p>osredovanje dela v Celju je pokazal, kako potrebna je bila. Nanjo se obrača za nasvet mla- dina in starši mladine s področja ce- lotnega celjskega okraja. Kljub po- manjkanju raznih pripomočkov je Sve- tovalnica začela uspešno delati, vendar se je hkrati pojavil eden izmed naj- težjih problemov. Svetovalnica lahko sicer uspešno svetuje pri izbiri pokli- ca, nastaja pa vprašanje prostih učnih mest, ki jih je premalo. Za rešitev te- ga vprašanja bo treba še precej dela, predvsem pa bo treba vplivati na pod- jetja, da bodo začela bolj skrbeti za mlad strokovni kader in da bodo iz- delala starostno strukturo zaposlenih delavcev. Treba pa bo še drugih ana- liz, da bi se izbira poklica lahko na- črtno usmerjala. Vsa ta vprašanja za- htevajo znatno širšega sodelovanja ce- lotne družbe, kot pa samo sodelovanje s podjetji, obrtnimi delavnicami, zbor- nicami, šolami in podobnimi. Prav ta- ko bo treba zatreti nekatere lokalistič- ne težnje posameznih podjetij, da bi sprejemala v uk le otroke svojih de- lavcev. Ce bi ta način začela uveljav- ljati vsa podjetja, kam bo xx>tem de- lavec takega podjetja dal v uk svojega otroka, ki ga ne veseli poklic ali — bodisi zaradi duševnih ali fizičnih sposobnosti — ni sposoben za poklic v takem podjetju? Tako mišljenje ne samo, da ni socialistično, temveč kaže na dejstvo, da mislijo in vidijo zelo ozko. ZA 10-LETNICO LJUDSKE TEHNIKE Brodarsko društvo »Rinka« v Celju bo proslavilo 10-letnico Ljudske teh- nike z medrepubliško tekmo v kajak slalomu na Savinji. Na tekmovanju, ki bo 13. maja, bo sodelovalo 8 najbolj- ših ekip s skupno 24 člani iz Sloveni- je in Hrvatske. Ob tej priložnosti bodo razen slaloma izvedli še ekipno pa- trolno vožnjo po Savinji od Polzele do Zidanega mostu, r skupni dolžini 45 kilometroT. DIJAKI LJUBENSKE GIMNAZIJE SO MARLJIVI Dijaki ljubenske nižje gimnazije se pridno in požrtvovalno udejstvujejona kultumoprosvetnem polju. Največ jim pomaga in svetuje požrtvovalna tova- rišica Marija, ki jo zaradi tega tudi spoštujejo in ljubijo. Pionirska igral- ska literarna, baletna in pevska sku- pina sodeluje pri proslavah in prire- ditvah. Od novembra 1954 so imeli kar 14 prireditev. V čast Prazniku dela so pripravili akademijo resnih in šaljivih prizorov, s katero nameravajo tudi go- stovati v Lučah, Solčavi, Bočnii pri Gornjem gradu in t Mozirju. v času od 21. aprila do 'i. niajn 1936 je bilo rojenih 41 dečkov in 39 deklic. Poročili so se: Anton Jančič, avtoniehanik iz Arje vasi in Ema Sadnik. knjigovodkinja iz Lnlkove vasi. Frančišek Gros, prinčeni strojnik in Marija Lapornik, gospodinjska pomočnica, oba iz Ce- lja. Ivan Pertinač, železostrugar in Antonija Breznik, tkalka, oba iz Celja. Peter Ličen, de- lavec in Štefanija Šetar, snažilka, oba iz Celja. Ernest Poteke, pomožni knjigovodja iz Vojnika in Marija Ana Kožuh, kmetovalka iz ?>kofje vasi. Rajko Bigman, trgovski pomočnik in Te- rezija Jazbec, računovodkinja, oba iz Trbovelj. Zlatko Cotič, kovinobrusač in Leopoldina Mast- nak. brizgalka posode, oba iz Celja. Franc Ra- divoj Pocajt. pekovski mojster in Ivana Mra- mor, živinorejka. oba iz Medloga pri Cel^u. Stanislav Pavel Supanič. uslužbenec iz Šmarje- te pri Rimskih Toplicah in Romana Viljemina Fischer, administratorka iz Šempetra v Sav. dolini. Vincenc Cerenak, delavec iz Vojnika in Marija Kovač, elcktrovarilka iz Pečovnika. Ga- brijel Pugelj, nameščenec in Ana Mrdženović, knjigovodkinja, oba iz Celja. Peter Gosak, materialni kalkulant in Marjeta Štusej, trgov- ska pomočnica, oba iz Trbovelj. Stanislav Pire, iopilec cinka iz Zg. Trnovelj in Frančiška Be- lina, obrezovalka posode iz Celja. Umrli so: Franc Zupane, delavec iz Celja, star 56 let. Jožef Trebovc, otrok iz Vrbna, star 2 dni. Frančišek Papinntti, nočni čuvaj iz Prekope, star 3i let. Marjana Jeseničnik, otrok iz Celja, stara 1 leto. Jožef Kramar, poslovodja iz Ce- lja, star "1 let. Olga Šeligo, dijakinja iz Slov. Konjic, stara 21 let. Janez Glažer, otrok iz Vrbja, star 15 dni. Ana Rabič, gospodinja iz Celja, stara 84 let. Martina Hren, otrok iz Sp. Zreč, stara 2 leti. Marija Janežič, gospodinja iz Celja, stara 64 let. Neža Krivišek, gospodinja iz Crnolice, stara 67 let. Janez Jošt, upokojenec iz Globokega, star 63 let. Janez Cater, polje- delec iz Kozjega, star 25 let. Marija Svenšek, gospodinja iz Celja, stara 67 let. Franc Antlo- ga, posestnik iz Celja, star 68 let. Marija Maček, gospodinja iz Celja, stara 42 let. Franc Dosedla, železniški tehnik iz Ponikve pri Gro- belnem, star 55 let. Janez Grum, delavec t po- koju, star 82 let. Ignac Škrubej, čevljar iz Vojnika, star 66 let. Mihael Gajšek, upokoje- Bec, star 70 let. Slavica Pavlovič, otrok iz itrmca pri Pregradi, stara 1 leto. Kristina Ifahnič, gospodinja ia Ložnic«, star« 58 lat. Življenje in delo v vojaškim tiborišču Na Jezici pri Ljubljani je bila na- meščena enota narodnega heroja, pod- polkovnika Jožeta Ožbalda. Tu so se pripravljali za prvomajski defile. Vsak vojak si je prizadeval ter vložil ve- liko napora, da bi se čimbolj izvežbal. Prvi dan mnogi vojaki niso korakali najbolje, ker niso bili vajeni godbe, ki zahteva posluh. Toda kmalu so se je navadili in dosegli neverjetno čvrstost koraka. Priprave za 1. maj so bile za marsikoga trda preizkušnja. Tudi sicer je bilo v taborišču ves dan živahno, čeprav je dež že v začetku oviral delo. Taborišče je bilo v enem dnevu razsvetljeno in urejeno. Posta- vili so igrišče za odbojko, oddajno postajo z zvočniki, kar je omogočalo vojakom, da so poslušali radijski dnev- nik in narodne pesmi. V edinicah so imeli razna predavanja in sestanke, v popoldanskem času pa so prirejali tudi športna tekmovanja. Edinica se je po- vezala z vsemi športnimi organizacija- mi na terenu. V tem kratkem času so vojaki videli mnogo lepih stvari in znamenitosti, kar jim bo ostalo še dolgo časa v spominu. Major J. M. KAZEN ZA NEPOŠTENEGA KNJIGOVODJO V »Trgovskem podjetju« v Šmarju pri Jelšah so že večkrat odkrili kako nepoštenost. Pojavljali so se zadnja leta primankljaji, kar vse je podjetje dovedlo v prisilno likvidacijo. V drugi polovici leta 1955 je začel vzbujati po- zornost v podjetju nastavljeni knjigo- vodja Jože Zibert, ki je na debelo razmetaval denar. Za stanje v podjetju se je pričela zanimati tržna in finanč- na inšpekcija, ki je poslovanje podjetja pregledala. Pri temeljitem pregledu knjig in listin so ugotovili, da Zibert ni odvedel Narodni banki 209.000 di- narjev gotovine, ki jo je sprejel od poslovalnic v Pečici in Mestinju. Med drugim se je izkazalo tudi, da je tema dvema poslovalnicama izdal za 64.107 dinarjev raznih dobropisov za blago, ki ga poslovalnici sploh nista imeli v zalogi — denar pa je sprejel. Z lažni- mi odpisi in dobropisi pa je le knjižno razbremenil finančni saldo poslovalnic. Skupno si je Zibert prilastil najmanj 273.107 dinarjev. V zadevo sta bUi za- pleteni tudi poslovodkinji v Mestinju in Pečici. Pri razpravi je Zibert priznal, da je zase vzel res 196.000 dinarjev, ostalo pa da si je delil z obema poslovodki- njama. Sodišče pa je bilo dmgačnega mnenja in ga je spoznalo krivim po- ne^^erbe 273.107 dinarjev. Jože Zibert je bil obsojen na 4 leta strogega "zapo- ra, poslovodkinja v Pečici, Leopoldina Jagodic na 7 mesecev in poslovodkinja v Mestinju, Martina Levpušček na 5 mesecev zapora. OBSOJENI TATOVI KOLES 21 letni delavec Valek Milan, usluž- ben pri Mlekoprometu v Celju je dne 1. aprila letos vzel iz kleti v Kocbeko- vi ulici Štefanu Krajncu moško kolo, vredno 40.000 dinarjev. Kazen 3 me- sece zapora. 49 letni tovarniški delavec Alojz Ir- šič, zaposlen v Tovarni kovanega orod- ja v Zrečah je iz dvorišča kinopodjetja v Vojniku vzel Francu Škofleku okrog 15.000 dinarjev vredno kolo. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. 41 letni poljedelec Anton Žerjav iz Levca je februarja letos vzel izpred gostilne »Ojstrica« v Celju okrog 20.000 dinarjev vredno kolo, last Stanka Šan- ca. Obsojen je bil na 6 mesecev zapora, pogojno za dobo dveh let. PRIJATELJ TUJE LASTNINE je 27 letni delavec brez zaposlitve in brez stalnega bivališča Stanko Romih, rojen v Crešnjevcu. Meseca avgusta 1955 je v Sotoškovi gostilni v Smarjeti pri Celju vzel Antonu Kotniku denar- nico s 3500 dinarjev gotovine. Istega meseca lani je Jožetu Drči iz Dolenje vasi pri Preboldu vzel nekaj obleke v vrednosti 2700 dinarjev, posestniku Ivanu Potočniku v Kaplji vasi hlače, vredne okrog 2500 dinarjev, v mesecu januarju 1956 pa je vzel upokojencu Francu Založniku v Šentrupertu 1000 dinarjev gotovine. Marca letos si je pri kmetu Francu Rovšniku v Tmavi izposodil zimski plašč, vreden okrog 4700 dinarjev z obljubo, da ga bo vrnil, kar pa ni storil. Zaradi tatvine in goljufije je bU Romih obsojen na 11 mesecev zapora. ...IN ZALEDJA V Dobrni bede postavili spomenik padlim bortem Krajevna organizacija ZB v Dobrni si je že pred leti zadala nalogo, da posta- vi spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma. Republiška komisija je zadnji načrt o gradnji spomenika odobrila. Gospodarske in politične organizacije v Dobrni so prispevale znatna materialna in finančna sredstva. Tako je bilo or- ganizaciji ZB omogočeno, da je končno sklenila li^godbo s podjetjem »Granit« v Poljskavi, katero bo do 25. junija t. 1. izdelalo in postavilo spomenik. Spo- menik bo izdelan iz mešanega granit- nega kamna, zelene in sive barve ter visok 8 m. Vklesana bodo imena 30 pvadlih borcov in žrtev fašizma doma- čega kraja. Prav tako bodo vklesana imena padlih borcev XIV. divizije, ki so dali svoja življenja v okolici Dobrne ob priliki njihovega pohoda preko Pa- škega Kozjaka. Spomenik bo stal v sre- dišču vasi, sredi parka, katerega pri- pravljajo in urejujejo s prostovoljnim delom vse dobrnske« organizacije. Sve- čana otvoritev spomenika bo 8. julija letos. B. D. INTERNAT V LJUBNEM UKINJEN Svet za šolstvo Občinskega ljudskega cokazalo, da se je zelo slabo obnesla. Posledica tega je tudi slab uspeh na šoli v Solčavi. R. Z. liZ DOBRNE V Dobrni so pred dnevi zaključili se- minar zastopnikov DOZ. Namen tega seminarja je bil seznaniti zastopnike z novim načinom dela pri DOZ. * Na šahovskem turnirju za prvenstvo Dobrne je osvojil prvo mesto tovariš Zmago Likar. Drugo mesto pa 14-letni Franc Cafuta, ki-je pokazal v igri pi^- vo presenečenje. Strelska družina je izvedla patrolni tek na kolesih, kjer so sodelovala vsa društva in politične organizacije. Pre- hodni pokal je osvojila patrulja Zveze borcev. V počastitev prvega maja so v Do- brni ob sodelovanju organizacij, šole, društev ter godbe iz Galicije izvedli baklado. Prav tako so Dobrnčani prvič organizirali prvomajsko parado, na ka- teri so sodelovali društvo Partizan, po- litične organizacije, gasilci, kmetijska zadruga s strojnim parkom, lovci, strel- ska družina in šole. Prvega maja so v Dobrni odprli prvo moderno strelišče za glinaste golobe v republiki. Ob tej priliki je bilo tudi tekmovanje, na katerem so dosegli lepe rezultate. Strelišče je namenjeno tudi za republiška tekmovanja, saj pred- videvajo, da bodo v jeseni na tem stre- lišču tekrne za prvenstvo Slovenije. V NOVEM CELJU SO ZAKLJUČILI TEČAJ ZA BOLNIŠKE STREŽNIKE Z namenom, da bi čimbolj zbcljšali preskrbo svojih bolnikov, so pred dnevi v bolnišnici Novo Celje na pobudo sin- dikalne podružnice organizirali 6-te- denski tečaj za bolniške strežnike in strežnice. Predavatelji so 34 tečajnikom nudili strokovno znanje s predavanji iz anatomije, nege bolnika, telesne hi- giene in higiene prostorov. Prav po- sebno pozornost pa so posvetili dušev- ni higieni, to je občevanju z bolniki. Temu seminarju so v zadnjem tednu priključili še serviranje (predaval je šef strežbe iz Dobrne), kot zadnji pred- met pa še družbeno upravljanje, orga- nizacijo zavoda in gospodarjenje na oddelkih. Udeleženci so ob zaključku tečaja polagali izpite. KMETIJSKA ZADRUGA »POHORJE« OSTANE ŠE NAPREJ SAMOSTOJNA V zadnji številki našega lista smo priobčili članek »Posvetovanje uprav- nikov KZ«, kjer je naš dopisnik L. V. poročal, da se bo zadruga »Pohorje« priključila močnejši, sosednji zadrugi. Naknadno smo prejeli dopis KZ »Pohorje«, v katerem nam sporoča, da se zadruga ne bo združila s sosednjo zadrugo, temveč bo KZ »Pohorje« osta- la še nadalje samostojna. VIA MALA V LUCAH Lučani so v soboto in nedeljo po- kazali, da imajo dobre igralce in spo- sobnega režiserja — tov. Mašatovo. Za- dovoljnji so bili igralci in gledalci, ki so napolnili dvorano do zadnjega ko- tička. V kratkem bodo z Via malo go- stovali še v Rečici ob Savinji in v Sol- čavi. MLADINA RIMSKIH TOPLIC SE PREBUJA V počastitev desete obletnice mla- dinskih delovnih brigad so pred dnevi preuredili telovadno igrišče ob Savi- nji. Delalo je 25 mladincev in mla- dink. Tudi proslavo v počastitev MDB so uspešno izvedli. Slavnostni prireditvi je prisostvoval sekretar okrajnega komiteja mladine, ki je v svojem govoru prikazal vlogo mladine in uspehe, ki jih je dosegla r delovnih brigadah. Prvega maja so mladinci .poskrbeli, da so zagoreli kresovi na vseh bližnjih gričih. EGO PRVI POMLADANSKI KROS t LJUBECNI Pred kratkim je TVD Partizan pri- redil pomladanski kros mladincev in mladin'k. Dokazali so, da tudi mladina na podeželju zmore marsikaj, le poma- gati ji je treba. Organizacija in udeležba sta biLi od- lični, kar je dokaz, da je t Ljubečnl veliko zanimanje za špocrl. v času od 21. aprila do 5. muja 1956 je IhI« rojenih 17 dečkov in 20 deklic. Poročili so se: Pavel Goličnik, kmečki sin in Terezija Va- čovnik, krojaška pomočnica, oba iz Šmihela nad Mozirjem. Jože Semprimožnik, poljedelee iz Radmirja in Marija Veršnjak, poljedelka ix Homca. Jože Bitenc, poljedelec in Marija Fiirst, poljedelka, oba iz Pobrežja pri Rečici. Peter Piki, tesar in Marija Kos, kmečka delavka, »ba iz Varpolja. Naveršnik Blaž, kmečki sia im Marija Suhovršnik, kmečka hči iz Smiklavž«. Umrli so: Jože Golob, delavec iz Tuh. Srednje vasi. Ivana Blatnik, prevžitkarica iz Sela, stara Si let. Zimsko krmljenje prašičev v zbirki poučnih brošuric Zveze za- družnic LRS, ki naj služijo izboljšanju in olajšanju dela naših zadružnic in kmečkih gospodinj sploh, je izšla prva brošurica, ki govori o ZIMSKEM KRM- LJENJU PRAŠIČEV. Brošurico sta napisala priznana strokovnjaka inž. O. Muck in inž. E. Eiselt. Snov je obdela- na v geslih in risbah. Vsako geslo po- nazoruje posebna risba. Na to poučno brošurico opozarjamo vse kmetijske za- druge, vse zadružnice in kmečke gospo- dinje. Stane samo 30 din in jo je za- ložila založba »Kmečka knjiga« v LjuJ»- Ijani. Miklošičeva 6, ipri kateri se toA naroča. Inž. J. B. CELJSKI TEDNIK, 11. maja 1»56 S-bfrv. It, flitnut 7 ANTARKTIKA • BODOti SVETOVNI RUDNIK Znanost že dolgo ve, da južfii pol ni tak kot je severni — zgolj velikanske ledene gore. Antarktika je celina, po- krita z večnim ledom, ki je branil, da bi se na tem šestem kontinentu nase- lili ljudje in življenje nasploh. Člo- vek pa se je naučil premagovati naj- hujše prepreke. Zavzel je najvišje vr- hove, prodrl .v globine morja, v at- mosfero in zOTj hoče osvojiti tudi šesti ali beli kontinent. Za geofizično leto, na katerega se pripravljajo vse države sveta, predstavlja eno izmed važnih Hianstvenih ofenziv, osvojitev Antark- tike. V to ledeno področje so bile po- slane številne ekspedicije, opremljene z najmodernejšimi pripravami, da bi strokovnjaki laže ugotovili vrednost doslej neznanega kontinenta. Eikspe- dicije so poslali Amerikanci, Angleži, Rusi, Avstralci, Novozelandci itd. Na področju, kjer pred sto leti še ni sto- pila človekova noga na deviški sneg in led, se v tem času dvigajo iz snega naselbine strokovnjakov in znanstve- nikov, ki bodo preiskali neznano zem- ljo, vrtali v globino in ugotavljali rud- ne zaloge. Industrializacija je močno razvita in civilizirane dežele vse bolj pešajo na rudnih bogastvih. Treba je najti nove zaloge rud za vedno večje potrebe človeštva. Na sliki vidimo taborišče angleških znanstvenikov na tako imenovani obali Coats Landa. Taborišče se nahaja štiri kilometre od obale. Od tu bodo po dokončanih pripravah odhajale znan- stvene patrole na modernih polarnih traktorjih ali pa tudi s pasjimi vpre- gami v notranjost belega kontinenta. Ves svet je zelo radoveden kakšne podatke bodo znanstveniki raznih eks- pedicij objavili v geofizičnem letu, ki bo trajalo od julija 1957 do decembra 1958 leta. MAJSKA PLACA Ze v petek pred koncem aprila dospela je plača za maj in kot da dobila je krila, sjrčdla je, sam ne vem kdaj. Kako se zdaj Snlostno vleče ta maj, ki mu kraja nič ni, ko žena mi pesmi nesreče za dnevom vsak dan žvrgoli! A jaz jo pokorno poslušam in čakam na junij molče, pri tem pa smehljati se skuham, a nič od srca mi ne gre. SOLATA Solata po štiri sto dinarjev kila brez kisa in olja — o majka ti mila! Ce vsak dan je kilo privoščim družini, hudičevo dragi so ti vitamini! Deset ur naj delam za kilo zelenja, a kje so še druge potrebe življenja? o, dinar naš ljubi, preveč si pohleven, ponižan in žaljen si z mano vred reven! ŽALOSTINKA Osem bratov nas nekoč bilo je, zdaj ostalo nas je le še dvoje, ko sekira šestim je zapela in iz naše jih družine vzela. Dolga leta v slogi smo živeli, na pomlad smo vsako zacveteli. Celje smo krasili z zelenilom, košček ga oblivali s hladilom. V službi svoji vztrajali smo zvesto, ker ljubili smo to naše mesto. Nismo v ndpotje bili prometu. S čim smo le zamerili se svetu? Nepozabni naši bratje mili legli so še zdravi, sočni, čili, kot brez straha padejo junaki v borbi ostri, toda neenaki. Tužna res je njihova usoda, a je žal tako hotela moda. Kruta smrt razbila nam je sanje, ko posegla je med nas — kostanje. TUDI JUBILEJ Prijatelj moj obhaja jubilej: desetič že prenehal je kaditi in se zaklel kot vsakokrat doslej, da hoče to obljubo izpolniti. Najprej je izračunal: Ce tobak pustim, si živce okrepim zrahljane, pri tem pa še brez truda mesec vsak za novo hišico jurček mi ostane. To res je prav edinstven jubilej: desetič dal si takšno je obljubo in če si jo bo dajal še naprej, do smrti zidal si bo hišo ljubo. NA KITAJSKEM Zena šiva mi predrte hlače, vneto časopis prebiram jaz. »Na Kitajskem zvišali so plače!* Svetla mi radost prešine glas. »Nič ni tvoj pod temle grmom zajed* žena mi zažvrgoli nato. »Trap! Saj vendar nisi še Kitajec, da bi ti se veselil zato!« M)l'%rsk je pogrolfntla tri ronje Francoski kmet Roser Minier ie pri oranju na svoji njivi v bližini Mon- targisa doživel nevsakdanji pojav. Ko je oral zadnjo brazdo, se mu je naen- krat zazdelo, da se pod njegovimi no- gami premika zemlja. Ustavil je svoje tri konje ter stopil nekaj korakov na- zaj, da bi ugotovil, kaj se pravzaprav dogaja. Ti koraki so rešili njegovo živ- ljenje. V trenutku se je na mestu, kjer so stali konji, odprla njiva in v se- kimdi so trije konji in plug izginili v ogromno podzemeljsko jamo. Zamislimo si, kako se je kmet prestrašil. Z vsemi močmi je stekel k sosedom po pomoč. Razen vaščanov so kmalu prispeli tudi mestni gasilci in geologi. Jama, ki se je odprla sredi njive in pogoltnila Ma- nierjeve živali, je globoka 10 metrov. Dva konja sta bila pri p)adcu takoj mrtva, tretji pa je na dnu jame ostal nepoškodovan. Stal je celo na nogah. Preden so začeli gasilci s pripravami za reševanje preživelega konja, so mu vrgli v jamo nekaj hrane. Čez nekaj ur pa je sam kmet Manier stopil v ja- mo. Toda na veliko presenečenje je tu našel ležati le oba mrtva konja, dočim je tretji izginil brez vsake sledi. S svetilko je jel raziskovati podzemeljsko jamo, ki ima več hodnikov. Dva rova sta tako velika, da je lahko preplašeni konj zdirjal in zašel. Kmet je nekaj časa iskal svojega konja v podzemlju, a ni našel sledu. Ker je obstojala ne- varnost nadaljnjega pogrezanja zemlje, je moral opustiti nadaljnje iskanje. Ge- ologi bodo okolico raziskali. Začasno bodo zavarovali vse dohode na nevarno področje. INTERNACIONALNA SOLA NA DUNAJU V gradu nekega preminulega indu- strialca v vilski četrti Dunaja — Poltz- leindorf — so uredili občo internacio- nalno šolo za otroke v starosti od 3 do 14 let. Patronat nad omenjeno usta- novo imajo misije Amerike, Anglije, Kanade in Indije. Vrata te šole, ki jo vodi nekdanji Montgomeryjev častnik, so odprta otrokom vseh narodnosti. V klopeh sedijo drug poleg drugega otroci iz Anglije, Egipta, Jugoslavije, Amerike, Izraela, Francije, Japonske, Kanade, In- dije in Finske. Sedaj so se jim pridru- žili še Avstralci in Argentinci. Med 150 šolarji je pribUžno 100 sinov in hčera diplomatov raznih dežel. Pouk je v angleškem jeziku. Spričo raznih narod- nosti so učila tudi nekoliko svojevrst- na. In še to: enajstletna Ruli, dražestna hčerkica japonskega diplomata, je naj- bolj pridna in bistra učenka interna- cionalne šole na Dunaju. Za predšol- ske otroke so tu uredili lep otroški vrtec. SNAZNI KROŽNIKI Zena: »Veš kaj, tale tvoja navada, da brišeš krožnike z prtičem, mi gre počasi že na živce!« Mož: »Zakaj?« Zena: »No, ali morajo biti sveži pr tiči kar prvi dan umazani?« »C-133 A« — LETALO ZA 200 VOJAKOV IN 40 TON TOVOKA Ameriško vojno letalstvo je na Paci- fiku preizkusilo svoje najnovejše leta- lo —• velikana z oznako »C-133 A«. Ogromno letalo je težko 129 ton. Na- enkrat lahko to letalo prepelje 200 vo- jakov in 40 ton tovora. Poganjajo ga štirje mešani motorji turbinsko-vijač- nega sistema. Trup letala meri v pre- rezu približno 8 metrov. Druge podrob- nosti še zazdaj niso znane, vendar pred- stavlja slednje letalo doslej edinstven primer v zgodovini vojnega letalstva. Ludvik Zupanc-Iv» V Liboie po denar Id sardine... v ranem majskem jutru 1943. sva s tovarišem Francem Godlerjem-Bli- skom vsa potna, nenaspana in utruje- na prispela z Bohorja na Gozdnik. Pot naju je vodila iz Kozjanskega bataljo- na na Bohorju preko Zabukovja, Lisce in Rimskih toplic do Gozdnika in dalje po savinjski dolini na Dobrovi je. Vča- sih se je podaljšala tudi do Limbarske gore, če ne celo do samih Moravč. Dr- žati sva morala zvezo med Kozjanskim bataljonom in štabom II. grupe odre- dov, ki je pred kratkim prispel na Štajersko. Tisto jutro sva se našla zopet v do- mačem bregovju med domačimi borci in aktivisti. Kujavo vreme s pomla- danskimi deževnimi oblaki, ki so po- krivali s svinčenosivimi kapami vrhove Gozdnika, Smohorja in Mrzlice, je mo- lilo razpoloženje, vendar smo si ob ju- tranji zori krepko in zadovoljno stisnili roke. Cilenškova Julka-Betka in njuni hčerki Nada in mala Lavra so nama hitele pripovedovati novice iz Savinj- ske doline, koder že dalj časa nisva hodila, medtem ko sva jim midva mo- rala prip)ovedovati o življenju in delu v kozjanskem koncu. Kmalu so se pri- družili veselo kramljajoči družbi Re- beršak-Rado,;Cilenšek-Vrankar, Raček- Matevž, Poteko-Rudo in še nekaj do- mačih terencev. Skupno smo krenili v gosto smrečje, kjer smo odkrili Jovov minerski vod. Ob takih srečanjih je bilo vedno do- volj prilike za kramljanje in živo pri- povedovanje o partizanskih akcijah, o brezuspošnih švabskih hajkah in po- dobno, pri čemer pa ni izostal zdrav paratizanski humor, ki je bil pričujoč tudi ob najtežjih situacijah. Proti večeru jo je primahal od nekod še tovariš Albin Vipotnik-Strgar, ki je vselej prinesel v svoji partizanski tor- bi kaj zanimivega in pripravil Nem- cem kako pošteno lekcijo. Tudi tokrat nas je presenetil z novico, ki je tudi naju z Bliskom navdušila. Vsem je še dobro v spominu, kako so tiste čase živeli naši ljudje na nem- ške karte za marke. Ker mi nismo spadali v seznam nemške delovne sile, pač nismo prejemali ne enega ne dru- gega in je bilo naše življenje zares tež- ko. Bili smo slej ko prej odvisni od pomoči naših ljudi, največkrat pa so nam velikodušno pomagali Svabi sami. K temu so mnogo pripomogli naši te- renski zaupniki in obveščevalci, ka- terim se na tem mestu za njihovo dra- goceno sodelovanje najlepše zahvalju- jem. Ta dan se je Strgar dokopal s po- močjo nekega libojskega obveščevalca do prijetne novice, da so Nemci poslali na rudnik »Sonnenberg«, nad dvatisoč škatlic norveških sardin in da že dva dni pričakujejo sla s plačo in živilski- mi kartami za delavce. Seveda smo hlastno sprejeli predlog, da si kolek- tivno prisvojimo slastne sardinice in verjetno izdatno podporo in se udele- žimo akcije, ki je bila v ta namen po- trebna. Predlog so navdušeno sprejeli zlasti borci Jovovega voda, zakaj, že dali časa niso dobili pod zob take sp>e- cialitete. Rečeno, storjeno! Vse je bilo takoj na nogah in ob deseti uri zvečer smo že bili pripravljeni ob robu gozda nad rudnikom, da bi v danem trenutku na- skočili. Po kratkem pritajenem posvetu smo zavzeli svoja mesta. Nekaj tovarišev je ostalo na stražarskih mestih, drugi pa smo jo v trdi temi mahnili navzdol proti strojarnici in upravnemu po- slopju. Dež je curkoma lil iz vseh nebesnih pip, kar nam pa ni hodilo v napotje, nasprotno, še prav nam je prišel, ker ie sproti brisal sledove za nami. Nemci tega rudnika niso stražili. Nemara jih je bilo strah te ozke, med samo temno lesov je skrite dolinice in njenih »gozd- nih škratov in vil«. Stražo je opravlja- lo le par nočnih čuvajev, ki so od časa do časa previdno obšli vogale rud- niških objektov, potem pa brž smuk- nili v toplo strojarnico, kjer je ob pri- jetnem ropotu strojev hitreje minevala noč. »Dober večer«, in že smo si stali iz oči v oči. Malce so bili presenečeni, a so se hitro znašli. Povedali smo jim, po kaj smo prišli, postavili straže in brž odšli na delo. (Konec prihodnjič) BREZ BESED KOMISIJA ZA IMENOVANJA IN VOLITVE PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU CELJU RAZPISUJE mesto referenta za skrbništvo v oddelku za zdravstvo in socialno politiko ObLO Celje. Pogoj: pravnik z nekajletno prakso v upravni ali sodniški službi ali uslužbenec s srednjo strokovno izobrazbo z večletno prakso v upravni službi. Ponudniki morajo izpolnjevati pogoje po čl. 19 Zakona o državnih uslužbencih Uradni list LRS 1/49. Plača p>o uredbi, dopolnilna plača, nastop 1. junija 1956. Ponudbe p)Oslati do 20. t. m. v tajništvo Občinskega ljudskega odbora Celje. ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA 17 Preteklo je mesec in pol, preden so belci zbrali vse potrebno za veliki lov. Komaj so pregovorili nekaj pogumnejših Eskimov, da so se jim pridružili. Iz naj- bolj oddaljenih krajev zapada je prišel Eskimec Olee John. S seboj je pripeljal deset najdrznejših lovcev in čredo petde- setih severnih jelenov. S to čredo so mi- slili zvabiti volkove v ozko dolino brez izhoda in jih tam uničiti. To je bila za- misel O'Coimorja in njegovega tovariša. Eskimi pa niso kaj prida verjeli v uspeh- 18 Lovci so našli že prej veliko razpoko v ledu, ki je bila široka dobre pol mi- lje, vhod pa je bil silno ozek. V to past je Olee John nagnal svojo čredo jele- nov. Ob vhodu je bilo slišati živahno vr- venje, pridušeno klepetanje razburjenih Eskimov, žvenket orožja in divje kletvi- ce belcev, ki so razporejali lovce. Toda reda ni in ni hotelo biti, belci so komaj zadrževali Eskime, ki jih je postajalo strah pred borbo z demoni, kajti vero- vali so, da se je v volkove naselil zli duh. 19 Nenadoma so s^tražarji zavpili, toda preden je odmev mogel zamreti, so lovci že zagledali pred seboj volkove. Pridrli so kakor val morja, ki preplavi vse. Kar so videli lovci, je bilo tako grozno, da si tega niti v sanjah niso mogli predstaviti, volkov je bilo ogromno, sto, pet sto ali tisoč, tega ni bilo mogoče spoznati. Od lakote umirajoče živali, ki so bile slepe, gluhe in neobčutljive za vse, kar ni bil vonj po mesu, so bliskovito navalile. O'Connor je divje zakričal povelje za napad. 20 Toda divji val je pomendral človeško steno, nekaj pušk je počilo, zabliskala so se kopja, nekaj volkov je zacvililo, toda že v istem hipu je bila človeška stena zvrnjena, pomendrana; ljudje so se va- ljali po tleh in na vsakem je hlastalo in avtomatična puška je neprestano pokala a spričo velikanskega števila volkov je bilo to popolnoma brez pomena. Njegovi ljudje so pričeli bežati, volkovi so si pri- borili pot do črede in začelo se je ne- ovirano strašno klanje. t Stev. 19, stran 8 CELJSKI TEDNIK. 11. maja 1956 Športni dogodki zadnjih stirinafsi dni Za praznoTanje 1. maja jc bil pisarn športni «p«red. Kakšni kontrastil Na Okrešlju so tek- acTali smučarji, v Rimskih Toplicah pa so se T bazena spoprijeli plavalci, na zelenih igri- ščih pa drogi športniki . . . Tradicionalno smučarsko tekmovanje je zbra- la na Okrešlju preko 100 tekmovalcev-smučar- jev iz vrst sindikalnih organizacij. Letos so Celjani morali položiti orožje pred Tržičani, ki M imeli v svojih vrstah »olimpijskoc moštvo. Med posamezniki je zmagal Dornik (Tržič), naš Uršič Dominko, vsestrani športnik št. 1 v na- iam mestu, pa se je zopet odlično odrezal v dražbi izbrancev, saj se je uvrstil na 3. mesto, Cetina Janko pa na peto. Od posameznikov sta |»resenetila mladinca SD Celje tov. Požnn in Arzenšek, ki sta se vrinila med prvo dvajseto- rieo tekmovalcev. Tudi kot ekipa so bili Trži- čani najboljši, Celjani pa takoj za njimi. T Rimskih Toplicah so se na otvoritvenem plavalnem mitingu zbrali domala vsi plavalci, ki t Sloveniji nekaj pomenijo. Kar 115 tekmo- valcev! Doseženi so bili za začetek sezone od- lični rezultati, kar velja še posebej za celjske plavalce, ki nimajo možnosti za zimsko vadbo (isto velja na žalost tudi za letno!). Organiza- «ja prireditve je bila vzorna. Podrobne rezul- tate smo brali že v dnevnem časopisju, omeniti ■a moramo predvsem naše celjske plavalce, od katerih je presenetila mladinka Joštova z zina- ge na 66 m prosto s časom 54.6, pri pionirjih na 33 m prsno Goršič s 26.1 (Jaklič in Herič kta na 2. in 3. mestu), Modiceva z 2. mestom Ha 66 m prsno s časom 1:04.6, Bavdek s 3. me- stom na 100 m pri članih s časom 1:28.5, pionir Lorenčak z 2. mestom na 33 m prosto s časom 24.3 in ženska štafeta 4 x 33 m prosto s časom li46.6, ki je bila druga, Waterpolo tekmo so Celjani s Kamničani izgubili s 3:5. Poleg od- ličnih športnih rezultatov so se Celjani odrezali tudi kot organizatorji te prireditve in so bili ieležni vsega priznanja od PZS. T Velenju So v teh dneh dvakrat gledali iz- brane nogometaše Dinama iz Zagreba, ki pa miso nastopili v svoji najboljši postavi. Prvič ■0 Se jim postavili po robu izbrani nogometaši slovenskih rudarjev, ki so v lepi igri klonili t«8tom s tesnim rezultatom, drugega dne pa so omačini nastopili sami in se močno >opekli€. T Celju smo 2. maja imeli samo eno prire- ditev, ki so nam jo pripravili nogometaši 2SD Celja. V gosteh so imeli nogometaše Prvomaj- ske iz Zagreba. Tekma je bila zanimiva in so domačini po slabem začetku v I. polčasu, kjer s« gostje vodili že 2:0, v drugem delu pokazali solidno znanje ter kar trikrat potresli nasprot- nikovo mrežo. Tako je zmaga ostala doma! Zadnja sobota in nedelja je bila bogatejša aa prireditvah. Športniki so se spoprijeli na raz- ličnih frontah za točke. Najprej pogled po nogometaših. Največ aspe- ka so imeli pri Kladivarju. V 3 tekmah so na- iresli nasprotnika 27 golov, sami pa so le en- krat pobrali žogo iz mreže! Res edinstven ■speh, na katerega smo dolgo čakali. Najbolj wo bili seveda veseli zmage nad Tekstilcem iz Oroslavlja, ki ni bila sicer plod neke lepe Sre (te smo se že itak nagledali!), pač pa ektne po sakljnčnih akcijah. Zmaga 6:0 ni kar tako proti nasprotniku, ki je lo 7 dni po- Srej odpravil Rudarja iz Trbovelj z 2:0. Mla- i Pere se je proslavil s 3 goli, le dolgo nam kosta ostala v spomina oba gola Belcerja, ki zopet nastopa na domačih tleh, enega pa je pridjal še Posinek. Kljub tej visoki zmagi pa je Kladivar še vedno le »četrti«. . . Mladinci tladivarja so premagali mlade nogometaše ZSD Celja s 7:0, B moštvo Kladivarja pa Beton s 14:1. Na celjskih tleh je mladina Olimpa do- živela poraz z 0:3 proti Kovinarju iz Štor, v Kogatcn pa se je srečanje mladinskih ekip Usnjarja in Rogatca končalo neodločeno 1:1. Mogometaši ZSD Celja igrajo mnogo bolj zrelo kot v prvih pomladanskih srečanjih. T prven- stvenih tekmah pa nimajo sreče in tesno izgub- ljajo točke. V Mariboru so proti Kovinarju iz- gnbili s 4:3 (2:2). Tudi za ostala dva člana v vzhodni ligi ni bilo nobenega izkupička. Naj- večje presenečenje predstavlja brez dvoma po- raz velenjskega Rudarja na domačih tleh proti Proletarcu iz Zagorja z 1:2. S tem porazom so se pozicije Rudarja za osvojitev prvega mesta močno omajale . .. Med obema nasprotnikoma, ki imata isto število točk, se bo pričela ostra borba za boljšo razliko v golih v nadaljnjih H-ečanjih. Doslej so na boljšem Velenjčani, pa vendar — žoga je okrogla! Storjani doživljajo poraz za porazom. Aluminij jih je na domačih tleh premagal s 4:2 (2:2). Trenutno je sedaj Kovinar na 6., ŽSD Celje pa na 8. mestu tabele. Na domačih tleh so pričeli s tekmovanji tudi celjski atleti. Od vseh se je najbolje odrezal Tipotnik, ki je dosegel nov slovenski rekord aa 3.000 metrov s časom 8:34.4, Zupančič in Lorger v teku na 300 metrov, kjer sta tekla bolje od starega rekorda LRS, ki pa žal ne bo priznan, ker je prireditelj napačno izmeril rroge, Gajšek v teku na 1000 s časom 2:29,0, orger na 110 m čez ovire s 14,6, kar je do- slej najboljši letošnji rezultat v Evropi tid. Mladinke Kladivarja so brez pravih priprav v I. kolu zvezne atletske lige, kjer so imele za nasprotnice mladinke iz Nove Gorice, Ljublja- ne in Litije, nabrale s povprečnimi rezultati 8116 točk ia s tem bile doma druge, v Mari- boru in Ljubljani pa so bile droge ekipe še boljše in so tako Celjanke do 1. kolu šele na 6. mestu v Sloveniji. Boljše so se odrezali mladinci v I. kolu zvezne lige v Ljubljani. Si- cer so morali kloniti pred drživnim prvakom mladincev ŽAK Ljubljana (17.450 točk), nabrali pa so lepo število točk (16.642) ia vse kaže, da se bodo po vestnih pripravah v 11. kolu že močno spoprijeli s tem rivalom. Od vseh je v Ljubljani pokazal največ Lešek: na 100 m je zmagal s 11.6, v skoku ob palici je bil prvi s 3.80, v skoku v daljino pa dragi s 6.24! Poglej- mo še ostale Celjane — Brodnik je skočil v višino 175 cm, v metu kopja najdemo med prvo trojico Celjane Brodnika, Dimca in Kača (54.20 m, 52.50 m in 49.61 m), v teku 110 m č^z ovire Macurja na 3. mestu (16.9), Brodnika s 3.60 m v skoku s palico na 2. mestu, v metu diska pa zopet med zmagovalci celjsko trojico Dimca, Bzirskega in Kača (43,80 m, 39,66 m in 37.47 m), v štafeti 4 x 10« m Kladivarja na 2. mestu s časom 47,3 itd. Okrajna zveza Partizan je poklicala v Celje najboljše tekače iz letošnjih društvenih prven- stev v krosu. Okrog 300 tekmovalcev iz 11 dru- štev (le tretjina registriranih!) je bilo na startu. Tudi letos so pokazali največ tekmovalci iz Gomilskega ,ki so si povsem zasluženo osvojili naslov okrajnega moštvenega prvaka in lep pokal Okrajne zveze Partizan Celje v trajno last. Vrstni red društev je bil naslednji: Go- milsko 29 točk, Laško 25 točk, 2alec 19 točk, Polzela in Ljubečna po 10 točk. Celjski rokometaši so v dveh dneh odigrali dve prvenstveni tekmi in nasprotnikoma kar 51-krat potresli mrežo. V Maribora so premagali Maribor s 23:8 (11:6), doma pa Fnžinarja iz Raven z 28:7 ^13:3). Z izdatnima zmagama so «i precej izboljšali količnik v golih, točk pa imajo še vedno premalo, da bi se lahko dvignili na čelo slovenske lestvice, ki bi jim po znanja v zadnjih nastopih pripadalo. Vse kaže, da bodo ostali na častnem 3. mesta! Ce smo že omenili rezultate, pa poglejmo še najuspešnejšega strel- ca v obeh tekmah — Urših Dominko 24 golov! Tudi košarkarji so pričeli prvenstveni ples pod koši. V soboto so se v Celju spoprijeli s Trboveljčani. Celjanke so močno nadigrale Rudarja in zmagale s 44:24 (21:8). Najboljši sta bili Lovrečeva, ki je dosegla 25 košev in Jo- štova. Moška ekipa Celja pa je podlegla Ru- darja s tesnim rezultatom 43:45 (20:34). Po re- zultatu sodeč so si gostje zagotovili zmago že ▼ prvem dela igre in so t prvih minutah dra- gega dela ie povečali naskok.^ Celjani so se prepozno szbndili« in so pričeli lepo loviti nasprotnika, kjer sta se z uspešnimi meti zlasti odlikovala Lešek in Kovačevič (19 in 11 košev), v zadnji minati pa so bili preveč nervozni, da bi si 8 tehničnim metom in dvema kazenskima zagotovili zmago. Kegljačice Kladivarja »o v nedeljo gostovale v Šoštanju, kjer so si na propagandnem tar- airjn, na katerem so nastopile tri ekipe, zago- tovile zmago in lep pokal. Odbojkarji Betona so nastopili za točke v Racah, kjer so izgubili srečanje s 2:3! Ekipa odbojkarjev iz TEP je gostovala v Zagreba proti »osedaema delovnemu kolektivu, kjer pa |e morala položiti orožje z 0:3. POŠTARJI SO TEKMOVALI T okvira I zbora poštarjev v Celja na daa prvega maja so se poštarji pomerili v peš hoji na 15 km. Proga je potekala izpred magistrata do sredine 2alca in nazaj. Zmagal je Franc Zi- herl, pismonoša iz Vodic nad Ljubljano. S časom 1:37,40. Na šahovskem brzoturairju je zmagal Ivo Bajec iz Ljubljane z 18 točkami. V keglja- nju so zmagali Ljubljančani nad Mariborčani s 667. podrtimi lesi. Mariborčani so podrli 628 le- sov, Celjani pa 502. Med strelci je zmagala eki- pa iz Maribora s 587 krogi. Prvi štirje zmagovalci v šaha in peš hoji na 15 km so bili nagrajeni s praktičnimi darili. Vse prvo plasirane ekipe in posamezniki so spre- jeli tudi spominske zastavice sindikalne podruž- nice celjske pošte. HERLETOV MEMORIAL POD ŠKARJAMI V počastitev prvega maja je PD Mozirje or- ganiziralo tekmovanje v slalomu. Udeležili so se ga tekmovalci Mozirja in Solčave, medtem ko tekmovalcev iz Ljubnega in Luč ni bilo, čeprav so obljubili udeležbo. Proga pod Škarjami je bila srednjetežka zaradi zmrzlega snega. Imela je 27 vratic, 300 metrov višinske razlike in 400 metrov dolžine. Vsak tekmovalec jo je moral prevoziti dvakrat. TELOVADNO DRUŠTVO PARTIZAN V ŽALCU NA >TEKU ZMAGE« V LITIJI TVD Partizan Žalec se je preteklo nedeljo udeležilo tradicionalnega »Teka zmage^. Tek- movalci iz Žalca so dosegli naslednje uspehe: pri pionirjih je zasedel prvo mesto Lakner Marjan pred Fišbaherjem (oba iz Žalca), Krajne pa je bil peti. Edini predstavnik pri mladin- cih je bil Lakner, ki je zasedel častno drago mesto. BRASLOVCE SE PRIPRAVLJAJO NA PROSLAVO 50-LETNICE TELOVADNEGA DRUŠTVA Leta 1906 je bilo v Braslovčah ustanovljeno telovadno društvo Sokol, čigar uspešno delo je kmalu zaslovelo po vsej Savinjski dolini. Ta- koj po osvoboditvi je začelo delovati telovad- no društvo Partizan, ki jc eno najboljših te- lovadnih organizacij. Njegovi člani in članice se udeležujejo vseh republiških in okrajnih nastopov. V preteklem letu je društvo zmagalo pri tekmovanju za državno prvenstvo v 111. skupini v Zagrebu. V proslavo 50-letnice športnega delovanja v Braslovčah bodo obnovili zunanji izgled te- lovadnega doma in ga tudi notranje uredili. Poleg ureditve letnega telovadišča se priprav- ljajo na svoj jubilejni telovadni nastop, na katerem bodo pokazali uspehe v košarki, od- bojki in lahki atletiki. Pri tej veliki prire- ditvi bo sodelovala godba Ljudske milice ia Ljubljane. Sah ŽENSKO PRVENSTVO CELJA ZA LETO 1956 Celjski šahovski klub je organiziral žensko prvenstvo Celja za leto 1956. Turnirja se ie udeležilo 9 Sahistk med njimi večina mladink. Zmagala je slovenska prvakinja Lojzka Dvor- Sak. T nedeljo je bila v Laškem prijateljska tekma med igralkami Celjskega šahovskega kluba in Laškega. Zmagale so Celjanke z raz- liko 7 : 5. Namizni tenis 60 TEKMOVALCEV NA PRVOMAJSKEM TURNIRJU LJUDSKEGA MAGAZINA T počastitev mednarodnega praznika dela je kolektiv Ljudskega magazina v Celju pripravil pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta velik namiznoteniški turnir dvojic in mo- štev sindikalnih podružnic. Kolektiv Ljudskega magazina je turnir vzorno pripravil in izvedel, tako, da je bilo okoli 60 tekmovalcev zadovolj- hih s potekom. Udeležba na turnirju pa je še pokazala, da je v Celju za namizni tenis veliko zanimanja in da je ta športna panoga zlasti Bočno razvita pri članih delovnih kolektivov. Na začetka turnirja je tekmovalce pozdravil predsednik sindikalne podružnice Ljudskega magazina Milan Keblič, za njim pa tudi člaa občinskega sindikalnega sveta Stanko Kos. Kakor v tekmovanja moštev, tako je tudi borba dvojic za najboljša mesta potekala v znamenju premoči predvidenih favoritov. Zmaga ekipe Ljudskega magazina v tekmovanju mo- lkih moštev ni slučajna, temveč je rezultat skrbnega in rednega treninga ter zato povsem zaslužena. Presenetila je le zmaga novinarjev uad moštvom Tovarne emajlirane posode. Razea tega so se v tem tekmovanju uspešno uvelja- vili tudi učenci vajenske šole I. Tekmovanje dvojic je bila več ali manj do- mena starejših, izkušenejših igralcev. In tako je predvsem zaradi boljše taktične igre prvo mesto pripadalo tadi dvojici prof. Rebeašek- Božič. Podrobni rezultati so bili naslednji: moštva — H. kolo: Ljudski magazin I : Potrošnik 5:0, Vajenska šola II : Koloniale 5:1, Tovarna tehtnic : Metka 5:0, Tiskarna : Tapetništvo 5:0, Novinarji : Vajenska šola I 5:2, Ljudski ma- gazin II : Zlatarna 5:0, Kovinotehna : Elektro 5:0 w. o, T(>Tarna emajlirane posode : Savinja 5:0 w. o; četrtfinale: Ljudski magazin I : Vaje- •ka šola II : 5:1, Tovarna tehtnic : Tiskarna 5:2, Novinarji : Ljudski magazin II 5:5, Tovar- na emajlirane posode : Kovinotehna 5:0; pol- finale: Ljudski magazin I : Tovarna tehtni« 5:1, Novinarji : Tovarna emajlirane posode 5:3; finale: Ljudski magazin I : Novinarji 5:4. Zma- Sovito moštvo so sestavljali Božičnik, Hojnik in trajne. Dvojice — polfinale: prof. Rebenšek-Božič: Hojnik-Krajnc 2:1, Coh-Končan ; Nnnčič-Bovha S:«; finale: pr«l. Rebeušek-Božič : Coh-Koučaa 1:1. Na konca tekmovanja je predsednik občinske- ga sindikalnega sveta Rudi Peperko podelil zmagovalnema moštva lep kristaliii pokal, pri- reditelj tekmovanja, veleblagovnica Ljudski a>a- gacin, pa je tadi Mtallm najbolje plaslraaim «fcipam ter BtattTM razdelil dif Ima tar pradt- tiiaa iuriU. STANOVANJSKA ZADRUGA V CELJU vabi vW, da se udeležijo Občnega zbora za- druge, dne 16, 5. 1956 ob 17. uri v sejni dvo- rani Občinskega ljudskega odbora Celje « naslednjim dnevnim redom: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, 2. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovate- Ijev, I 3. Izvolitev kandidacijske komisije, ( 4. Izvolitev volilne komisije, 5. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, I 6. Poročila: predsednika, tajnika, blagajai- nika, nadzornega odbora, 7. Diskusija po poročilih, 8. Razrešniea starema odbora, 9. Volitve novega odbora, 10. Predlog za spremembo pravil, 11. Sklep o višini zadolžitve zadruge, 12. Razno. V kolikor nhtni zbor ob napovedani ari na bo sklepčea, bo zbor po preteku pol ure prav- Boveljavno sklepal ne ^ede aa število a»- vzočih člaaov. Predlog Ca spremembo pravil je članov a* raapalaga t mmdrmiai pisarni, Prežihova 9. Še nekaj drobnih iz naših krajev... IZ KOZJEGA Ne samo Kozjane, temveč tudi ljudi iz okolice, ki so ob gostovanju mladin- skega odbora »Svobode« Videm-Krško napolnili dvorano v Kozjem, je igra »Mladost pred sodiščem« presenetila. Ljudje pripovedujejo med seboj o vse- bini in dobrem igranju ter pravijo, da bi hodili takšne igre gledat še kar na- prej. Mladina iz Krškega in Vidma je lahko vesela svojega uspeha. IZ ZAGORJA Tudi iz našega kraja so fantje obisko- vali kmetijsko gospodarski tečaj na Pil- štanju in pripomogli, da je končalo te- čaj 32 udeležencev. Te dni so tečajniki uprizorili v Zagorju veseloigro »Rodo- ljub iz Amerike«. Nekateri igralci so nas opozorili, da so sposobni tudi za zahtevnejše vloge. Zato pričakujemo, da nam bodo ob priliki nudili kaj ka- kovostnega. V Zagorju smo imeli tudi tečaj RK za žensko mladino, ki ga je obiskovalo redno 13 mladih Zagorjank. IZ DRENSKE REBRI Na občnem zboru Kmetijske zadruge na Pilštanju smo marsikaj koristnega slišali. Najbolj mi je ugajalo, da so se naši člani radi odpovedali deležu na dobičku, ki za posameznike ne pomeni dosti; za naše skupno zadružno pre- moženje pa mnogo. Tisti denar smo na- menili rajši za nakup plemenskega bika in za obnovo sadne sušilnice. — Končno smo prišli na Polani tudi do svoje zadružne hiše, ki bo odpravila stisko za naše zadružne prostore. Ce si bomo zavihali rokave, bomo prišli po- ceni do odličnega apna, ki ga potrebu- jemo ponekod tudi za polje. Ziadružnik KAJ PRAVIJO MATNCANI Menda ni človeka, ki se je med voj- no kot partizan prebijal po Savinjski dolini, da ne bi poznal Matk pod Mrz- lico. Med vojno je pač bilo tako: par- tizan, ki se je prebil do Matk, se je počutil, kakor doma. Vsaka hiša mu je bila zavetišče, povsod je dobil hra- no ali pomoč, če je le zanjo prosil. Torej Matnčani se niso ustrašili naj- hujšega terorja Nemcev, dali so, kar so dati zmogli. Ko se ustaviš pred gasilskim domom in gl€>daš na spominsko ploščo, si ne moreš misliti, da je dala tako mala vasica toliko žrtev. In skoraj ni bilo hiše, ki ne bi dala vsaj enega E>arti- zana. * Moramo priznati, da živi sedaj ta skromna a ponosna vasica v neki po- zabi. V vasi nimajo sploh nikakršnih prostorov za kultumo izživljanje. Vse lo pa se bi dalo s prav majhnimi sred- stvi odstraniti in vas Matke bi zaži- vela tako, kakor živijo ostale vasi v Savinjski dolini, ki še. zdaleč niso med vojno toliko dale od sebe, kakor je dala ta vas. Torej, kaj potrebujejo Matnčani? Vsaj dvorazredno šolo, ki je že v načrtu trideset let. Tudi po vojni se le veliko razpravljalo o šoli, pa je menda bilo najtežje rešiti, kako priti do primernega zemljišča. Večina Matnčanov je za gradnjo sole. Kar po- mislimo na otroke, ki hodijo v šolo tudi po devet kilometrov daleč. In nazadnje še trgovina. Zamislite si, radi bi spekli kruh, pa morajo po kvas celo uro daleč. Sicer se že nekaj časa govori, da bo v Matkah odprla šeška zadruga svojo podružnico. Vsi Matn- čani ipa želijo, da bi Kmetijska zadruga Sešče ta sklep čimprej uresničila. Torej tu so tri želje. In, če bi se se- daj oglasili vsi, ki so med vojno par- tizanih v Matkah, bi rekli: ne, to ni samo njihova želja, opravičeno je nji- hova zahteva. K. P. Dveletni Marijan ..Makovič iz Pre- bolda je požrl kovanec, ki mu je ob- tičal v požiralniku. Rešili so ga v bol- nici z operacijo. Sket Marija iz Belova pri Šmarju si je pri padcu domila nogo. Pri padcu si je zlomil nogo tudi Ivan Klajnšek iz Tratnega pri Grobelnem. S kolesom je padel Alojz Kračun iz Gabrovelj pri Slov. Konjicah, Pri pad- cu si je težko poškodoval glavo. Nogo si je zlomil pri padcu otrok Jože Ribič iz Ojstriške vasi pri Ta- boru. Plahuta Franc iz Bukovja pri Sliv- nici si je pri padcu zlomil roko in nogo. Delavec v Cinkarni Ferdo Prekoršek je pri delu ipadel in utrpel pretres možganov. Pri padcu si je zlamU rebra rudar Karol Guček iz Liboj. Pri delu v Cinkarni je dobil na nogi poškodbe Stanko Bizjak. Petletna Slava Berghaus iz Rogatca je padla v vrelo lužno i-aztopino. Utr- pela je po hrbtu težke opekline. Pri nakladanju zabojev na železni- ški rampi v Cretu je padel zaboj na glavo Srečku Oprešniku in mu jo tež- ko poškodoval. Pri padcu z l^tve v tovarni v Pre- boldu si je poškodoval nogo Anton Herman. Otrok Jožica Pečenko je padel skozi okno. Utrpel je težje poškodbe na glavi. Pri padcu si je zlomil nogo Martin Pegec iz Botrišnice pri Šentjurju. Po nesrečnem naključju si je pre- rezal žile na zapestju leve roke Miha Cvetrežnik iz Pečovnika. Pri padcu sta si zlomila nogo Zvon- ko Ivnik iz Drešinje vasi in Skale Franc iz Bodreža i>ri Šmarju. Štiriletni Marijan Brence iz Zg, Hu- dinje je padel z mize. Utrpel je ix>- škodbe na nogi. Pri delu si je poškodoval nogo de- lavec v Cinkarni Ctril Zvegler. V Arclinu pri Vojniku so tesarji pri- pravljali gradbeni material. Pri tem je padel tram na nogo Alojzu Ahča- nu in mu jo zlomil. Jože Praznik iz Brega pri Polzeli je hotel streljati z granato, ki se je raz- počila. Od drobcev je Praznik utrpel poškodbe po obrazu in rokah. Pri vožnji po klancu pri Stranicah se je prevrnil s hmelj evkami naložen voz, Anton Žerjav je prišel pod voz in utrpel težje poškodbe reber. V Preboldu so rezali drva s cirku- larko. Pri delu je cirkularka po ne- srečnem naključju odrezala roko v za- pestju kolarju Andreju Oblazniku. Vse ponesrečence so celjski reševalci prepeljali v bolnišnico v Celje. Prenos sporeda Radia Ljubljana vsak dan od 5,00-8,00 in od 11,00—23,0«, ob nedeljah od 6,00-23,0« Nedelja, 13. maja 15,15 Izbrali ste — prislahaite! 15,30 Borbene pesmi 15,45 Domače novice, objave ia reklame 16,00 Od melodije do melodije Ponedeljek, 14. maja 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in športnikih 17,15 Igra Instrumentalni kvintet Radia Celje 17,45 Igra orkester Maatovaai Torek. 15. maja 17,00 Domače novice, objave ia reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Poje moški Komorni zbor iz Celja p. v. prof. Egona Kaneja 17,45 Operetna glasba Sreda, 16. maja 17,00 Ob 80-letnici rojstva Ivuaa Cankarja (literarno-glasb. oddaja) 17,30 Koncert instrumentalne glasbe Četrtek, 17. maja 17,00 Domače novice, objave ia reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhaitel 17,30 S pesmijo pe Jagoslaviji Petek, 18. maja 17,#« Domače novice, objave ia reklame 17,15 Poje ženski pevski zbor »Svoboda« Store p. v. A. Ulage 17,3« Od melodije do melodije Sobota, 18. maja 17,M Pred n. c^jskim tarlstičaia tednom 17,15 Izbrali ste - prislaknitet 17,3« Filmske melodije t7.4S DoaoiEi solisti pred Bilkrofoaoa OBVESTILO Obveščamo odjemalce električne energije, da bo v nedeljo, 13. maja 1956 prekinjena dobava električne energije zaradi vzdrževalnih del od 6. do 10. ure na območju transforma- torskih postaj: Rudnik Pečovnik, Apnenik Pečovnik, Dornov kamnolom, Košnica, Vodo- vod, Lisce, Lava in Metka B, od h. do 18. ure na območju translormatorsMh posftaj: Cret, Tovarna organskih barvil, Trnovlje, LIP Sa- vinja, Tovarna umetnih gnojil. Celjska ope- karna. Tovarna tehtnic. Nova vas, Zg. Dobro- va, Prešnik, Šmartno v Rož. dolini, Ostrožno, Lopata in Avtoobnova. Iz varnostnih razlogov je smatrati, da s« vse elektro naprave pod napetostjo. Elektro Celje, Tehniška izpostava Celje-mesta VPISOVANJE OTROK NOVINCEV rojeni 1949, bo na I. in 11. osnovni šoli v ponedeljek, 14. in v torek, 15. maja 1956, vsakikrat od 8. do 11. ure. S seboj prinesite izpiske iz matične knjige. Kasnejšega vpiso- vanja ne bo. OBVESTILO OLO Celje, uprava za gozdarstvo ebveSča vse gozdne posestnike, lastnike in upravitelje gozdov na območju okraja Celje, da je redni rok za vlaganje prošenj za sečnjo lesa v go- spodarskem letu 1957 OD 15. MAJA DO 3«. JUNIJA 1956 Opozarjamo gozdne posestnike, da vložijo prošnje za sečna dovoljenja za gospodarsko leto 1957 najpozneje do 30. junija 1956 na pri- stojnih občinskih ljudskih odborih ali kra- jevnih aradih. PUTNIK SLOVENIJA, CELJE Vam nudi posebne ugodnosti za Vaše letošnje počitnice: 7-dnevno letovanje BLED-BOHINJ, cena le- tovanja 4.000 din; 4 in 6-dnevno letovanje v PORTOROŽU, ia sicer: 4-dnevno letovanje 3.740 dia; 6-dnevno letovanje 5.130 din; 5-dnevno letovanje v Savudriji, cena 4.40« dia. Nadalje prirejamo izlete v inozemstvo: 4-dnevno potovanje v BERLIN v avgusta 1956, cena 22.800 din, prijave sprejemamo do 15. julija 1956. Od 20. do 22. junija 1956 prirejamo avtobusni izlet na Dunaj, cena 10.900 din, prijave spreje- mamo do vključno 25. maja 1956. Dvodnevno potovanje v TRST v juniju 1956, cena 4.900 din v TRST in BENETKE doplačilo 1.900 din, prijave do vključno 5. junija 1956. Vsa potrebna potrdila Vam preskrbi naša po- slovalnica, pohitite s prijavami in udeležite se naših kvalitetnih potovanj. OBJAVA Lovska družina Celje obvešča oziroma opo- zarja vse prebivalce, ki stanujejo na območju njenega revirja, da ne pobirajo mlade divja- di kot srne, zajce in drugo, kakor tudi jajc perjadi. Oseba, ki bi to storila, bo kaznovana po zakonu o lovu, prisvojena divjad pa se bo storilcu zaračunala po predpisani višini od- škodninskega zahtevka. Starši, pazite na svoje otroke ker ste za njih delo odgovorni. Isto tako vas opozarjamo, da ne puščate svojih psov prostih v gozd ali na polje. Vsak klateči se pes bo od strani naših članov pokončan. Lovska družina Celje ŠOFERJI IN AVTOMEHAINKI POZOR! Podružnica Združenja šoferjev in avtomehani- kov v Celju obvešča vse svoje člane, ki se ho- čejo udeležiti strokovne ekskurzije v Nemčijo, da je rok za prijavo in oddajo dokumentov sa- mo do 20. 5. 1956. Po tem roku ne bomo upoštevali nobenih pri- jav več, vse ostale informacije dobite v avto- busni garaži v Celju. MLINARJEV JANEZ ODPRT Obveščamo, da je restavracija Mlinarjev Ja- nez odprta vsako soboto in nedeljo. Godba — ples. Olepševalno in taristično društvo, Celje OBISKOVALCEM STAREGA GRADU Sporočamo, da je od sobote, dne 12. maja vsakodnevno oskrbovan BIFE PRI VHODU NA STARI GRAD, ob nedeljah pa je zasilno oskr- bovana tudi restavracija. Olepševalno in turistično društvo. Celje ZABOJCKl S CVETLICAMI Olepševalno iu turistično društvo obvešča pre- bivalstvo, da nudi Mestna vrtnarija vse vrste cvetlic po nizkih cenah, po želji pa izdela tudi zabojčke za okrasitev oken. ŽIVINOREJCA sprejmemo s 15. V. 1956. Prednost imajo poro- 'eni z živinorejsko šolo, ali 2 letno prakso v živinoreji. Plača po tarifnem pravilniku. Inte- resenti naj se pridejo predstaviti. Stroške po- vrnemo. Kmetijsko gospodarstvo Rogatec SPREJMEM honorarno delo v popoldanskih urah. Vzamem tudi prepisovanje na dom. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno 4-okenski kozolec. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno lepo kompletno jedilnico, hra- stov le« z marmornatimi ploščami in komplet- no kuhinjsko opremo. (Cena 55.000 din.) PRODAM Radio Tesla 51 ia moiko k<^. Kertiaa. Trkje H. taiec PRODAM posestvo 80 minut iz Celja. 8 lia. (1 ha gozda, 1 ha žlahtnega vinograda. 6000 tr.sov, 200 sadnih dreves), enonadstropno hiša z gospodarskim poslopjem, klet, hlev in sti- skalnico. Informacije: Lečnik Anton, urar, Ce- lje, Zidanškova ul. 7. PRODAM stavbno parcelo 850 m2 tik ob državni cesti 10 minut iz Celja. Vprašati Celje, Ker- snikova ul. 3. PRODAM ugodno nov 5 cevni radio aparat. Na- slov v upravi lista. PRODAM stavbne parcele v .Šoštanju in polo- vico posestva. Naslov v upravi lista. PRODAM poceni lepo otroško posteljico. NasIoT v upravi lista. PRODAM radio, malo rabljen. Bizjak, C^elje, Breg 21. PRODAM posestvo v bližini Laškega. Informa- cije pri Oblak, pod Humom št. 64. PRODAM kobilo. Zolnir Martin, Celje, Lopa- ta štev. 41. PRODAM zemljišče 1400 m« na Ljubljanska ce- sti. Naslov v upravi lista. PRODAM 6-okenski kozolec v dobrom stanj«. Poizvedbe Sp. Selce 10, St. Vid pri Grobelnem. PRODAM pet mizarskih strojev. Naslov v upravi lista. STAVBNO PARCELO prodam. Plahuta, Celjsk* tiskarna. PRODAM po zelo ugodni ceni dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje z zelo lepo lego v Celju za dvosobno ali večje v Ljub- ljani. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM garsoniero in samsko sobo v centru, za enosobno stanovanje. Niislov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje (sončno dvo- riščna stran) v centru z enakim (ulična stran} prav tako v centru. Naslov v upravi lista. SOBO ali prenočišče dvakrat tedensko iščem. Ponudbe na upravo lista pod >nameščenec«:. SOBO, vsaj deloma opremljeno išče proti dobremu plačilu takoj ali pozneje solidea upokojenec, samski intelektualec. Na-slov v upravi lista. OBVEŠČAM vse cenjene stranke, da sem pre- selil svojo delavnico z Brega štev. 44, v -Aškerčevo ulico štev. 9. Zupane Albin, klju- čavničar, popravilo in izdelava tehtnic, Ce- lje, Aškerčeva 9. ZAHVALA Dne 4. maja mi je bilo ukradeno pred Ljudskim magazinom kolo. Po prijavi na po- staji LM št. 1 mi je tovariš Anton Kotar iz- sledil kolo v 3 urah kljub temu, da je bil dežurni. Zahvaljujem se za njegovo požrtvo- valnost. Sket Anica, Jenkova 1, Celje. ZAHVALA Zahvaljujem se primariju dr. Sušteršiču ia vsemu zdravniškemu osebju kirurgičnega od- delka Splošne bolnišnice v Celju za izvršeno operacijo in za skrbno zdravljenje naše mame. Družina Penič NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 13. 5. 1956, dr. Fišer Jože, Celje, Gre- gorčičeva 7. Nedeljska dežurna zdravniška služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zja- traj. CELJSKO GLEDALIŠČE Petek. 11. maja 1956 ob 15: Denis Fonvizia: BRIGADIR - 1. srednješolski abonma Prvotno napovedana Cankarjeva proslava v petek, 11. maja odpade. Sobota, 12. maja 1956 ob 20: Denis Fonvizia: BRIGADIR — sobotni abonma in izven Nedelja, 13. maja 1956 ob 15 in 20: Hermaa Wouk: ZADEVA CAINE - Gostovanje v Mestnem gledališču v Ljubljani Torek, 15. maja 1956 ob 15: Denis Fonvizia: BRIGADIR - II. srednješolski abonma ob 20: Denis Fonvizin: BRIGADIR — torkav abonma in izven Sreda, 16. maja 1956 ob 19,50: Denis Fonvizia: BRIGADIR - Gostovanje ▼ Vojniku Četrtek, 17. maja ob 15 in 20: Bert Brecht: GOSPOD PUNTILA IN NJEGOV HLAPEC MATTI — Izven — Gostovanje Slov. narod- nega gledališča iz Maribora Petek, 18. maja 1956 ob 15: Denis Fonvizin: BRIGADIR — IV. srednješolski abonma KINO UNION. CELJE Od 10. do 14. 5.: >VZDOLZ 3 TEMNIH ULIC«, italijanski film Od 15. do 17. 5.: »HANKA«, jugoslovanski film Od 18. do 21. 5.: »BELINA«, mehiški film KINO DOM, CELJE Od 11. do 14. 5.: »MOJA MALA NOROST«, fraa- coski film Od 15. do 18. 5.: »LETEČI HUDIČI«, a«eri4W barvni film Od 1». do 21. 9.: »BURMA. KAKOR JO PRIJA TELjI VIDIJO«. jugasioTauki barr«« iOm