«sa

12. številka.
Posamezna številka stane 60 vmariev.
Maribor, dne 25. marca 1920.
54. leiNife.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 24 K, pol leta 12 K in za četrt leta 6 K — Naročnina izven Jugoslavije 32 K. — Naročnina se pošilja na» Opravništvo »Slovenskega Gospodarja* v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo, če cfeiegajo 4 »trani 40 vin., na 8 straneh 60 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, sprejema naročnino, inserate in reklamacije. 2a inaerate m plačuje [od enostopne petitvrste za enkrat K 1'80. Za večkratne oglase primeren popust V oddelku „Mala naznanila" stane beseda 50 vin. — Inserati .se sprejemajo do torka opoldne.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste.
Koliko je vreden slovenski kmet?
Stranka je skoz in skoz kraelsfcr. Iz kmetu za krnela. To „dokazuje celo njeno delovanje, ki, je predvsem posvečeno kmetu, njegovi obrambi, njego -jreaiu napredku. Naša Stranka daje posameznim kme-4on} priliko, da sami delujejo za kmetski blagor. Zato je v Narodno predstavništvo v Beogradu poslala nič wi»nj kakor pet kmetov — poslancev. Liberalci niso poslali niti enega ne. Naša stranka je tudi prva, ki slovenskega kmeta napravila za ministra. Eden »ajbolj razumnih in sposobnih slovenskih kmetov J. ifroškar je minister za poljedeljstvo v naši državi. Kako pa demokralje nastopajo napram slovanskemu fcmetu-ministru P Ko je minister Roškar v seji Narodnega predstavništva dal odgovor na vprašanje nekega srbskega poslanca, so se mi; rogali ter ga z med-i.lioi prekinjali. Pa še bolje so pokazali, kako cenijo slovenskega kme a. Preteklo soboto je slovenski libe-»slee dr. Pue imel govor v Narodnem predstavništvu. Pri tej priliki se je z vso liberalno ošabnostjo obrnil
zoper nrnistra Roškarja ter mul je v besedah, polnih
strasti in preziranja, vrgel v <;braz psovko: Ceš, minister Roškar' ni vreden, da bi temu uradniku — šlo >o namreč za nekega uradnika — odvezal jermene na njegovih čevljih.
Poslanec dr. Hohnjec je govorniku liberalcev takoj ogorčen zaklical: „Ali se ne sramujete, da tukaj tako ponižujete slovenskega, kmeta!" ¡V resnici se mora vsa slovenska javnost čuditi kako se upa slo -venski liberalec v jugoslovanskem državnem zboru iz reči sodbo, da slovenski kmet ni vreden, kakemu u-radniku v Beogradu odvezati jermene na njegovih čevljih. Tako visoko ceni slovenski liberalizem slo -venskega kmeta. Varovanci, prijatelji in zavezniki liberalcev in raznih demokratov "pa so naši samostojni žalostne podobe. Naš,kmet ima v tem zopet nov in močen dokaz, kateri so listi, ki ga cenijo in apoštu -jejo, in kateri so, ki ga prezirajo in zaničujejo.
Valutna reforma in liberalna goljufija«
Maše ljudstvo prav dobro pozna liberalce ter popolnoma upravičeno smatra kot svoje največje škodljivce. Liberalec je do dna svoje duše in do zadaje svoje mišice sebičnež. pa naj si ga premotrimo s »tališča političnega delovanja ali pa po njegovem zasebnem gospodarjenju. V vsakem oziru mu je ljud -«t - o samo predmet izkoriščovanja in sredstvo za do -«euo seničnih ciljev, bodisi strankarskih, bodisi po-samično-isasebnih. Naše ljudstvo, zlasti naš kmet. si jo o tem vsled dolgoletne težke in bridke izkušnje u-st trii sodbo, ki je nespremenljiva.
Da je njegova sodim o liberalcih, ali kakor se ztiaj imenujejo o demokratih pravilna iu do pičice u-pravičeca, spričuje postopanje liberalcev v vprašan-j« valutne preosnove. Demokratsko sooijalistična vlada je pivosnovo našega denarja in njegove vrednosti
izvršila na, način, ki ga moremo imenovati rop ljudskega premoženja. Prejšnja vlada je namreč razmerje med dinarjem in krono uredila v vrednostih, i : 4 in to razmerje je uvekovečila s leni, da ga je dala natisniti na naše nove ¡bankovce. Naša stranka je na neštetih shodih in s celo grmado resolucij in protestov protestirala zoper lo protiljudsko liberalno namero. Liberalno-socijaldemokratska vlada Uu je ostala gluha zoper vso te proteste. Ko so kmetski krogi na vlado pritiskali, naj vendar ne oduzima kmetu težko in s krvavimi žulji zasluženi denarni i metek, je soci-jalistični voditelj na Hrvatskem, minister Korač, eden izmed najbolj uplivnih mož prejšnjo vlade in njen najbolj vneti zagovornik, izjavil: Ce se kmetu odvzamejo tri četrtinke njegovega imetka je to čisto prav; kmet je vojni oderuh, ter si je med vojno z oderuS -
se mu odvzame njegov nezasluženi dobiček. Na Kcra-čevem stališču je bila vsr. demokratska vbnla in zato je določiia razmerje 1:4 in je to razmerje uvekovečila na novih kronsko-dinarskih bankovcih.
Dobro se spominjam, kako so demokratski listi, njim na čelu liberalno-brumni „Slovenski Narod" iu žerjavno brbljava „Domovina", ta čin prejšnje vlado proslavljala kot velečin, kot dejanje zgodovinske važnosti za slovenski narod. Ti listi so slovenskemu liberalnemu ministru dr. Kramerju prepevali ognjevite slavospeve kot največjemu dobrotniku slovenskega lj::dslva, kert se je s svojim velikim raiumcm, s svojo nadkramarsko modrostjo in s svojo orjaško voljo do -s?ael, d-', se je na obeh straneh kronsko-dinarskega bankovca natisnilo razmerje 1:4. Čudimo se samo, da liberalni listi niso še bolj navdušenih slavospevov priredili za dr. Kukovca, ki je zagovarjal ne same razmerje 1:4, marveč 1:10.
In sedaj so liberalni dobrotniki slovenskega ljudstva naenkrat se začeli bati in sramovati svojega-velikega čina v valutni preosnovt, kater^n so pred mescem opevali kot pravcato srečo za nase ljudstvo. Sodaj ko je prišla druga vlada, v kateri je tudi naša stranka, ta denarna sprememba ni več iiberalno ve -ledejanje in največja sreč i zu ljudstvo, mnrveč stvar, ki ie slaba in zasluži .obsodbo Od sebe T>. radi krivdo prevalili na nas in zato s tisto drznostjo in hinav-i.i"'.o, ki je lastna tem političnim nepošte:.jak;na. na-vat ju je jo na sedanjo vlado..
Sedanja vlada ima v vprašanju va utue preosnove č'?to in mirno vest Ni ona določita razmerja med dinarjem in krono v razmerju 1:4. '¡mpak demokratsko «ocijalična vlada. Ni ona dala markirati starih avstrijskih bankovcev, marveč demok^isj» socija bstiena vlada. Ni ona izdala novih banu^scev z natisnjenim razmerjem 1:4, ampak demokratsko s eija-bsPčua ■ iada. Ko je nastopila sedanja, j»? zamen a va markiranega denarja proti novim bankovcem v Srbiji in Orni gori bila doceto dovršena, drugod pa do-P I izpeljana. Sedanja vlada te ?amenjava ui več mo-■-'.'a usti viti. ker je deloma že bila izvršena, deloma se vršili;, in ker bi, ako bi se zamenjava bili ukinila,.
LISTEK.
f&zrafi Ooleo<
Povest čudaka.
iHallej
G. zdravnik Tone je iztaknil pri bolniških obiskih preko drugega hriba za trgom kmetsko priprosto krčmo. Kot samotarski samec namreč ni bil abstinent, ampak ga je rad potegnil čisto kje na samem ter prikrito blebetavi človeški družbi. Ni samo vlival vase alkoholnih pijač po vzgledu zapitih alkoholikov, ampak si je pred za-vžitkom vinske kaplje namazal in ugladil grlo s tečno petelinovo pečenko.
Kmetiške bolnice so mu donašale v zahvalo ter nagrado razao perutnino. G. Tone je odklanjal vsa pernata darila, le petelinov se ni branil. Najljubši so mu bili oni že dokaj odrasli s prav mogočnim in ponosnim grebenom na glavi. Kadar je dobil takega petelina v dar, mu je navezal v mraku dolgi motvoz za nogo, se zmuzal s petelinom na cesto in jo zavil preko hriba v ono kmetsko krčmo.
Pa ne da bi bil pobasal kikirikača pod pazduho in ga nesel v gostilniško klavnico, ampak petelin je moral sam korecati pred gospodarjem njegovega življenja, doktor pa je stopal za njim, držeč klavno žival za motvoz.
Smešno je bilo gledati in opazovati to zadnjo petelinovo pot. Najprej ja hušnil iz doktorje-
vih vrat Bunduš. za njim se je prikazal petelin na motvozu, kot tretji pa sam dr. Brložnik, ki je držal motvoz in se divil s pritajenim smehljajem počasnim petelinovim korakom. Sam bog-zna, kako je izmuštral vsakega sicer po naravi dokaj trmoglavega petelina, da je sledil že bolj f v mraku košatorepnemu velikanu bernhardincu Bundvšu.
Vsak pač, kdor je slučajno srečal ta čudni pasji, petelinov in doktorjev večerni sprehod, je } začarano postal in bil mnenja: temu debelušaste-mu gospodu se je zavrtelo nekaj v možganih na bolj prismojeno plat. G. dr. Brložuik pa se ni prav nič zmenil za te prezirljive sodbe od strani srečevalcev, ampak je mirno nadaljeval svoj pohod, dokler ni dospel do svoje krčme. Petelina je izročil krčmarici, ki mu ga je pripravila na pol na juho, na pol pa na pečenko. Ko se je enkrat naš doktor na večerjal, pozabil ni nikdar tudi na Bundušev del, ga je pa začel srkati polič za poličem. Sedel je v krčmi vedno sam kje v kotu, gledal zamišljeno pred se, po-brundaval s prsti po mizi in vsa okolica mu je bila deveta briga. Pil je sam in navadno pozno v noč. Ko se je čutil vsestransko dovolj pokrep-čanega, je vstal, plačal in zapustil krčmo.
Ljudje, ki so opazovali samotarsko popivanje g. doktorja, se niso mogli načuditi, ker g. Tone ai nikdar rabil pri nočnem povratku ne palice in nikdar svetilke. Iu vendar se ga je večkrat nalezat do zaletavosti, pa je zavračal vsako človeško spremstvo, uporno palico in sve-
tilo. Marsikaterega radovedneža je vendarle gnala zvedavost, da je povohunil za doktorjem, kako neki hodi v nočni temi vinjen brez palice in brez svetilke.
Vsak tak špijon doktorjevega povratka se je vrnil s krohotom v gostilno in pripovedoval o čudnem doktorje vem spremstvu, palici in svetilki. Resnična povest o Brložnikovem spremstvo, palici in svetilki pa je taka le. Pred zdravnikom je stopal paBji velikan — kosmatodlaki bernhar-diner Bunduš. Buuduš je nosil svoj košati rep vedno prav kvišku, proti svoji pasji navadi je hacal počasi pred gospodarjem. Kakor hitro je zagrnila doktorja in Bunduša nočna tema, je zaklical gospod prav na lahko proseče: „Bunduš!" Pes je postal, doktor pa se je oprijel z obema rokama pasjega repa. Bunduš pri tem objemu pasjega ponosa-repa ni hušnil v noč, ni skril svoje kosmate metle, ampak jo je držal junaško ponosno na kvišku in začel se je pohod proti doruu. Bunduš je (»odmerjeno šapal naprej, zdravnik pa za njim, tesno in krčevito držeč z rokami pasji rep. Guncal ga je doktor oplesovan od vinskih duhov sem in tja, a zako-talil se ni po tleh, pasji rep mu je uravnaval ravnotežje, Bundušev tudi v noči bistri pogled mu je bil najboljša in najsigurnejša svetilka. Na ta način se je vračal dr. Brložnik iz kmetske krčme. Ljudje iz okolice in osobito tržani so se sicer posmihali tej prečudni dok'Grjevi palici in „lahterni", pa naš samotar se ni z-nenil za špi-jone svojih nočnih pohodov i a njihov posmeh..
Stras 2.
ILOTENSEI ÖOSPOÜAH
So. marca 1*21.
sti rtb krivomarkiranih ali popolnoma Tj? Isifioi ranih bankovcev prišlo med ljudi ter jim prizadelo še večjo
si,®«».
Mi stojimo na stališču., da je,dosedanji korak v valutni preosnovi samo začeten. Naše načelo je prej-kosle] fo-'e: Valutno preosnovo mora rešili parlament ■iS sicer tisti ljudski zastopniki, ki jih bo volilo ljud -sivo in ki bodo tvorili ustavotvorno skupščino. Mi ne odobravamo od liberalcev in socijalnili demokratov določenega razmerja 1:4 V sobotni seji Narodnega predstavništva v Beogradu je nekdanji miivster Sve-tozar Pribičevič javno vprašal našega voditelja ministra dr. Korošca, ali on odobrava razmerje 1:4, in dr. Korošec je javno odgovoril: Ne, jaz ne odobravam.
Ne samo da sedanja vlada v valutni preosnovi ni nič storila zoper ljudstvo in njegove pravice, marveč je nastopila za obrambo ljudskega imetja. Pretekli teden je ministrski predsednik Stojan Prjtič očital prejšnji vladi, da je pri markiranju avstrijskih bankovcev na goljufivi način odvzela ljudstvu 20% njego-^pga denarnega imetja v iznosu 1 milijarde kron. Demokrati so kar zaječali bolesti, ko jim je sedanji ministrski predsednik to ogromno goljufijo in nesram -no odiranje ljudstva očital v javni seji Narodnega predstavništva. Dokazal jim je to z akti i/ finančnega
ministrstva, iz katerih se vidi, da je prejšnja vlada odvzela ljudstvu eno petino njegovega denarja pod pretvezo, češ, da je preveliko bankovcev med ljudmi in da je torej število papirnatega denarja, ki je v rokah ljudstva, trebal zmanjšati, za eno petino. Teh 20 procentov, ki jih je prejšnja vlada ljudem odvzela pri markiranju, ni nameravala dati nazaj. Ona ni nik -dar določila, da odvzeti denar smatra za prisilno državno posojilo, ki se bi moralo vrniti. Ona je ljudem ono petino denarja naprosto odvzela, ga porabila in potrošila in ga tudi nikdar ne bi dala nazaj. Zato ga pri zamenjavi denarja, ki se je zdaj izvršila, tudi ni dala nazaj, ker ga je do zadnjega izdala, in tu je | sedanja vlada posegla vmes. Sedanja vlada je pre -prečila, da bi se ogromna goljufija demokratske vlade bda do konca izvršila nad našim ljudstvom in njegovim premoženjem. Ona je določila, da dne priznanice, ki so jih ljudje pri markiranju dobili za, odvzeti 20% ne. smejo kratkomalo propasti, marveč se morajo te -kom časa ljudem izplačati. Proglasila, je namreč o -menjene priznanice za državno posojilo, za katero se bodo ljudem izplačevale obresti in katero se bo tekom par let ljudem vrnilo. Zato moramo tudi z ozirOin na naš denar reči: Hvala Bogu, da je prollljudsko in slovenskemu kmetu sovražno vlado demokratov in so-cijaiistov vzela februarska zima!
Vprašanje agrarne
Socyalnifdemokrafje in kmet«
Socijalni demokratje se zaganjajo z vso silo v kmetsko ljudstvo in ga hočejo pridobiti v svoje rdeče vrsto. Osnovali so že Kmetsko delavsko z\ezo", za kmete in kmetske delavce. Pravijo, da so samo proti veleposeslvom, majhna posestva pa da hočejo pustiti ns mira in jih celo ščititi. *
Toda socijalna demokracija je načelna sovražnica kmetskega stanu. Socijaina demokracija hoče. da se odpravi; zasebna last premoženja, tudi zemljo; vsa zemlja bodi last države, skupna last vseh. Tako je mednarodni siiod socijalistcv v Londonu leta 189ti sklenil: .,Vse zemljišče, se izpiemeni v skt.pno last. ' Svoj cilj. spremeniti vse /zasebno premoženje v skupno. lastnino, pa bi dosegli samo. če bi bilo na njihovi slrani dovolj socijalnotiemokratskega delavskega pro-lelarijata Tedaj bi socijalistični delavci lahko zavladali nad vsemi drugimi stanovi, jim vzeli vse premoženje in spremenili v skupno last. Zato hočejo, da bi bilo čedalje več socijalnodentokraškega delavstva, da bi bili tem močnejši1 in bi tem prej zavladali. Tu pa jim je na poti kmet, ki hoče imeti svojo zasabtto la -stnino^ in ljubi svojo zemljo in noče skupne lastnine. Zato mora kmet priti na nič, mora izgubiti svojo zemljo in priti k nam delavcem v tovarne in rudnike, da jHimnoži naše vrste in našo moč! Cim več je kmetov, teia manj je nas delavcev, tem manjša bo naša moč; čim manj bo kmetov, tem več bo nas delavcev in (eni prej pride tisti zlati čas, ko se mi delavci polastimo vsega zesebhega premoženja in bo vsi skupno, vse i naš«!
.
Tak je račun socijalne demokracije glede krae- ž lov. Zato je razumljivo, da so se glavni voditelji so - { •.'ijalnih demokratov zmirom izražali; proti kmetu. Be- j bel je* govoril v nemškem državnem zboru 27. aprila 5 185)4: „.Mi ne moremo in nočemo majhnega posestnika j rešiti!" Leta 1895 so na socijalnodemokraškem zbo - } ravanju v- Vratislavi govorili tudi o kmetijskem pro - j gramu, da bi pridobili kmete. Pa so slednjič ta ; :o-prare z veliko večino zavrgli. Povedali so, zakaj: ..Ker ta program obljublja kmetom zboljšanje njiho-
vega položaja, torej okrepitev zasebne lasti." Njih voditelj Schipel je tedaj rekel: „Kmetu se ne smo pomagati, za kmeta se ne smejo sklenili varnostne postave. Kmet še mora priti bolj v bedo in pomanjkanje takrat še bo komaj prišel' v našo armado (mod soci -jcdisiično delavstvo). Glavno nemško glasilo socijal -demokratov .,Vorwärts" je pisalo dne G. decembra 1891: Niti v misel nam no pride, da bi podpirali kmete. ie si hočejo ohraniti lastninsko pravico do zemlje. Žetev no pripada kmetom, ampak vsem ljudem: lastninske pravice do zemlje nima nihče."
Liebknecht, voditelj socijalnili demokratov je priznal, da največja ovira proti razširjanju socijalne demokracije obstoji v neomahljivi ljubezni kmetskega
Iva» D o I i B S • k.
Že skoro poldrugo lelo je preteklo, kar se je v prvič slišalo o izvedbi agrarne reforme. Marsikdo si je že v duhu predstavljal krasno posestvice, ki si ga bo uredil iz enega ali drugega dela kakega velepo -sestva. Vojni invalidi, vdove in sirote, koroški bojevniki in jugoslovanski prostovoljci so se že pošteno prepirali, kdo izmed njih pride pri razdelitvi kot prvi v poštev. Skoro vse časopisje pa zdaj o tem lepo molči in upati je, da bodo pri orijentalski počasnosti naših vlad pretekla šo desetletja, predno se bo vse to izvedlo. Res je, da se pri tem velevažnem vprašanju potrebuje časa, preudarka in zopet časa, res pa je tudi, da nobena od dosedanjih vlad ni pokazala prav nikake volje za kako resno delo. — Danes pa je na krmilu vlada, od katere pričakujemo kar največ, zato ' upamo, da se bo prejkoslej začela baviti s tem vele -važnim vprašanjem ter ga v doglednem času izved -la. Mi si pa oglejmo nekatera načela, ki jih morajo naši poslanci pred vsem upoštevati.
1. Kakšna v r s t a " p o s e s t e v so za državo n a j b o 1 j a ?
Dokazano je, tia je z gospodarsko-političnega ' stališča najbolje, ako imamo v državi zmes velikih , srednjih in malih posestev, srednja in mala naj bodo v večini. Velika posestva se pečajo intenzivneje z živinorejo.. Izboljšanje naše živinoreje se ima v prvi vrsti. zahvaliti veleposestvu. Mali posestnik se ne more t baviti z umno vzgojo živine iz raznih vzrokov, ki so:' prezgodnja uporaba živine za vprego, pomanjkanje : krme, paše in dobrih hlevov. Relativno večja množi-\ na veleposestev je pa za državo pogubonosna, ker se \ nahaja na teh preveč odvisnosti in ker se na manj -) ših posestvih zemlja, dosti bolje izrabi. Važno je z go-, spodarskega. stališča tudi to, da potrebujejo večja po-l sestva veliko manjšo upravno glavnico. N. pr. -če velja posestnika z 10 ha zemlje postavitev gospodars-
stanu do doma in vere pradedov. „In že se je bilo j kega poslopja 20.000 K, ne bo veljalo posestnika z
oati'\ je naglašal, „da se vsi naši poskusi razbijejo na tej oviri; prišla pa je od drugod pomoč in o je konkurenca Amerike, ki je s svojim žitom povzročila k»'izo v kmetskem gospodarstva, le tej konkurenci se imamo zahvaliti, da propada kmetski stan in z doma pognani kmetje bodo naši stranki dober prirastek."
Amerika je namreč začela uvažati v Evropo svoje žito po veliko manjši ceni, kakor sc bile pri nas. Mogla je to, kep' je v Ameriki zemlja cenejša, potrebuje manj obdelovanja in so tudi pre-ozni stroški žita neznatni. S tem je narekovala cene tudi našemu žitu. Naši kmetje so morali prodajati žiio po tako nizki ceni, da s tem nikakor niso mogli poi.riti stroškov za pridelovanje žita. Ce bi šlo to naprej bi bil kmet uničen. In tega se je veselila socijalna demo -kracija !
Prej imenovani socijalistični vodja, Bebel je rekel na zborovanju v Monakovem poln sovraštva do kmeta: ,.Zopet se, torej uresničuje, da ni bolj samo-Ijubnih, bolj brezobzirnih, bolj surovih, pa tudi bolj zabitih ljudi ko naši kmetje." 27. avgusta 1897 je reko! isti Bebel v nemškem državnem zboru: ..Ni bolj nizkotnega in bolj nesramnega oderuha delavstva ko je kmet.
100 ha zemlje 10 krat 20.000 K, temveč k večjemu 3 —5 krat 20.000 K. Ker se torej tu uporabi manjša množina glavnice, je ostane še za razne zboljšave posestva več na razpolago. Tudi produkcija življenjskih potrebščin je na veleposestvu cenejša, ker se tu zemlja obdeluje večinoma s stroji, ki delajo vsekakor cenejše. Z gospodarskega stališča bi bilo torej najbolje, ako bi bilo pri nas samo veleposestvo, ker bi tu vsa kmetijska produkcija bila najceneja; z gospodarsko* političnega stališča pa, da se izrabijo vse delavne sile našega naroda in prepreči izseljevanje najboljših
I delavnih moči, so pa mala posestva pri nas najumest-
| nejša.
| 2. Kako se naj vse to izvede pri »as?
Pri nas se moramo držati pred vsem zlate sredine, velika napaka bi bila, ko bi razdelili tudi vsa srednja posestva, ker bi se s tem revščina šele po -večala, umno gospodarstvo pa naravnost uničilo. Velikost posestev, ki naj pridejo do razdelitve, je naj -primernejša ta, ki jo zahteva naša stranka. Večje posestvo vsako gospodarsko nezgodo dosti lažje prenese, med tem ko vsaka, še tako mala vremenska nez -goda manjšega posestnika v živo zadene. Tudi bi se pri prevelikem razkosanju zavleklo v kmetske kroge elemente, ki se smejo prištevati vse drugam, samo k
Dr. 13rložuik je životaril v našem trga pravcato čudaško življenje samotarskega posebneža, ki je P "»znal le izvrševanje svojega stanovskega poklica, ¡ibtelinovo pečenko, polič vina in! prijateljstvo do svojega nočnega spremljevalca, bernhardinoa Bunduša.
la se je le mladostnemu ljubimkanju. Pri tej plamteči ljubezni do in d vse dragega Toneta se jo pa vzbu-dib s časom v gospej zavest, da; je njena nedovoljena ljubezen brez cilja. Vgriznila jo je šo vest, ki jej je očitala črno nehvaležuost napram možu, kateri jo •je pobral s ceste, jo vzel za ženo in jo-obsipoval z vsestranskimi izobiljem tudi sedaj,ko je zahrbtno kr -Ha. zakonsko zvestobo. Zavest mladostno — brezeilj-
ženskein srcu
Zgodilo seje pa, da je posetil trg, v katerem je w(H»oteno bival dr. Brložnik- že neka.i let, dekanov
prijatelj, višji sodnijski uslužbenec Velrujak. Ta je I . . . .	,...
posvetil s povestjo o svojem nekdanjem znancu izza \ U"bezni in pekoča vest ste rortin v višjih šolskih let, dr. BrSožniku vsaj nekoliko v pred- |	«o življenje s smrtjo Za ta svoj, sklep
j i« znala pregovoriti tudi svojega v ljubezni do nje go-{ rečega medicinca Toneta. Zgovorila in ¿klonila sta, f d« poj de! a oba naenkrat iz tega sveta in sicer potom • zastrupljenja. Trgovka je tudi zamislili v ženski pre-i mf.tenosti način, kako se bosta zastrupila.
Poznala je znanega lekarnarja, kateremu je bi-
zgodovirio doktorjevega čudaštva. Zaupal je tržanom, da je bil g. zdravnik na visoki šoli prav navaden človek, ki je bil navezan po vzgledu svojih sotovari-šev na zabavno' družbo. Da. celo dokaj priljubljen je bil v družbi kot dober p^vec, zabavnik in burkač.
.Kot sin bolj siromašnih kmetskih staršev je gla-doval in bil navezan na razne podporne milodare, dokler se mu ni; posrečilo seznaniti se v Gradcu z neko trgovčevo rodbino.
Prijazni in darežljiv slovenski trgovoc je povabil mladega Brložnika k svoji bogati mizi. Medicinec Tone je bil kar naenkrat glede prehrane preskrbljen. Kot povračilo' za vsaki dan obilno pograja o mizo je podučeva! trgovčevo mlado . soprogo v slovenščini. Trgovec, Brložnikov gostitelj, je že bil precej prileten rodoljub, njegova žena pa je bila še mladostna in živela sta v zakonski steči in zadovolju, a brez o-irok. Po Brložnikovemu prihodu v trgovče.o rodbino se je pa s časom zgodila prav človeška in vsakdan -ja storja Trgovčeva mladolična^ soproga se jo zaljubila na smrt v mladega učitelja Toneta, ki je njeno ijnbav vse drugače razumel in jej odgovarjal kakor njen za ljubimkanje že starostno procesni mož.
Je že pač navada pri bolj starikavih zakonskih možeh, fci imajo mlade ženo, g. soprog nitil slutili ni, kaj da so godi za njegovim hrbtom med ženko in To-nelom pod krinko marljivega učenja slovenščine. Pri vsej srčni nezvestobi pa gospa trgovčeva ni bila ni-kaka umazana dejanska zakonolomka, ampak vdinja»
la poznata trgovčeva rodbina in s katero je tudi občeval. K temu je stopila v lekarno in ga prosila o -sirega sirupa za domača dva psička, ki sta že stari-kava, bolohna in je nevarnost, da bi kje ne zbolela na steklini,
Lekarnar je j>oslušal povest lepe trgovke o za-strupljeniu psičkov-, zmajeval z glavo, si gladil v resnem, preudarku brado, si potegnil z roko po čelu, se nasmehnil pritajeno in začel z napravo smrtonosnega slnipa. Ko je bil gotov, je oddal dva praška trgovki z zatrdilom, da jej zaupa kot dobri znanki pač naj-

Ijala med seboj pred zavžitkoin strupa, o tem molčijo poročila, ker tozadevnih skrivnosti ni izd-Ja ne gospa trgovčeva, še1 manj pa Tone. ;
Toliko je gotova resnica, da sta izpila strup na črnem vinu in oba naenkrat. Na to sta sedla v tesnem objemu na divan, v trdem prepričanju, da ju preseli srart iz, tusvetnega minljivega in nedovoljenega objema v raj na onem ta drugem svetu, kjer bi naj zavladala med njima sama večna ljubav brez kon oa in kraja. Nista se.zibala dolgo v objemu, strup je učinkoval. Rogoviliti ter premetovati se jima je začelo po že^dcu in črevesih. Tulilo ter kruldo jima jo po trebuhu kot bi presipaval orehe, a brez smrtnih bolečin, samo bolj neznatno je zaščipalo po črevesih sedaj edoega, pa zopet druzega.i Smrti ni bilo, da si sta bila že vsa potna od smrtnega strahu; pač pa sta njimi' želodca začela izvrševati svojo naravno dol ž m ost . . . Samomorilca sta začela bruhati, bljuvati in metati iz sebe kakor ognjenik,, v katerem sta se kuhala Ier vrela zemlja in kamenje že stoioija. Ljubi nca sta bila sedaj uverjena, da bosta izbruhala še duši in da jima že podaje smrt, roko in ju poriva preko praga življenja v — večnost. Človeški ognjenik želodec je le bruhal v jedno-mer . . smrti ni bilo . . slrašni so bili ti negotovi trenutki čakanja za mladostni žrtvi . . .	_
Iz samega smrtnega pričakovanja in strahu jo
hujši strup — strihnin, ki učinkuje smrtno takoj po j zavžitku. Z ,zahvalo je shranila gospa strup in odšla i vzdramil samomorilca truščv ropot in klici pred dur-domu.	; } mi. Nepoklicani posetniki so pritiskali na kljuko in
Doma jo je že čakal ljubimec Tono. Začela sta takoj s predpravami za to poslednjo rajžo žalostno. Gospa, jo napisala na soproga poslovilno pismo, Tone pa je skrbno zaklenil duri sobe in navrh je še navlekel pred vrata omare in mizo, da bi ne mogel vdreti k samomorilcema kak nepoklicaoec šo predno bi ju objela majka smrt.
Kako sta se vedla, kaj sta vse počela naša na smrt poljubljena samomorilca in kako sta se poslav-
m
zahtevali podpah vrat in vstop v imenu postave. Vrata so bi!a zabarikadirana z cmarami in mizo, kako bi naj smrtno zastrupljeni človek kar na mah odstranil te barikade. Vrata so pa vendar odnehala sili moških rok, prevrnile so se proti vlomilcem omare in miza z ropotom. Pred še vedno bruhajoča saniomoril« ca so stopili: trgovec, lekarnai v krohoh. in smeha ter policija.
. » . <*:. . Da«» prihodnjih
2». mvr-* 1WJ*.
SLOV^MSKI
84muh t.
aapra&ri» kmetovalcem «e. Pri 6aoa8>jil visokih
«♦mljiSkill «onah bi pač malokdo odklonil ponujano aH semJgSSte. "«J si bo Se tako majhno. Dolžnost vla-
i» je torej, Sa ona s pametno razdelitvijo prihrani sobi poznejSi «aaofiaranje in da stori vsak korak Se le
E dobrem pramislekn. Nikakor ne gre, da bi se ka-ramljišft« «nravnost razdelilo, mogočo napol zastonj, kar bi se s tem privabilo v kmetiške kroge lju-if, ki Žele naglo obogateti, a nič delati. Paziti mora s«, da se odda zemljišče samo takim, ki ga ne bodo Aferabili ia bodo z njega napravili pošteno kmetijo. Pred vsem si mora vlada držati pred očmi, da ne sme posestva oddati zastonj, temveč ga samo prodati za «tižano oeno; kopna cena pa naj bo dolgoročno posojilo, ki bi se izplačalo kot hipotečno posojilo, vsako lak) nekaj a obrestmi vred, ki naj bodo kolikor mogo-$e niske. Ozirati se bomo morali pa tudi pred vsem •a to, da se oddajo zemljišča samo ljudem, od kate -trih je pričakovati, da bodo zemljišče produktivno še Srignili: na ljudi, ki izhajajo iz kmetskega stanu in ¡posedujejo dovolj potrebnega znanja. Vsak stan po -trebuje dolgoletne predizobrazbe, prav posebno pa še kmetiSki stan. Le kdor se je leta in leta bavil s kme-Ujstvom, se mu lahko pridene ime kmet, Jabriški delavec. ki še nikoli ni imel motike v rokah, je za to pa Bopolnoma nesposoben in oddaja posestev takim ljudem bi pomenilo za nas gospodarsko katastrofo. Dobro je, ako se predvsem upoštevajo invalidi, vdove m ¡rojne širok in prostovoljci, a izmed teh so le redki, • katerih smemo reči, da so zato sposobni. Ak. bi jriada naselila na ta posestva ljudi, ki niso za to spo-»obni, napravila bi sebi dvojno škodo; morala bi ona, oziroma prizadete občine, omenjene zraven še podpirati. ako ne bi hotela, da končajo v revščini. Veliko boljše je, da se te ljudi pelje v kroge, ki so za nje : sposobni, nikakor pa ne v kmetiške, ki so danes si-•er vabljivi in mikavni, a v par letih bo tudi tu na-stfopila kriza, katero bodo prebili le izkušeni kmetovalci. Dandanes kmetovati ni nobena umetnost, to bo friznal vsak in večina prej do vrata zadolženih kmetovalcev se je tekom vojne iz dolgov izkopalo in si še sekaj prihranilo. Prišli pa bodo časi, ko mi naše pri-fieike 98 bomo mogli kar takoj prodati vsled tuje kon-
kurence in tu ; o potem kriz« sam« izbirala, kdor j» sposoben, jo bo prestal, kdor ne, bo pa prisiljen, ia se umakne k za njega sposobnejši stroki. Vlada pa lahko že sedaj izbira in prihrani s tem sebi in narodu poznejše bridko razočaranje in veliko ljudskega premoženja. Lep vzgled, kako se naj pri tem postopa, nam nudi Nemčija, četudi so oni naši sovražniki, na njih delavnosti si lahko vzamemo samo vzgled* Gotovo je, da si bo tepena Nemčija veliko prej opomogla, kakor vse druge države in to le vsled umne gospodarske politike. Takoj po prevratu začela so se tam tvoriti razna gospodarska društva, ki so se takoj začela pečati z razprodajo državnih in dinastnih ve -leposestev. Ta društva so pokupila od države omenjena posestva in jih proti hipotekam oddala za to sposobnim ljudem. Glavnica z obrestmi vred se bode izplačala v 60—80 letih. Pokroviteljstvo nad posestvom obdrži si pa društvo tudi po prodaji in se smejo ta le z izrecnim dovoljenjem kosati ali naprej prodati. Tudi država sama je začela enako postopati; dala je/a to zmožnim ljudem, ki so imeli vsaj toliko glavnice , da so si sami postavili gospodarska poslopja, dele državnih posestev, dolg se poravna v dolgoletnih obrokih in si država še po prodaji obdrži nadzorstvo nad posestvom in lahko ona proti povračilu odplačanega zneska posestvo zopet odvzame in odda za to sposobnejšemu. Tako je v Nemčiji — in pri nas? Nastavili so sicer nadzornike, ki morajo gledati, da se posestva še vedno pošteno upravljajo, pa tem ni mogoče oči povsod in noben teh posestnikov ni tako neumen, da bi še kaj storil za koga drugega. Pričakovati mora -mo torej, da se bodo posestva v doglednem času tako zanemarila, da bodo veliko zgubila na vrednosti, če tu ne poseže vmes država s takojšnjo razdelitvijo posestev. Vpoštevajo naj se pa pri tem merodajne kmetijske korporacije, kmetske zveze, kmetijske družbe in strokovnjaki. Osnujejo naj se posebne komisije, ki naj sestojijo iz res zmožnih in razumnih kmetovalcev, ki naj proučujejo vse možnosti razdelitve in izvršu -jejo to skrajno previdno, drugače lahko trpi škodo cel narod. Upamo, da bo nova vlada vzela to reč takoj v roke in jo v par letih primerno izpeljala.
Politični ogled.
Jugoslavija.
Politično delovanj« v našem beograjskem parlamenta je sedaj počivalo za nekaj dni, ker j» bil držami zbor odgoden od 17. do 24. t. m. Le ¡ated ravnimi parlamentarnimi skupinami s<5 se vršila T tem Saša parlamentarnega počitka pogajanja za ftKHieentBamjo nove vlade. Tozadevna pogajanja, za batera si najbolj prizadeva načelnik kluba neodvis -»ih dr. Smodlaka. dosedaj niso uspela.
povzročili prevrat in razorožitev vseh čet, ki so bile udeležene pri puču. Ko je videla nova vlada, da so ji šteti dnevi, je odstopila, njeni voditelji so zbežali in revolucionarne čete so se umaknile iz Berolina. Nato se je pa začela po večjih nemških mestih držav -ljanska vojska med socijalisti in boljševiki, v kateri je bilo ubitih po nemških poročilih 8000 oseb. Koliko je pa ranjenoev in koliko je pri teh pobojih bilo povzročene škode, se d a ti os še ne ve. Nemški boljševiki zmagujejo po vseh onih krajih, kjer so veliki premo govniki. Po teh krajih je danes razklicana republika delavskih svetov. Z boljševiki je začela stara vlada sedaj pogajanja. Sploh pa še ni končan ceh prevrat v Nemčiji, in bogzna. kaj se še vse lahko zgodi.
Avstrija.
in 8i«er tekega delegata, ki s« ahora delegatov gdto vo deleži. Drugi t dan b» sfert zaupnikov v cadflk
pravilnika TLS.
S h o fl K m e t s k • z v • z e s* vr& v niielgo,.
da« 28. marca, po rani sv. maši r Kapeli.
Poročila«
Seja izvršilnega odbora Kmefeka zveze in Slov. Ljudske stranke! za Slov. Stajer se jp vršila dne 22. marca v Mariboru. Napravili ao e» važni sklepi,) ki pridejo v pretres na glavnem zboap-vanju naše stranke dne 6. in 7. aprila v Ljubljani.
Sv. Lovreno na Dravskem polju, fce dolga so dobri Lovrenčani želeli zborovanja Kmetske zveze. Zadnjo nedeljo, dne 21. t. m., se jim je izpolni"' ' želja. V obilnem številu so se zbrali v društvenem domu in poslušali govornika Krajnca. V resoluoijah so zahtevali, da se uredi denarno vprašanje 1:1» da se ustanovi kmetska zbornica, da se osebno-dohodninski davek začne šele pri 10.000 K čistega dohodka, da se sme prosto saditi tobak. Protestirali so proti temu , da se nastavljajo najvišje cene samo za kmetske pridelke, ne pa tudi za druge stvari, ki jih mora kmet kupiti. Najvišje cene naj bodo ali za vs«: za kmete in trgovce, ali pa za nobenega! Končno so izrekli zborovalci svoje popolno zaupanje Jugoslovanskem« klubu.
S e s t r ž e (Majšperg). Kdc bi si bil mislil, da se nas bo toliko zbralo na shodu Kmetske zveze v nedeljo, dne 21. t. m., pri g. Zdravku Sagadinu. Sobe so bile premajhne, da bi bilo prostora za vse zbo-rovalce, domačine in sosede iz Makol! Z zanimanjem so vsi poslušali govornika Krajnca. Zborovanje je vodil kmet Robar. Govorila sta tudi župan Kotnik iz Spodnje Ložnice in g. kaplan Krajnc iz Crešnjevca. Med zborovanjem je prišel orožnik z nemSkim pis -mom tovarne za ereslovino Gebhardus v Majšpergu, v katerem stoji, da je shod prepovedan. Pa tisto pismo nas nič ni spravilo v strah. Prvič je bilo nemško in ga ne razumemo. Drugič je bilo od zasebnega človeka oskrbnika tovarne, ki za nas celo nima veljave. Obe Kmetski zvezi, raajšperška in makolska, hočeta zlasti delovati na to, da se vendar enkrat na pravi cesta čez Sestrže in so zboroval«! v resoluciji tudi to zahtevali.
Konjice. Na Jožeiovo popoldne p« v«#erni-eah je imelo naše Politično društvo svoj 45. ob5. zbor. Velika dvorana je bila napolnjena. Zborovanja se je udeležil tudi g. okrajni glavar. Tajnik poli ti Snega društva g. Mirt je poročal o delovanju drufitva, nato je govornik Krajnc razjasnil sedanji politiini položaj in razvil program Kmetske zveze. Med drugimi re -solucijami so zborovalci tudi odločno zahtevali, da se v ljudski šoli vsak naraščaj, sokolski in orlovski, o-pusti. V mladostna srca šolske mladine s« ne sme zanašati strankarska strast!
Zreče. Na Jožeiovo smo imeli /.barov anje političnega društva in obenem shod Kmetske aveze. Govoril je g. Krajnc iz Maribora. Zborovalci s© protestirali proti brezverskemu šolskemu nairt», aahtevali volilno pravico tudi za kmetsko ženstvo in iarekli zaupanje Jugoslovanskemu klubu, zlasti njegovemu voditelju dr. Korotou.;
Sv. Lenart nad Laškim. Shwt Kmetske zveze, ki se je vršil tukaj dne 21. marca, £• dobre uspel. Govoril je g. Davorin Krajnc, župan m Velike Pirešiee. Lepa hvala govorniku, da nam j« tako, lepo razgalil samostojno laži-kmetsko stranko v vsej njeni hinavščini. Navzoči samostojneži so se Sodom Sadili, ko jim je govornik našteval cele litanije liberalnih advokatov, teh „iskrenih prijateljev" kmetskega stanu , ki se pehajo in agitirajo za Samostojno i« ki so njeni duševni voditelji. Do sedaj so naši samostojneži namreč vedno trdili, da advokati z njihove stranko nimajo nič opraviti. Sedaj vidijo, kako so bik od svojih voditeljev prevarani. Na čast samostojnežev pa moramo priznati, da so se na tem shodu dostojno in mirno obnašali. Le dva mlada samostojneža sta vedno nekaj čivkala; ko pa sta bila pozvana, naj gresta na oder in razložita svoje misli, sta sramotno umolknila. Dvakrat: na praznik sv. Jožeta in v nedeljo smo nabili za naš shod lepake; pa vedno so bili raztrgani med službo božjo. Zopet dokaz, kako mnogi samostojneži, mesto da bi bili v cerkvi, med službo božjo po raznih krajih patrulirajo. In vendar si še upajo vedno trditi, kako da so verni. Lepa vera pač ta, katero imajo mnogi naši samostojneži, da Se niti ob nedeljah in praznikih ne vidijo cerkve od znotraj.
Zahteve našega ljudstva. T Slivnici pri Celju se je dne 10. marca vršilo dobro obiskano zborovanje pristašev Slov. Kmetske zveze pod milim nebom. Predsedoval je kmet Jagodič. Govoril je ured-nikZebot iz Maribora. Zborovalci so sprejeli naslednje resolucije: 1. Zborovalci na ljudskem shodu Kmetske zveze v Slivnici pri Celju zahtevajo, naj vlada z odločnim ukrepom skuša omejiti draginjo. Vi to svrho naj takoj zaseže oziroma zapleni vse bogate zaloge živil, blaga za obleko in obuvalo, kar ga imajo nakopičenega bogate banke in verižniki. To blago naj vlada odda po nizkih cenah takoj ubogemu prebivalstvu. 2. Sklene se naj takoj davek na vojne do -bičke; odpravi se naj vinski davek, dohodninski davek se naj začne računati še lei pri 10.000 K dohodka. 3. Carina na živila in druge življenjske potrebščine se naj odpravi ali pa vsaj zniža. 4. Valuto, to je denarno vprašanje naj vlada čimprej tako uredi, da naše ljudstvo ne bo trpelo škode. Zahtevamo, da se našemu ljudstvu povrne tistih 20%, ki so jih odvzeli
P« • • 1 i Hrvatski se vršijo občinsko volitve. Skoro v vseh večjih in manjših krajih dobiva jmatno večino Ljudska stranka (Kmetska zveza). Celo ▼ Be^gmdu je dobila Ljudska stranka dva zastop-«ika. Pri Občinskih volitvah na Hrvatskem dokaj mo-iompmčn6m.o tod i komunisti.
53 m a «• g ii hrvaškega revolirnjonarea RadiSa, K je Hil radi protidržavnih Hujskanj že sko- i ■O eno leto v preiskovalnem zaporu, je sedanja vlada ' lapustila. Kwnj je pa bil Radič prost, je začel zopet akrog Siska rovariti proti državi. Tudi sedanja vla-8* je bile primorana 1 adiča zopet spraviti pod ključ.
Nemčija.
Ž« zadnjič smo poročali o vojaki revolu -iftiji, ki j« izbruhnila v Beroliiiu in pregnala staro sdado. Na strani revolucije so stali razni nemški oii-«irji in vsi oni, ki so zakrivili vojno, jo tako dolgo zavlačevali i« naposled pognali Nemčijo v propast. Potom vojaSke revolucije so hoteli ti ljudje zopet dobiti vlado ▼ roke. Revolucija pa ni napredovala, ker £o stara vlada proglasila splošen štrajk in so se po-«tavili vojaškim revolucionarjem po robu tudi nemški boljševiki in komunisti. Nova vlada v Berolinu se j« l»a zbala zavezniških čet, ki so še vedno ob Renu in
«režijo na Nemoe. Francija je potegnila s staro vla-o, radi tega se je začela nova vlada pogajati s staro radi preosnove in sestave nove vlade, ki bi naj obstojala iz zastopnikov obeh vlad. Vendar stara vlada je odklonila vsako tozadevno pogajanje, ker so se postavile na njeno stran skoro vse pokrajinske vlade in tudi velik del armade. Tudi mesto Berolin, iz katerega je morala pobegniti stara vlada, je sedaj zopet v mjenih rokah. Stara vlada zahteva sedaj brezpogojni «dstop revoluoijonarne vlade, kazen za vse one, ki so
Pomanjkanje živil. Avstrijska vtoda je bila primorana odrediti nasilno rekvizicijo živine ter živil v Avstriji življenjsko najbolj bogatih krajih o-krog Lipnice in ob naši meji od Spilja do Radgone . Nemški kmetje so se uprli tej rekviziciji, ki s« je vršila minuli teden. Orožniki so pobrali ljudem nekaj vagonov živine in so jo hoteli odpeljati. Zbralo se je pa r gradu grofa Sturgkha nekaj sto dobro oboroženih kmetov, ki so se zagnali nad orožnike. PriSlo je do tako hudega boja. da je padlo 5ft kmetov in orožnikov, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Na železniški postaji Obrajna je padlo 15 orožnikov. Uporni kmetje bi bili zmagah nad orožniki, da niso ti dobili ojačenj iz Gradca. Sedaj je strt celi upor in razglašen po vseh puntarskih vaseh prekisod. V Obrajni je bilo po prekisodu ustreljenih 15 kmetov. Med tamošnjimi prebivalci vlada strašno razburjenje. (Hvala Bogu, da smo v Jugoslaviji, ki ne pozna rekvizieij.)
Poljska.
P« celi Poljski imajo splošni štrajk že -lezničarjev.
Poljska bo poslala Knsiji pogoje za medsebojni sklep miru.
Romunija.
Novo vlado imajo v Rumuniji. Rumunska zbornica je sklenila priklopiti Besarabiji Rumuniji.
Turčija.
P u n t z oboroženo silo so začele turške čete proti vsem zavezniškim četam, katere so raztresene pO Turčiji. V teh bojih napredujejo Turki, ki so posebno naklestili Italijane. Francoske čete, ki so še v Turčiji, pa prosijo ojačenj iz domovine, da se bodo Zamogle braniti napram upornikom. •
[Kmetska Zveza«
Naznanilii
Vsem K m e t s k i m zvez a m! Dne 6. in
IT. april.x bo priredila Vseslovenska ljudska stranka »hod zaupnikov in sicer na ta način; 6. aprila bo shod delegatov, kamor naj pošljejo vse našo organizacije, posebno večje vsaj,po enega zastopnika. Raz-
pravljali bomo o ustavnem vprašanju, o gospodarsko-političnem programu stranke, posebno pa o organizaciji in agitaciji ter časopisju. To tvarino bomo ob -ravnava.ii v odsekih. Zato prosimo, da pošlje gotovo vsaka organizacija svojega zastopnika, aii pa vsaj ¡1 večje organizacije, ki bo prišel ta dan v Ljubljano na j to zborovanje. Za stanovanje bo preskrbljeno. Ker je ' ta dan (shod delegatov) za prospeh stranko zelo va-
. žen in potreben, vas prosimo, da ime vašega delegata • v najkrajšem času javito tajništvu VLS v Ljubljani,
Üíaraa 4.
SLOVENSKI SO?PdBiR.
25.
roa jxa liíliü.
¡»ni markiranju kankovcev. S. Zahtevamo, da se Bim -
preje i»vrflijo volitve v državni zbor. Ce se bo volil-na pravica dala tudi ženskam, z vso odločnosti« zahtevamo, da morajo dobiti volilno pravico pred vsem žene in iekleta na deželi. 6. Zahtevamo deželno samoupravo slovenskih pokrajin in deželni zbor za Slovenijo v Ljubljani. 7. Izrekamo Jugoslovanskemu klubn, njega načelniku dr. Korošcu in novemu poljedelskemu ministru Ivanu Roškarju popolno zaupanje*
Izjava. Podpisani izjavimo, da prekličemo svoje podpise, ki smo jih dali Samostojni kmetijski stranki ter nočemo prav nobene zveze več s to stranko. Hočemo pa ostati zvesti pristaši Slovenske Kmetske Zveze. — Marko Koprive 1. r., Jože! Romih 1. r.,
iVid Janoifl L r., vsi doma iz občine St. Vid pri Pla-* -i
'A a SKZ so darovali udeleženci pri instalaciji v Famečah 160 K,
Nav&dila.
Blagajniki in odborniki! Kmetske zve ze naj pobirajo članarino za drugo poslovno leto. Pri tem se naj razvije tudi živahna agitacija za pridobivanje novih članov. Vse Kmetske zveze naj stalno, če le mogočo mesečno poročajo tajništvu KZ o svojem do lovanju in o političnem stanju v svojem okolišu.
Nasprotne stranke se prav posebno trudijo, da bi razširile svoje brezvestno časopisje med kmetsko ljudstvo. Kmetska zveza ima dolžnost, da a-gitira od hiše do hiše za „Gospodarja" in proti na -sprotnemu časupisju. Cona „Gospodarju" je tako nizka, da ga lahko vsakdo naroči.
Domača politika.
i
Shod Kmetska zveze v Slov, Bistrici. „Sloven- f
ski Gospodar" je že zadnjič poročal o sijajnem shodu j naših kmetov v Slov. Bistrici. „Nova Doba" pa piše \ o tem shodu: „Klerikalne trdnjave se rušijo, uničujoč j klerikalni poraz . . Da, da, g. dr. Pučnik! Eden ' je bil na tem shodu poražen in uničen! In to je bil 1 tisti, ki se je pri vratih za stebrom skrival, ki si ni | upal kmetom pokazati svojega dragega obličja in ki jj jo je odkuril, ko se ni čutil več varnega — in to je bil g. dr. Pučnik! Zdaj ste videli, da je vaše pehan- j je, vaši nočni shodi za Samostojno zastonj, za ljubi : nič, brez žrtve! Hudo je za generala, če so vojaki \ tepeni in Vaši samostojneži so bili z besedami tepeni, \ kakor še nikoli! Poročilo v „Novi Dobi" je tako zla- \ gano, da moramo reči, dopisnik in „oče laži" sta si | krvna brata, pa samo z opombo, da je „oče laži" v j primeri z dopisnikom pravi angelj resnice. Govor na- J šega pristnega kmeta Hlebiča so samostojni nekoliko motili, vendar je v miru končal svoj govor. G. Pušen- j jak je govoril o našem gospodarskem položaju, mirno \ in stvarno; celi čas ga nihče ni motil, čeravno je os-| tro obsodil delo samostojnežev. Samostojni so ga po - j slušali z ušesi in ustmi, to so vam kar zijali in poži-^ rali besede moža, ki je vse sVoje moči zastavil za ! blagor kmetskega ljudstva. Pa saj jim tega ne zame- • rimo, ker ti reveži res nikdar no pridejo do kakšne : boljše duševne hrane. Farji, črnuhi, klerikalci, čreš- ; nje", to «lišijo na svojih shodih in berejo v svojih lis- \ tik. in tega se pa tudi samostojnež enkrat navoli. Sa- | mo Kresniku, ki je hodil na Dunaj cesarju nogo po-ljubovat, so farji in klerikalci vedno dobro teknili; a 1 zdi se mi, da mu tudi ta hrana več dobro ne dene , < ker na tem našem shodu je bil bled in zelen. Samo-stojna je g. Pušenjaka vabila v svoje vrste in ga ve-: do ceniti; če mu pa liberalci odrekajo zmožnosti, je umevno, ker prazna in puhla glava ne more preñes-; ti, ako drugi več ve in več dela za ljudstvo. Poroči- i lo „Nove Dobe" o govoru g. Pušenjaka je vse zlagano. Kot zadnji govornik je nastopil urednik in tajnik Žebot. On je pa pravi bič za Samostojno. Ni čudno, ■ če ga samostojneži nimajo preveč radi. Našteval je j delo Kmetske zveze za kmetski stan ter vprašal: „A : kaj pa je storila Samostojna za kmeta?" Človek bi; mislil, zdaj se bodo pa oglasili, ker se vsak rad ma- , lo pohvali, če je kaj dobrega storil. Pa nobenega ni: bilo, nobenega medklica, tihi kot zid! Govornik pov-darja, da je nek samostojnež njega ovadil sodniji, ker je na shodu bičal krivične davke, češ, da šunta . ljudi, naj ne plačujejo davka. 7a kmeia je govoril in i kmetska stranka ga izdaje irv&gom! Take propalice j so! In cela dvorana zaori in zadoni fej-klicev Samo-'" stojni. In samostojneži tihi in bledi poslušajo svojo j obsodbo. In ko je tako padel udarec za udarcem, je tudi samostojnežem kri zavrela; kdo bi njim to za - • meril, saj imajo tudi oni kri, samo da je vsa pokvar-j jena in da vskipi, je treba mnogo udarcev in teh je ; bilo preveč, zato divji vik in krik za nekaj minut. To' je tako navada divjih narodov, ki s kričanjem zakrivajo svoje slabosti. To je zadnji adut ali trumf naših samostojnežev. Govornik je končal v miru govor in se razen nekaj medklicev ni zgodilo nič hudega. Gosp. Žebot prebere nato resolucije in zahteve kmetov. A nihče ga ni motil, nihče ni ugovarjal; sprejete so bile enoglasno. Pri protiglasovanju se tudi samostojneži niso o '^siij. Nasilnosti razen vpitja in medklicev ni h>'>> • ' obene strani. Da predsednik ni dal besede " iSiOinežem in je shod zaključil, naj mu bodo ti sanvstnjneži hvaležni, ker je s tem ščitil samo njihovo kožo. Kar „Nova Doba" drugače poroča, je laž. G. dr. Pučnik, mislim, da je ta dan bil Vaš sodni San in ljudstvo je na shodu in bo r—^"0 pri volitvah sklo sodbo: Proč od nas, V	ša Samo-ste .Uboga Bistrica!, Prej si tortr -ga» ki je
rezal in še reže slamo, zdaj pa imaš še enega, ki laže. Pa zdramila se boš tudi ti in že spoznavaš in konec bo dohtarski pogubni politiki?
Dnnajski romarji — jezik za zobe! Kakor nekdaj Izraelci v egiptovski sužnosti, zdihovali smo mi od nekdaj trpinčeni Slovenci v nemško-madžarski pesti. Strašna je bila zadnja postaja križeve poti, ki je nas slednjič pripeljala do odrešenja v svobodno Ju -goslavijo. Groza nas pretresa ob spominu na muče -niške dni leta 1914, ko so naše najboljše ljudi oplju-vane z nemčursko smrkovino v verigah vlačili v gra-ške ječe. Tedaj so nemčurski biriči stikali glave in v posmehu kazali svoje satansko veselje. Ko pa se je nam od daleč kazala zarja odrešenja, so se te dušo-gnile kreature strnile v zadnji naskok — romale so na Dunaj nas tožit — pa, kakor nekdaj preganjalce Izraelcev, pogoltnili so valovi nje, mi pa smo srečno dospeli v obljubljeno deželo: Jugoslavijo. In ti ljudje , začnejo zopet dvigati glavo in skušajo vbrizgavati na- i šemu ljudstvu svoj ogabni strup. Pa ne boš, Jaka! ' Naša krotkost in ponižnost morata pokazati tu svoje j meje. Hočemo odpustiti in pozabiti marsikaj, pa sra -! motno bi bilo, te dunajske zaznamovance trpeti še na 1 častnih mestih v naši državi. Vlada naj poskrbi, da ne sme biti nobeden teh domovinskih pohabljencev izvoljen na kako častno mesto. Tak zaznamovani ptič je tudi Alojz Jamernig, odstavljeni župan v Vukovs- I kem dolu pri Jarenini. V malokateri občini je ljudst- j vo tako zbegano in zastrupljeno, kakor ravno v Vu- ■ kovskem dolu, kjer je ta mož dolga leta županova! . i ¡To tudi pojasni dejstvo, da je bil Jamernig od nove kmetijske podružnice izvoljen kot delegat za glavno zborovanje Kmetijske družbe. To povemo, da mu bo- j do vedeli stisniti roko — v slovo!
Pogorevščina Samostojne v Poljčanah. Dne 21. j t. m. je Samostojna drugič poskušala svojo srečo v Poljčanah. Napovedala je shod, na katerega so prišli ■ pristaši drugih strank, kateri so se norčevali iz go- | vornika Novaka iz Slov. Bistrice in iz sklicatelja, j Dobro je povedal temu apostolu samostojnežev nek železničar, ki mu je svetoval, naj dela na to, da se bodo kmetje združili v Kmetsko zvezo, katera je že veliko dobrega za kmetsko ljudstvo storila. Pristopiti ni maral nikdo k Samostojni in tako upamo, da nas bo ista v bodoče pustila pri miru.
Surovost samostojnih. Iz Zavodnja nam poro- j čajo: Tukaj so imeli samostojni dne 21. t. m. shod ■ pri Martinu Rečnik. Na tem shodu so zopet dokazali svojo samostojno oliko. Ko se je oglasil po končanem ; govoru k besedi posestnik in pristaš Kmetske zveze k i besedi, mu je pognal samostojni Franc Medved, p.d. I Hrastnik, litersko steklenico. Sreča, da ga je zadela steklenica v hrbet in ne v glavo. Zopet ena črna pika več v knjigi olike samostojnih.
Samostojna liberalnega izvora. Ako pogledamo nekaj številk „Kmetijskega Lista", se lahko že kmalu prepričamo, kje Samostojno čevelj žuli. Vse strani so polne napadov na Slovensko Kmetsko Zvezo, na našo Ljudsko stranko in na „klerikalce." V vsaki posamezni številki je k večjemu le po en stavek, ki se j malo tiče liberalcev. Gotovo, vrana vrani ne izkljuje ' oči.
Siovenoe, se prosijo, da pošljejo nabrana Knjige na naslov: Marijanišče v Veržeju, pošta Križevei, kjer bodo dijaki uredili poslane knjige in sestavili majhne knjižnice.
Pozor na orgle! Bivša, cerkvi tako srftno „naklonjena in prijazna" avstrijska vlada je tekom vojne v svoji kratkovidnosti opozorila na novo, zelo dobič-kanosno obrt, na lov na orgelne piščalke. Neki Alojz Polanec iz Jirsovc pri Ptuju je vlomil pred kratkim v podružnico sv. Areha na Pohorju in jih je odnesel. Toda sreče ni imel, je že pod ključem. Drugega tata so zasačili dne 15. t. m. pri Sv. Bolfenkn ▼ Slov. g. Bil je to kleparski pomočnik Franc Ternon od Velike Nedelje. Dal se je zvečer zapreti v cerkev in je ho -tel uiti skozi streho; tudi njemu ni bila sreča mila; streha je bila previsoka, moral je počakati v cerkvi do jutra. Prijeli so ga, ko je hotel oditi s polno naba-sanim nahrbtnikom. Zato pozor na cerkvene orgle!
Vlomi na dnevnem redu. Prejšnji teden je nameravala drzna tatinska družba vlomiti v davkarijo na Ptuju. Eden izmed čedne družbe se je zvečer po-skril v hiši in hotel ponoči svojim sodrugom skozi stranišče pripraviti vhod. Vendar pa je nekdo zapazil luč v hiši, šli so gledat in našli vlomilca na stranišču ; pri sebi je imel razno orodje in lepo brovning -pištolo.
Prijeti ptički. V Gradišču pri Luoanah se je
posrečilo orožnikom izslediti tri zelo prebrisane sleparje in sicer: tukajšnjega"priseljenca iz rajha Emila Hoffmann in njegovega sina ter nekega Lambauerja iz Lipnice, kateri je bil pred letom v Lučanah hud ,volksverovecK, ki je izzival in se celo udeležil na-; ada na naše mirne Slovence. Skupno so kradli razne reči in koilje ter jih spravljali čez mejo in sicer iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo in od taca v Jugoslavijo.
Potres v ormoškem okraju. Dne 10. t. m., ne-!, ako ob pol 11. uri ponoči, so opazili v ormoškem o-kraju precej močen potres, ki je trajal le nekaj malih sekund in ni povzročil nobene škode.
Velika nesreča. Dne 9. t. m. okoli pol 10. ure
zvečer je začelo goreti gospodarsko poslopje uradnika in posestnika Franca Magdič v Mekotnjaku v okraju Ljutomer. Požar je zanetila hudobna roka, katera je že prejšnje leto grozila, da mu bo posvetila. Zgorelo je vse", ker je bil grozen veter, se ni dalo nič rešitL Pri požaru sta se tudi ponesrečila oba posestnikova sina, katera ležita grozno opečena v bolnišnici v Ormožu. Skoda znaša okoli pol milijona K.
Vox populi. Kakor posnemamo iz „Straže" se bo vprizarjalo v Slov. mestu, gledališču v Mariboru na veliki teden „Kristusovo trpljenje". Ker je nam na dežeii jako težko prisostovati predstavam med ted -nom, bi prosili ravnateljstvo tamošnjega gledališča, da bi se dalo ponoviti to predstavo prva dva velikonočna praznika, da nam omogoči prisostovanje te drame, ki nas deželanc veliko zanima. Obračamo prošnjo na naslov, katerega se tiče.
Za viničarje. Po mnogih krajih se viničarji na^ hajajo v slabih gmotnih razmerah. „Slovenski Gos -podar" je o tem že opetovano pisal. Slovenska Kmetska Zveza stoji na stališču, da se viničarjem, posebno gosposkim in onim, ki imajo svoje gospodarje v Nemški Avstriji, mora priti na pomoč. Rešitev tega vprašanja mora biti taka, da ne bo prišlo med kme -tom in viničarjem do onega prepada, katerega hočejo izkopati socijalni demokratje s svojo brezvestno hujs-karijo. Vlada je sklicala za dne 20. marca na okrajno glavarstvo v Mariboru enketo, t. j. posvetovanje glede rešitve viničarskega vprašanja. Zastopane so bile vse politične stranke, kakor tudi strokovne organizacije vinogradnikov in viničarjev. Zahteve, ki so jih stavili socijalni demokratje, so tako pretirane, da bi v slučaju udejštvitve teh zahtev bili naši vinogradniki uničeni. Treznomisleči viničarji sami priznava -jo, da so zahteve, ki jih stavijo brezverski rdečkarji, naravnost neizpeljive. Kmetje-vinogradniki so na tem zborovanju sami priznali, da je treba zboljšati mučni položaj viničarjev; kmeta Brenčič in Supanič pa sta povdarjala, da so socijaldemokraške zahteve nesprejemljive. Sporazum je mogoč edinole na podlagi obojestranske strpljivosti in vzajemnosti. Konečno se je določil odsek, kateremu je poverjena naloga, da stavi vladi primerne predloge za ureditev viničarskega v-prašanja. O tem posvetovanju bomo še podrobno poročali. Za danes povdarjamo samo še to, da imajo socijalni demokratje s svojo „kmetsko delavsko zve -zo" namen, dobiti za svojo stranko kaline-volilce za bodoče volitve. Predno so socijaldemokraški pogla -varji sploh vedeli, da je na Slovenskem stan ubogih viničarjev, je že Kmetska zveza storila potrebne korake za zboljšanje položaja naših ubogih viničarjev. Ako bodo viničarji nasedli na limanice brezverske in brezvestne socijalne demokracije, si svojega \ < ne bodo nikdar zboljšali, ampak samo poslabšali.
Tedenske novice.
ITmrl je na Ptuju dne 14. t. m. g. Ivan Mur-šeo, nadučitelj v p., star 7b let
Knjige za Prekmuijo. Vsi oni pristaši, ki so (»brali r posameznih župnijah knjigo za prekmurske
Slovensko mestno Gledališče.
w t,
Rapsrtoirs tekočega tsdna:
v torek, dne 30. marca: „Kristova drama", abonem. A 31;
v sredo, dne 31. marca: „Kristova drama", ab. B 32* V nedeljo 4. aprila pop. Kristosova drama. Ljudska predstava. Zvečer Hasanaginica. Ab. A-32. Pondeljek 5. aprila, pop. Kristora drama Ljudska predstav*.
Opozarjamo naše cenjene čitatelje, kakor se iz gornjega repertoirja razvidi, da bo tukajšnje mestno gledališče vprizarjalo na veliki teden „Kristusovo trpljenje", koje delo toplo priporočamo našim somišljenikom, da si ga ogledajo.
Gusp^darsti
Čebelarjem sp&mladni pozdrav.
Vzbujajoče se narava nas kliče zopet na delo. Ze z novim letom bi se morali začeti gibali — društvenem delu. Čebelarsko društvo bi ob novem letu moralo vedeti število svojih članov, uprava „Slov. čebelarja" število svojih čitateljev, a vse to je večinoma šo mirno, nedotaknjeno. Kam bi prišle čebele, ako bi mirno dremale naprej v temi svojega zimskega stanovanja ter čakale, da jih gospodar-čebelar zdrami in pokliče na delo: „Cas je, da se zganete, ako hočete izkoristiti vsak ugoden trenutek za nabiranje vsakdanjega kruha ter si zagotoviti obstanek življenja; na delo torej, solnce že toplo sije, rožce, že cvetijo!" Ne, čebele ne čakajo na ak poziv, same Čutijo v zaprtem, temnem, panju, ko se narava vzbudi ter pride Čas njihovega napornega, a vstrajnega dela.
Kako pa mi čebelarji? Zal da ne tako; osramotiti se pustimo od majhne stvarice, o kateri se pravi, da nima uma, človek pa ga ima, ali vsaj naj bi ga imel — ter preradi pozabimo na svoje stanovsko dolžnosti. Na delo toraj brez odloga! Načelst v a podružnic pobirajte udnino, nabirajte nove člane, sklicujte občne zbore in poučne shode. IJdnina znaša 24 kron, 2 kroni ostane vprid podružnični blagajni, 22 kron od vsakega Člana pa se pošlje društvenemu blagajniku,

Stran §.
SLOVENSKI GOSPOIAI.
2§. marca 14/20
i. Auf. Mimik, pogini nadkontrelor t Oelju. 2 denarjem vred s« pošlje tudi popolni imenik Olanov, t icr«4 » poŠta: Najprej s« vpišejo dosedanji Člani, po Jem pa uovi» ki se kol „novi" označijo. Tajnik naj sestavi dva imenika, enega za odposlati, drugega pa aa /porabo doma.
Vojska je hudo oškodovala vse sloje človoške družbe, tudi čebelarstvu ni prizanesla. Koliko vrlih čebelarjev je padlo, koliko čebelnjakov sanja in dremlje. praznih, zapuščenih, ko so med vojssko pomrl« debele, ker so bile brez oskrbe. Le s pridnim in vztrajnim dolom, kakor nam dajejo čebele same najlepši vzgled, zamoremo nastale izgube v dogledni dobi izpolniti ter še našo lepo stroko povzdigniti nad prejšnje stališče. Pristopajte toraj pridno k Čebelarskemu društvu, zlasti vi mladi fantje, ki imate za svoja mlada, brezskrbna in nevarnosti polna leta ravno v če -bel ar s t vu najplemenitejšo, nedolžno zabavo, ki pa po-legtega fce vsako minuto zamude in dela obilno po -plača. Podpisani je s tem mesecem začel zopet potovati na shode. Podružnice, ki želijo predavanja, naj se obrnojo na njega. Njegov delokrog je: mariborsko, ptujsko, ljutomersko in konjiško okrajno glavarstvo. V druge kraje bi zaradi dandanašnjih potnih težkoč zamogel le izjemoma, eventualno dogovorno s pred --sednikom „Pokrajinske zveze Slov. čebelarskega druživa", gospodom Ljudovikom Cernej, okr. Sol. nadzornik r €)•!}».
Ivan Jurančič, čeb. pot. učitelj, pošta Sv. Aqdraž v SI. gor.
Lop* gospodarsko zborovanje je priredila mari-•orska Kmetijska podružnica dne 21. marca v dvorani okrajnega zastopa. Udeležilo se je zborovanja o -fcoii 800 kmetov iz okolice. Prvi je predaval strokovni učitelj g. Priol o sadjarstvu. Njegov govor zaslu-M, da s» objavi v celoti. Priporočamo g. predavatelju, da večkrat nastopi na gospodarskih, shodih. Za njim Je načelnik Majcen govoril o viničarskem vprašanju. O tej tožki je, govoril tudi tajnik Zebot. Na to se jo vršila volitev delegatov. Izvoljeni so: Fluclier Ljudo-vit, Vezjak Jožef, Thaler Ignacij, Pušenjak, Vlado, Majcen Gabriel, Zebot Fr., Jerovšek Anton, Reber -aik Alojzij, Hiter Franc, Kovačič Miha in Obran Ma-&ja. O dolovaaju podružnice sta poročala tajnik Hin-terlehner in blagajnik Fluher. Podružnica je ena najmočnejših v Sloveniji. V poletju bo prirejala gospo -darske shodo v okoliških občinah in župnijah.
Kueiska zveza je priredila v Poljčanah dne 21. t. m. gospodarsko zborovanje v šoli, ki je bilo jako dobro obiskano. Govoril je nadrevizor Vladimir Pušenjak o vzrokih draginje in o samopomoči ter pozival navzoče, da se oklepajo konzumnega društva, katero začno poslovati, dne 22. t. m. in katero šteje že nad 360 članov. Pri nas je ljudstvo ob vsaki priliki pokazalo, da je v taboru Slovenske Kmetske zveze, za liberalno stranko in naj imajo še tako lepo ime, se nikdo ne ogreva.
Stncienice. V nedeljo dne 21. t. m. se je vršil pri nas občni zbor Bikorejske zadruge, katera šteje 32 članov. Izvolil se je nov načelnik, in sicer mlad gospodar Simon Kitek., Na občnem zboru se je raz ™ pravljalo o raznih vprašanjih, ki se tičejo povzdige živinoreje in živinorejskih zadrug. Na občnem zboru je govoril nadrevizor VI.. Pušenjak.
Novacerkev. Čebelarska podružnica v Novicer-Irvi pri Vojniku ima svoj redni občni zbcr na praznik Oznanjenja Device Marije, dne 25. marca 1920 p?" Frane Arličevemu čebeljnjaku v Soki, popoldan ob 3. uri z navadnim sporedom. Ako ob 3. uri popoldne ne bi bilo zadostno Število članov navzočih, se vrši drugi občni zbor ob pol 4. uri popoldne pri vsakem številu članov.
Kmet. podružnica Maribor in okoliš. Za člane, ki si še niso naročili škropiva za vinograde ali ki u-iegnejo galice manie dobiti kot so naročili, ker namreč podružnici ni toliko došlo kakor je naročila, bode ia-le preskrbela pasto Bosno, ki služi brez apna in je popolnoma iste vrednosti kakor galica. Po mnogih deželah škropijo že mnogo let le s pasto Bosna; pri nas jo doslej znana samo še v nekaterih krajih. Potrebuje se je v kilogramih tolikor kakor galice. Po -družnica pa mora vedeti, koliko je naj narodi in tudi denar naprej založiti. Ker| je stvar zelo nujna, se bodo prijave in predplačila sprejemala samo do 1. a-prila in sicer v veletrgovini g. Ziglerja na Glavnem trgu. Cena pasti Bosni je ista kakor galici, t. j. 13 K za 1 kilogram. Članom, ki so naročili galco, se priporoča, da pri g. Zieglerju pogledajo, koliko je gotovo dobijo.
Semenskega krompirja, lepega, ima 24 meter - \ skih stotov oddati Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Cena je 4 K za 1 kilogram. Ker ga za ta denar letos ni dobiti, je namenjen samo najrevnejšim viničarjem in malim posestnikom. Zglasiti se je pri g. profesorju Majcenu, ki kot načelnik podružnice napiše nakaznice. (Badlove vile št. 10.).
Itosnapasta enakovredna modri galici. Vino -gradnik nam piše: Imam obširne vinograde v vinorodni HrViznli. Ker sem že v predlanskem letu dobil veliko - |o modre galice, sem se odločil napraviti poskvs - škropljenjem z Bosnopasto. Polovico vinograd; a škropil z modro galico, drugo poiovico pa z Bosnopasto. Isto sem storil tudi v lanskem letu. Prišel sem na ta način do sledečega zaključka: Škropi vo z Bosnopasto jo bilo vsaj r-v "i"ko uspo-fino ; -inkujoče, kakor Škropljenje r cs-.Voi galioo, a ne < < in sitnosti z Bosno pasto v* "«l veliko
■anj, nego z modro galico. 'Po Trstioe som napisal v
pomirjenje naših vinogradnikov, za slučaj primanj -kovanja modre galico.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zateu je vsled \ pomanjkanja hmelja prenehala vsaka hmeljska kup -žija. Zatečki hmelj plačujejo po 7000 do 7200 K za 50 kilogramov, tuj hmelj pa po 3100 K za 60 kilogramov. Hmeljski nasadi v Cehoslovaški so prav dobro prezirali!, istotako v Savinjski dolini, dočim so v Nemčiji in tia Madžarskem zelo trpeli.
i' Sadite lipe! Navedeni klic je izrekel Nemec, ki smatra lipo kot drevo, katerega se radi njega kori-
isti izplača saditi. Koliko bolj pa velja ša ta klic za uas! Stari Slovani so lipo visoko čislali ii. jo pridno sadili na najpomembnejša mesta. Pod lipo sredi 5 vasi so se zbirali vaški prebivalci ob vseh važnej -' ših dogodkih. Prav tako so sadili naši picdniki lipo \ pred cerkvijo, kar marsikje vidimo.'Primerno in ko-[ ristno ni, da se je pričel v novejšem času saditi div-{ ji kostanj, ki ne more tekmovati z lipo. Čebelarjem — j naši predniki so to panogo gospodarstva, ki bi se se-: daj dobro izplačala, tudi bolj gojili — je znano, kako se čebele dobro počutijo na paši v lipovem cvetju, j Čebelarji, poagitirajte, da se po naših slovenskih va-I seli na primernih mestih zasadijo drevoredi lip, kar ; bode poleg okrasja tudi povzdignilo čebelarstvo. Po -\ leg tega nam lahko lipovo cvetje prinaša še druge | koristi. Cemu naj kupujemo različne škodljive čaje po ; tujih neznanih državah, ko imamo na razpolago zdra-\ vilen čaj iz1 lipovega cvetja, kateri bode pa še boljši, ; 6e se pridene par žlic medu. Ni gospodarsko in na | koristno za nas, da bi mesto lipe, orehov, češpelj in \ druzega sadja sadili — divji kostanj. Lipa jo bila na-
| š» in naj šo ostane naša V vsakem oziru»
i i
_____ - ■ ■ ~ | Rfftzgried po svetile
Naval Judov v Jugoslavijo. Dunajski listi po -; ročajo, da je zveza židovskih organizacij sklenila na-: svetovati Judom, ki žive v Rusiji, v Rumuniji, na • Poljskem in v Besarabiji, da se naselijo v Jugoslavi-i ji, ker jih vlade in prebivalstvo v omenjenih državah i preveč zatira ter jim odjemlje premoženje. Mislimo , \ da se bo naša država prav lepo zahvalila za še večji J pritok Judov, saj jih ima na Hrvatskem, v Banatu in po drugod več kot preveč.
Francoski parnik se potopil. Dne 19. marca t. j 1. je trčii francoski parnik „Cadrier" v severni Fran' i ciji ob skalo ter se potopil. Utonilo je 19 oseb, 4 mor-| narji so se rešili..
Otrok, ki se ne more ne jokati in no smejati. ■ V dunajski bolnišnici se. nahaja 11 mesecev stari o -trok, ki se ne more ne jokati, ne smejati in tudi ne j kaže nobenega poželjenja po kaki jedi ali pijači. Slo-f veči zdravniki zatrjujejo, daj je ta otrok sicen dobro i razvit ter čvrst in krepak, toda bolnega mišičevja. : Zdravniki si belijo glave, kako razvozljati ta redek ; slučaj bolezni.
Pametna odredba. Avstrijska vlada na Dunaju : je izdala naredbo, ki določa, da se sladkor «c bode \ smel uporabljati za tovarniške namene, za izdelovanje raznih sladkorčkov ter za uporabo nepotrebnih \ sladščič. Pametna odredba, ki bi tudi pri nas bila na ' mestu, kajti znano je, da se sladkorja uporablja za prav nepotrebne namene na stotine meterskih stotov, J dočim ga strašno primanjkuje za najpotrebnejše namene.
Poletni čas je z 21. marcem upeljala tudi Ita -; lija, ker ga je upeljala Francija.
Posledice stavke rudarjev v Sleziji. V šlezijs-I kili premogovnikih v Ostrovi se je vsled osemdnevne ; stavke rudarjev pridelalo za 1 milijon meterskih stotov premoga manj, kakor pa sicer. Posledice te velikanske stavke so se takoj pojavile v Nemški Avstriji, ker se je moral vsled tega ustaviti ves železniški promet.
Strup bljuvajoče kače. V Afriki živi neka po -t sebna vrsta strupenih kač, katero prištevajo k oča-: larkam. Ta zelo strupena kača ne napade svoje žr-| tve ali svojega sovražnika z zobmi, torej ne vgrizne, marveč začne bljuvati iz žrela drobne kapljice, ki so zelo strupene. Najraje bruhne svoje strupene sline žrtvi v oči že od daljave enega metra.i Človek ali žival, ki je dobil kapljico tega strupa v oči, občuti takoj hude očesne bolečine. Dognali so, da vsaka na -padena človeška žrtev navadno' umrje, visaka žival pa ali pogine ali pa oslepi.
Umetni kavčuk. Dva ameriška inženirja sta. kakor smo že svojčas poročali, izumila umetni kav -čuk, kakor se ga rabi na kolesih avtomobilov in bi -ciklov. Kakor se poroča iz Amerike, se jima je pred kratkim posrečilo to iznajdbo spopolniti tako, da se u-metni kavčuk glede trpežnosti prav nič ne razlikuje od pristnega, ima pa prednost, da bo za 60 do 70% ceneji ter da bo prav kmalu odpravljeno veliko po -manjkanje gumija ali kavčuka. V Nemčiji in tudi na Dunaju so že začeli graditi tovarne za izdelovanje u-metnega kavčuka.
Dopisi.
8t. ItJ v Slov. gor. Mi Sentiljftani smo sijajno odbili naval samostojnežev nn n*šo slavno faro. Mer-molja je moral pri nas odkurit'. Zdaj pa nam preti še hujša nevarnost! V zadnjih lednih so se vrgli 2 vso silo na aašo vinBaije 1* kmetske delavce socijalni
demokratje. Agitirajo od hiše do hiše, pobirajo foopi-se za svojo stranko in širijo brezbožni list „f4Wibki glas." Pri tem pa lažejo, da je strah in groea. Pra vijo, da bodo tisti, ki se podpišejo, dobili sladko«; — | in kdo ne bi šel na sladkor —, da bodo dobili bolj » o eeni živila, da dobijo kruh, da jih g. župnik &°ntil>-j ski odira itd. Krivična reč si mora vodno z lažmi f pomagati. Pred tremi tedni so imeli shod pri sodarju I Petriču v Dobrenju, akoravno so pri nas vsi shodi
I prepovedani. Tako drzni so ti ljudje. Govorili so nebi rdečkarji železničarji iz Maribora. Obljubljali so tem ljudem nebesa na zemlji. Na shodu je bilo vec našik I ljudi. Najbolj agitirajo za brezversko socijalno demo-! kracijo viničar Henrik Donko, viničar Henrik Schtfn-wetter in njegov brat, viničar Anton Potočnik, po St Ilju lazi okoli nek Jožef Zunko, viničarski fant, v 0-zadju pa stoji med drugimi železniški čuvaj Rudolf Tačko, ki je prišel k nam iz Šmarja, kateremu pa svetujemo, naj gre zopet nazaj v svoj kraj. Mi ne potrebujemo brezverskih hujskačev. Akoravno so bili žo naši iz prižnice večkrat na te rdeče gospodo opozorjeni, so šli vendar na limanice in so nekateri so podpisali. Dali so tudi denar, katerega tako težko prislužijo naši ubogi ljudje, za socijaldemokratične židovske voditelje, da bodo se ti ž njim mastili in obogateli. Drugače se tako branijo, dajati denar, za žiclove in njih podrepnike ga pa le imajo. Ubogi ljudje! Mi pri voščimo našim viničarjem poboljšanje njihovega pla-S čila in bodo morali tudi več dobiti, viničarsko vpra šanje se bo moralo in se bo tudi rešilo, a socijalni d^-mokratje hočejo le naše ljudi nahujskati proti svojim gospodarjem, jih napraviti nezadovoljne m prod vsem pa jim iztrgati vero iz srca. Hujše, bolj nevarne pa-litične stranke ni, kot je rdeča spcijalnoder..okrati6na. Sentiljski viničarji in delavci, vsujte se krivih prerokov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih! „Ljudski glas" je tako hudoben list, da je bil rajni ..Stajerc" proti njemu še angel.
Marija Snežna. Dne 7. t. m. je prikolovratrl g. šafar Znuderl semkaj k nam, da bi svojim baokom, tihotapcem in onim, ki so v preiskavi zaradi veleiz -daje, klobasaril, koliko hudega je že storila Slovenska Kmetska Zveza in duhovniki ljudem. Shodi so sicer prepovedani, a on se ni zmenil za to, doklor mu orožniki niso ustavili namazanega dolgega jezika. A' poglejmo si malo te samostojneže! Načelnik jo Nace Toplak, po domače: firteldohtar. Njegova dva sinova in hlapec so bili zaprti lansko leto zaradi poskušena veleizdaje. Njegov pomočnik je Celcer Joža, tudi v, preiskavi zaradi veleizdaje. Eden najhujših kričačev. je Schneider Franc, bivši zagrizen štajerčijanec, se-daj samostojnež, ker gre proti „farjem." Za laufbur-ša pa služita Peklar Franc, takozvani barakenbirt v in Nikl Franc, obadva trgovca z živino, seveda brez obrtnega lista, ker takšna kupčija precej polni žepe tukaj ob državni meji. Nadalje so pristaši tudi vsi , ki si še vedno želijo priti pod Nemško Avstrijo in vsi oni, ki so bili zaradi tihotapstva že kaznovani. Lepa družba, vredna Znuderla, šafarja brez dela.
Sv. Anton v Slov. gor. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Resničnost tega reka bridko občuti nekdo, ki je pri sodniji hotel doseči nasprotni učinek. Naš priljubljeni g. kaplan je v skrbi za čast in procvit Marijine družbe vzel pred mesci v roke Železno metlo ter temeljito očistil družbo. Prizadeti so se razen ene domišljave punce udali v svojo usodo. Ta, ki se je čutila prikrajšana v svoji namišljeni časti, se je Jbrnila na liberalnega generala dr. Gori -šeka za pomoč. Za drag denar je g. doictor vedno voljen pomagati, posebno še, če gre zoper duhovnika in povrh še takega, ki mu je prekrižal njegove ra -čune pri občinskih volitvah pri Sv. Antonu. A ka-iror je g. Gorišek sramotno propadel, ko je nameraval dobiti antonjevske zavedne občine v svoje samostojne roke, tako je imel smolo, ko je hotel upropa-stiti našega blagega g. kaplana.,G. kaplan je bil seveda čisto oproščen, saj je celo priča nasprotnica pričala njemu v prilog. A stem izidom se ni mogel sprijazniti g. odvetnik, zato je vložil priziv. Pri o -krožni obravnavi pa se je veleumni g. general vkljub temu, da se je osebno peljal v Maribor, še huje o -smodil. Seveda bo on ta poraz hitro prebolel, saj je njegov žep vkljub polomu pridobil na teži. Vendar bi -u kot dobri prijatelji svetovali, naj ne nastopa več. kot zagovornik, general izključenih devic, sicer lahko postane nazadnje še dr. Zguba. Se nekaj! Čudno so nam je zdelo, da se je na dan obravnave peljal v Maribor tudi liberalni župan g. Tršah.Ali je morda hodil za pričo, tožiljce menda ni vozil.?
Zavrče. Da ne bi kdo mislil, češ, da smo tako zaspani ob hrvaški meji, ali da smo od sladkega vin-ca omamljeni, povem, da nismo res kje tam v deveti deželi. Letošnje Novo leto smo začeli s „Prosveto* Bralno društvo je priredilo dve igri: „Dve materi" in „Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko." Predstave so dobro uspele. Vsa čast fantom in dekletom, kakor tudi vsemu ostalemu osobju, katero je stvar vodilo. — Preteklo leto smo vprizorili „Zupanova Micka" in pa „Dva gluha." Pričakujemo letos tudi nekaj, kajti za kulisami se že pripravlja. — Pri nas ni dosti samo -stojnežev, a še ti bi se radi preobrnili, a mi jim ne zaupamo, ker radi bi samo v kalnem ribarili. Naše ljudstvo bo obračunalo ž njimi pri volitvah. — Tudi naše orožništvo je pridno na delu. Ono pazi kot vi -soko leteči kragulj na svoj plen. Pred nekaj časom je zaplenilo nekemu odpuščenemu učitelju Trohu množino sladkorja in vina, ker trguje z vinom brez koncesije. A mož je polovnjak vina kljub zaplembi odpeljal. Zavrčani, oklenite se našega lista „Slovenskega Gospodarja", ker on se bo vedno potegoval za naše kmetske zadeve, letos pa tudi marsikatero prinesel od naših vojnih dobičkarjev v Zavrču.

25. ««Rarca 1320.
8 LÜ V EfN SKI GOSPODAR.
Sv. Primož aa Pohorja. Najbrž d* g. uredil it. »i m(ti svojim čitateljem kaj porotati o St. Pri-»ažm, aeataj naša fara leži skoro v zadnjem in naj -bolj skritem kotu zelenega Pohorja in zato so ne sli-ffi zlepa kaj od tega daljnega' planinskega kraja. Pa Mflgntei hrošč političnega gibanja sedanjega časa je dospel tadi do ušes teh planinskih rojakov, ki so se po zadnjem, sijajno obiskanem ljudskem shodu Slov. Kmetsko Zveze, ki se je vršil dne 15. februarja, t. i., prav pridno začeli zanimati za delo naše kmetske or-gaatamije. Novo ustanovljeno društvo SKZ je imelo ,v nedeljo, dne 29. februarja, svojo odborovo sejo, pri kateri se jo z odločnostjo sklenilo, delovati za kmets-ko organizacijo, za blagor in srečo kmetskega ljudstva. Zatorej vabimo uljudno vse kmetske ljudi, kate -rim j« kaj na tem ležeče, da se ohrani kmetski staa, stopite v tabor Slovenske Kmetske Zveze, da si bomo megli kot ogromna skupščina priboriti takšne zakone in pravice, na podlagi katerih upamo v lepšo bodoč nosi «mučenega kmetskega trpina. Ne sramujmo se zagovarjati našega kmetskega stanu, čeravno nam od strani naših nasprotnikov pade kakšna zbadljiva beseda t naše prosto, kmetsko srce. Z geslom „Svoji k svojim!" adružujmo se, poglejmo in spoznajmo sami sebe i» ne bo nam več uganka, koga da naj volimo. Ne verjamimo milo donečim besedam naših nasprot -nikov, kateri nas hočejo s svojimi raznovrstnimi in velikimi obljubami spraviti v svoje mreže, da bi nam tam, kakor pajek muhi, izsesali našo že itak čisto blede kmetsko kri. Zatorej, dragi planinski rojaki našega zelenega Pohorja, vstanimo iz spanja svoje lasuie malobrižnosti, ne prespimo tega važnega in pomenljivega dneva, ko se bo določevala srečna ali nesrečna bodočnost naša in naših potomcev, zakaj doba, v ka teri živimo, je resna. Žrtvujmo in delajmo, kolikor je nam mogoče, za kmetsko organizacijo! Premagajmo vse spodtike na poti našega političnega življen;a. 0-stanimo pogumni, ne glejmo ne na levo in ne na des no, temveč pojdimo naravnost svojo zelo pomenljivo pot, pod zastavo Slovenske Kmetske Zveze, katera naj plapola ter nam liki juterna zarja oznaniš lepšo bodočnost kmetskega stanu.
T Ribnici je umrl zadnji Radeckijev vojak Andrej Hartman. Rad je pripovedoval, kako so hodili dolgo pot na Laško, ker ni še bilo železnice. Star je bil 8§ let.
Savinjska dolina. V vseh časih so se našli še ljudje, ki so sovražili poštene ljudi, posebno pa du -i jvniko- Zadnje čase se je ta pojav še bolj razširil. Gotovo jo, da je ta vrsta obrekovalcev zelo slabe vr-■te, vendar slabo vpliva na našo mladino. Ce prideš ir kako večjo družbo, n. pr. v gostilno ali na želez -nico, jo gotovo, da bo kateri udrihal po duhovščini: farji so krivi vojske, krivi so. da je taka draginja , krivi so seveda vsega zla, največji zločin je pa. ker se vmešavajo v politiko. Neumljivo se mi zdi, kako bi so moglo enemu stanu odrekati pravica političnega življenja, kajti potemtakem bi se ne smel ne uradnik, ne obrtnik, ge kmet, ne delavec spuščati v politiko. A ¡Lotovo je, da se nam ne more braniti te pravice, samo duhovnikom se jo hoče odvzeti.
Sv. Frančišek. Tukaj je umri v starosti '5 let vefifitai oorkieni ključar pri Sv. Frančišku .lanez P-govBtfr, P- d. Remšak. Rajni je bil blaga duša, je bil tudi naročnik naših katoliških listov, bil jo eden med ti&ifeni, ki so ni sramoval svojih krščanskih načel Naj počiva v mira! Žalujoči Remšakovi rodbini pa naš« sožaljet
Solčava. Tu smo pokopali * ¡lednega moža Jurija Logar. Bajni ja dosegel visoko starost 84 let, bil j« znan daleč po svetu vsem turistom, ki so obiskovali lepo Logarjevo dolino. Njegova vera in "značaj sta bila trdna kakor se trdne skale Solčavskih gor, katere je gledal vsakMan. Naj ga Bog sprejme r večno lepo dolino, ki je kila vedno njegov cilj 1] Pt
Sv. Rupert nad Laškim. Naš pesnik v Leš-čah, ki je r »Ljudskem glasu" tako lepo opeval Št Lenartske klerikalce, se baje čuti raz* ža^enega, ker je predzadnji „Slov. Gospodar" priobčil kratko črtico o njem in o njegovem „plodonosnem" delovanju. Ali resnica tako v oči bode — vi samostojneži ? Potem bodo morali priti še na vrsto životopisi drugih delavnih samostojnežev ▼ našem okraju. To bo^fpotem vika in krika pri samostojnih.
Sladkagora. Na Jožefovo je prišel samostojni Urleb z mesarjem in pokaličarjem muštrat svoje šta-jerčijance in rdečkarje. Izpodbujal jih je „na boj junaška kri", da bi bili bolj zreli za pretepe v bližnji bodočnosti. Poučeval jih je strokovnjaško, da šoštar naj ostane šoštar, uradnik — uradnik, kmet pa politik pri besedljivem „Kmetijskem listu." Se modroval bi bil rad o prosti volji, pa njegovo razlaganje je prišlo navskriž z zdravo pametjo, ker je trdil, da se lahko obesi in stori, kar hoče, pa bo vseeno prišel v nebesa. Takšno vero imajo menda boljševiki in pri smojeni govorniki samostojnih. Bernja mu je posebno pri srcu. Povedati je hotel svojemu tekaču cerkovniku Florijanu Novak, naj ne hodi več po bernji, ker se to za človeka, ki je kmet, zraven še samostojen in izmed višjih, četudi na vrhu hriba, najmanj spodobi, ker je proti „paragramu" samostojnih." Da ne bo več nadlegoval ljudi z žakljem, bodo že poskrbeli drugi, j; Iskali so, če bi bil kateri pristaš zmožen za ministra i in prišel do spoznanja, da je bolje, da f< skrijejo za ; Rokavčeva vrata na veži, kakor pa da bi dali Fran-* oeljiiu ali drugemu svojih višjih besedo. Dopade sc ; jim posebno beseda „svoboda", ker bi se radi otresli i
Sstcaa ft.
j svo[e kosmate vesti i« deseterih božjih zapovedi. —. „Bkoncma" si niso upali hvaliti drugače, kakor pač s tem, da ^ste Že bili deležni njegove dobroto", ko ste bili prikrajšani pri svojih naprejplačanih naročilih soli od 6 do 10, celo do 100 kg in potegnjeni pri cenah. To je popolnoma po trgovskem načinu samo stojnih. Da ga vodi dr. Sajovic, so pa pozabili po vedati.
Kortrivnica. Tudi Kostrivničani se moremo en-
krat oglasiti, da ne bo svet mislil da še vsi spimo. Pustni torek smo pri nas obhajali prav veselo. Gostilna gosp. Praha je bila nabito polna do pepelnič-ne srede zjutraj. Ker pa je zdaj prepovedan ples v gostilniških prostorih, so si izmislili pri nas drugo sredstvo. Ce se ne sme več plesati in noreti v sobi, pa gremo na. cesto. Tako se je plesalo v Kostrivnici kar na sredi vasi ravno, ko je šlo največ ljudi k siužbi božji. Mislim, da bi kaj takega človek ne našel niti v najbolj divjih stepah. Znano je samo to, da i-rnajo ljudje za take norije vedno dosti denarja, ker vino stane nad 20 kron! Drugače pa vedno tarnajo, da še za sol nimajo.
Stf. Križ pri Slatini. Zelo smo se razveselili, ko smo zvedeli, da so zapustili liberalci in soci-jalisti ministrske stolce in bili upostavljeni za ministre naši ljubi, zanesljivi in krščanski slovenski gospodje. Prosimo naše nove gg. ministre, naj popravijo, kar je zavozila prejšnja vlada. Naj nam naše trdo zaslužene in prihranjene krone ostanejo v stari veljavi. Marsikatera dekla si pred vojsko ni npala kupiti prepotrebne obleke, med vojsko si pa zavoljo draginje ni mogla, sedaj pa s solznimi ečmi vzdihuje: Nimam obleke in ne bom imela denarja! To bi bil vnebovpijoči greh. Naj primejo tiste bogataše, ki so si med vojsko nakupičili milijone t	Bfj I
SV. Mohor pri Rog. Slatini. Kopriva sama zraste, pšenica pa ne. Včasih si dobil „Štajerca" povsod zastonj, zdaj se pa pri nas tako vsiljuje „Kmetijski list". Več kmetov se ga brani že dolgo, a vendar še vedno prihaja. Nek naš mož ga jejposlal dvakrat nazaj, potem je pisal v Ljubljano, da ga ne mara. Pa^vse ničjne pomaga. Gospod Jožef Drofenik, prosimo Vas, spravite nam ta „Kmetijski list" 'nazaj v Ljubljano! Tam ga bodo še morebiti 'porabili na te ali oni način, mi ga pa ne mislimo ne brati ne plačati.^ Mi ostanemo pri'svojem „S[ov.wGospo-
Sv. Peter na Medv. selu. Pri nas se je dne 7. sušca pokazala Samostojna kot stranka največjih divjakov, katerih program je: kamenje, palice, gnojne vile, biči, noži itd- Surova banda je po celi vasi razgrajala in napadala od popoldanske službe božje ido-če ljudi, zlasti ženske in otroke. S takim divjaškim nastopom si Samostojna gotovo dobi novih pristašev , Kregarjeva hiša pa ugled.
Jurklošter. Slišali smo. da namerava naš Al. Smid v bodoče prirejati za samostojneže poučne tečaje, kako se vodi varuštvo nad osirotelimi otroki, da prinaša samostojuežu dosti čistega dobička. Marsikateremu kmetu bo pokazal iz lastnega svojega delovanja. vir novih dohodkov. Pri sodnijski obravnavi s» je dognal koncem mesea februarja t. 1. sledeči slu -čai: Martin Zalokar, kmet na Peči, j>. d. Rus, je nx ral začetkom vojne na fronto, kjer je zašel v rus-
veat, potem bodo nem&kutaralri Jastrebi* nasto letati.
tiolobinfek na Planini. Celjani g. mlati, n-
C, da boste dali mojemu dopisu paostara v VaSe» . Ker se nihče no odloči, da bi vam porofcal naše razmere, storim to jaz. No vem, fe vam je znan« ah ne, da imamo tukaj tri politične stranka: Kmetsko zvezo, ki je seve najmočnejša, štajerdijanoe in stranko samostojnežev. Zadnji dve stranki marširate skupno, prizadevajoč si na vso moč, kako bi napravili med nami zmešnjavo ob bližajočih se občinskih volitvah. Posebno je v tem delu mojster neki in Amerike-došli bedakov Matiček. Ta je sedaj v tem meso» žo trikrat sklical shod. Zanimivo je, da so tem vabilom nihče drugi ni odzval, kakor par graičinskih loveev ter nekaj delavcev, en žnidar in en piskrove*. Ostanite zdravi!
Ituneč. „Nova doba" je prinesla v številki 26, 28 februarja, str. 4, zanimiv članek, na katerega sem prisiljen, resnici na ljubo, nekaj pojasniti dotičnemu, dobroznanemu dopisniku, ki je sestavil imenovani la-ži-dopis za Novo dobo. Evo toraj: Resnioa je, da je bil pri nas shod SKZ dne 11. februarja in je govoril g. poslanec Vesenjak. Potem je,prva laž, da si je prignal kot zaščitnika svetinjskega župnika. G. župnik Bratušek niti ni vedel, kateri govornik bo prišel. Udeležil se je pa shoda kot član SKZ. Druga laž je» da je bil predsednik shoda g. poslanec Meško. Ako bi se naši nasprotniki preje udeležili shoda, bi morali gotovo znati, kdo je bil izvoljen za predsednika. Tretja laž nam trdi, da je g. poslanec Meško izginil brez slovesa. Res, da je odšel pred koncem shoda radi nujnih domačih poslov, a se je poslovil kot se ima posloviti vsak poštenomisleč človek. Četrta laž je, da izmed poslušalcev nikdo ni pritrjeval govorniku. Pri-bijemo: Slišali so se vedno medklici, pritrjevali gosp. poslancu in sprejete so bile resolucije, zaupnica Ju -goslovanskemu klubu in nezaupnica bivši vladi v Beogradu in v Ljubljani. In konečno peta laž, kar piše o bivšem vojaškem naredniku. Mož nima niti misli, še manj pa željo po županskem stolcu. Sioer je pa „Slov. Gospodar* prinesel resnici odgovarjajoče poročilo dne 19. februarja. Iz tega je toraj dovolj razvidno, kaki lažiprogram imajo naši nasprotniki za geslo.
Sv. Benedikt v Slov. gor. ft»olep» orlovsko slavnost priredi benediški Orel »a velikonočni ponedeljek popoldne po večernicah v društvenem do-tau. Orli storijo slovesno obljubo, slavnostni govor govori profesor dr. Capuder iz Maribora, moški zbor zapoje nekaj pesmic in nato Orli predstavljajo nanovo poučno igro „Dva, prepirljiva soseda" in ponovijo ganljivo igro „Garcia Moreno." Pridite domačini In pi ulite sosedje, da se seznanite z velikimi cilji, aa late ~e gorijo Orli in se za nje navdušite. Na prav veselo svidenje posebno mladen&i iz bližine in daljine!-
Prireditve.
Celje. Izobraževalno društvo v Celin priredi na velikonočni ponedeljek, ob pol štirih popoldne na-
ko ujetništvo, iz katerega se je vrnil avgusta 1918 . Tod^	* f,rih. (leJanim rZflad* 18 sioV T
V tem času mu je umrfa doma žena, zapustivši mu j mestnem gledališču. Igra se isti dan ponovi zvoter
dva mala otročiča. Od sodnije je bil otrokom za va - j 0 '	'
ruha in posestvu za oskrbnika postavljen naš Alojz I	Ljutomer. Katoliško bralno druBtv® za trg
Smid. govornik na shodih samostojnežev. Pogumno se j 10 okollco ima v nedeljo, dne 28. t m., v bralni sobi je lotil dela. Posekal je takoj v Rusovem gozdu kar j svoj občni zbor. K obilni udeležbi starih in novih u-15 močnih hrastov in 6 hojk, baje za razna popravi- 5 °ov va1)1 °dbor.
la pri Rusovih poslopjih. Popravila so bila, neznatna }	D o b j e p r i P 1 a n i n i. Naši vrti mladeniči
in stroškom neprimerna. Okrožno sodišče v Celju ga priredijo na velikonočni pondeljek v ljudski Soli igro
je pripravilo do poravnave, pri kateri je plačal 2200 K Martinu Zalokarju kot odškodnino. Tudi pri dru -gib rečeh se račun baje ni ujemal, ker je dobri varuh Smid bolj skrbel za samostojen svoj žep, kakor za sirote. Ze leta 1917 si je vsako pot k sodniji hotel zaračuniti po 100 K, kar mu pa sodnija ni pripozna-la. Lep prijatelj kmetov in kmetskih otrok! Njegov svak Drofenik na svojih shodih prerokuje, da bodo vsi poginili, ki se ne oklenejo samostojnežev. Ta slučaj pa kaže, da bi bilo gorje kmetu tedaj, če bi se odprla samostojna nebesa.__
Planina. Pri nas imamo precejšno"1 število bivših štajercijanskih „jastrebov". Skrajno predrzno je, kako hočejo ti ljudje po razsulu rajne Avstrije igrati vodilno vlogo kot „zavedni" Slovenci. Človek, k! je imenoval slovenske vojake „Windische Hunde" hoče nositi glavne zvonce pri „samostojnih." V malokaterem kotu na deželi se je toliko nemškutarilo kakor pri nas, še zdaj je tega čebljanja mnogo. Za golobinjskega župana hočejo imeti „samostojneži" bivšega štajercijanca. Ali bi ne bilo to sramota za Jugoslavijo? Sledove njegove nemškutarije še vidiš na zidu, če greš tje proti „Pari". Gramofon že ima, bo že sposoben. Naši mu bodo pa povedali, kedaj bo treba napraviti občinske seje in kako dolgo morajo trajati, vsaj so veščaki v tem. Če bodo „samostojni" tako vzbujali slovensko za-
„Repoštev in Vedeževalka."
Listnica uredništva.
J a r e n i n a: Ce dotični noče sprejemati s«bs-kih dinarjev, ga enostavno naznanite oblasti. Navite priče. — Prav imajo, da se pametni ljudje sramn-jejo besede „samostojnež" in celo grozijo s tožbo, ako jih kdo tako naziva. Beseda „samostojnež" je danes v naših krajih ravno toliko, kot poprej: nemSkutar in nemčur ali odpadnik. — Ime trgovca, ki se šopiri s prodajo glasila teh ljudi, pa bomo prav kmalu v Gospodarju" zelo lepo okinčali. Pozdravljeni!
Najlepše knjige za sv. postni čas:i
1. „Marija, Žalostna mati." Spisal dr. Josip Hoh-njec, profesor v Mariboru. Ta knjiga je primerna za vsakogar, zlasti za krščanske mladenke in matere, da jo čitajo in premišljujejo vsak dan, posebno pa ob petkih v postu. Mirno lahko trdimo, da je enako dobrih knjig, kakor ta, le malo med ljudmi. Dobi se pa v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, in stane s poštnino vred 7 K. Krščanske mladenke in krščanske matere,, sežite po tej izborni knjigi! — 2. „Na Kalvarijo!" Spisal Fr. Segula. Založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 7 K. Ta knjiga obsega 30 krasnih križevih potov za razne razmere človeš -kega življenja. V njej najde tolažbo: mož, žena, mladenič in mladenka, zato jo vsem stanovom najtopljeje priporočamo. Naroči se t tiskarni sv. Cirila r Maribor*.
11. MMMft ltŽi.
SLOVENSKI GOSPODAR.
I Mala naznanila.
a«anais......m———am——
iia^iia s
Dva para lepih
čevljev 5t. 49 in 48 zamenim za he o i i kruin» meko ali za tiki-
no žito Dopisi na naslov: Kari Ksres, Čopova nlica 21. 278
mali mlin
z nekoliko zemlje na spel ali v
uajem Iran TVannis, Sala, pcSts
Telsnja.	271
Hsjdena je bila
veSja denarni «vota ter se dobi
■v trgovini «soj» Biecbs, Maribor. '275
Kdor M ve kfe
se nahaia Frane Bratec, ki je služil pri 15. bataljonu pionirjev v Maribora 1916 letu pri roju 26. peSpolkj, tai sporoči na upravo Slov. Gospodarja pod 6t. ',84
Oob^oidole
gostilno na deželi ali v karem
večjem kraju se vzacne takoj v nffiem ali ns. raicn Ponudbe na
uprav, pod „Vri krčmar.* 213
„Ptica v prostosti."
Nova lepa pesmarica z naslovom : „Ptica v prostoti" s 35 krasnimi narodnimi pesmi z dostavkom vojni spomini stane s pošto vred 5 kron 50 vin. Pošljejo 6« Eove neobrabljene poštne znamke ali pa denar po pošini nakaznici. Najvarnejše pa je ako se po več knjigsku-paj naroči. Naročuje se pri Matiiu Belec pri s*. Bolfanku v Slov. goricah via Ptnj.
„"a brezplačna naročila sc ne ojsiram."	212
mate kal sa prodali!
h e cele k al kupiti ?
iščete službo?
Iczerirajtevnašiiilistili in uspeh je gotov!
Stran 7
«g«»» odpirat» ,Ja4ren' iTiarifcor
čete Odda importna vagone in eltsportria fordka
MARIBOR,
9 Korolka cesta 21
Breoja^l: 8ERT, HARIBOR.
CD
r-<
ca
ta brušenje žag, prvovrstne kakovosti prodaja
FiiANC SWATY,
tovarna za izdelovanje umetnih brusnih kaninov Maribor, Bismarkstr. 5.
Službe s
% f&nt in 1 d t k!@ i
pe sprejmeta v nk pri Francu '
Šedivi, krojaški mojster, Kasern- ; gasse 4, Maribor.	247 i
O^tjarja iliam5 j
kateri sna dobro oglje kuhati Sate) Bregsnt, Orthotaj p. S!i--tica pri Mariboru.	246
Tiiiiolsesgirejme j
mladenič, ki ima veselje do eer- j
kovniSke službe in je iste ž* ne- ; kaj vaje2. Dobi prosto stauovauje ■ s hrauo. Mesečna plača po dogo- "> voru. »Zraven sa lahko u'i orgije ti. Protc je strelna ž :pu\ urad Sv. Dnk-Lože	276
hiša z vrtom na prodaj. Zglasiti se v Mariboru, Erjavčeva nlica štev. 10.	i74
Pottigtve se p^o-
da Wersstiittenstrasse 4, Studenci pri Mariboru.	237
PRVA SLOV. BBIVNIGA
MsaniMa(TegellioioYa)iiL22
{preje g-. C*redli6)
se slavnemu občinstvu priporoia. Za točno in g čisto postrežbo jamči
FRflM MOtfflK, BBItfEC. *	_ «.**.<
* UKRADENO *
.je bilo skerij aavo kolo, iee 18 aiarca prsdpaldas pred Cirilovo tiskarno, kde kaj ve, »»i naznaai Brnniek» Alojzij, Dobzenje, K'es-«ie» preti
200 kron nt giade CzgisbiS m le %9.
februarja 1920 fant, IS let star, oblečen j« bil z rdečo grajco, '¡livi kiobiii; s čreim traka-, temni jop, vojsške hlače, ovijslse gamaie in če»-l:e ¡z s?injske^i «jnja. Kdo kaj te naj naznani »5eto. Vabe Maiija, KoraSkaeesta 128, tmfear.	2*2
Enoivaditropna j Kateri kiiii^v.rai
i Pripreste in aajftneše. Točno in solidno delo. D*bre blago. Ct-nejs kakor kierkoli, samo pri:
ALOJZIJ ARBEITER, Maribor, Dravska ulica 16, (pri Btarej» mostu).
Trapisf-sii*
prvovrstne kakovosti, prodaja in razpošilja proti poš&iemu povzstja.	mi
Kupi še i
Kupimo prazne vre!e.
Ponudbe na „Balkan"
trg. šped. in korak. del. družba ▼ Maribora, 71
M lin « malim posestvom se »"fr'-* vMiae v najem ali pa
se kupi. Najraje v bližini Sloveaj-gridca. Ponudbena Leopolda Ka-kišaik, ndiaar Legaa, pošta Slo-vcnjgradee.	228
2 oara volov«
ki so vajeni vož*ie v olanini kupi MATIJA OBRAN, Maribor, Fi-sehergusse 9.	280
Posestvo v btiii-
ai M&ribera, 1 do 2 orale zemlje se knoi fakoj. Ponudbe na Cirila Rabaza, RaJol! Puffova ulica 22. Maribor.	282
Cebulj
rdeči knpnjem na vagone. Ponudbe samo z označbo cene za H. MOVAK, Maksimirika oesta 64. Telefon 20-60, Zagreb	277
Knjviijo ceno za
oviio voino,
oprano in neoprano plač* edino'.a
J. OSWALD, M&qmz,
Koroške.
HLODE (Krije)
deske, tram« kostanjev les, gos-
tove in oglje iz mehkega in tr-ega lesa kupi po aajviiji ceni vsako množino družba Impez v Ljubljani, Krekor trg 10. 242
Maribor, Glavni trg št. 5
Papirnati topili
in vsakovrstni umetni pge^j kakor rakete iestene. žab«, itd *e zopet dofee pri ZINAUER & CO., Sv. J»kib v Slov. gor.	283
I
I
Straus-koncert-pianino, nov, kupljen lew 191P| '.9 se proda. Naslov v npravnižtvn.	268
Dober iinal^i strni
za krojače je po ceai na prodaj. Jcžefa uli.a 13, Maribor. 261
tlšnofradsftci &e< j
sestvo pol ure od Konjic, gosposka kiea, viničarija, 8 orale vinograda, sadonostik, travnik, gozd, akopai k oralov v krasni lrgi, se takoj proda. Vprašanja na A. Prettner, trgovec, Konjice. 287
Miši,	121
podgane, stenice, ščurki«
!n vsa golazen mora poginiti, ako uporabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva, kot proti polskim mižim K 8, za podgane in miži K 8.; za ščurke K 10.;tinktura za stenice K 7.; uničevalec moljev K 6.; prašek proti mrčesom K 6.; mazilo proti ušern pri ljndeh K fi. in K 10.; maziio ¿a nši pri ¿.vini K h. in K i0.; rašei ku. uši v obleki in perilu il 6.; tinktura proti mrčesu ca sadjn in selenjadi (nničev, ra-etiin) K S. Prašei proti mravljam K. 6. — Pošilja po povzetju
M. ¿tinker, Petrinjskaul.3.,
Z»greb 19.
Trflove. pri rečem odjemu popust.
Mitirajte za Slnrensti Gospodar.
Sladna kava
zsamka
„Vardar"
izdelek I. j«g«sl. to-Tarne sl&dse kave Joto Gsgovic, Nova GraciškSlovenija
v zavojih po V» ia V« kg, v original»ih zabojih po 50 kg, netto i«
dobavlja
po najnižji ceni, fr?nko vnak» postsja od
jovo eioovio
IARtBOR, Giami 11 il
Zaradi opustitve te-govine je na prodaj 60 zdravih
vinskih sodov
od 1000 do 8500 litrov in razni sr di prevažanje od
56 do 700 litrov vsebine pri tvrdki Josip Pallos, vinska trgovina v Celju.	222
čar aH kovač bi vzel v nk z vso oskrbo 16 l*t starega pridnega dečka, ki zaa slcvtaski. Ntslov: , Perut Franc, juž*i kolodvor, Grade«.	288
isnrjen v živinoreji, gozdarstvu in patništvE te sprejme pod Jak?» ugodnimi pogoji t&koj pri „P*ž-nižnižki Zadrugi" v Limbniu za i njene posestvo „Bi&ra gla5uta". ! Poauiniki se naj zglasijo pri šol- ! skeau vodstvu v L mbniu. 270 |
Moian uSe^ec
se sprejme pri mizarju v Slovenski ulici St 88, Maribor. 281 '
Govorite povsod slovenski!
Vsak previden posestnik, kmetovalec si preskrbi 2e pred rab« poliedelskestroje in orodje
Priporočam, dokler v zalogi k naknpn vitle s prenosom, najboljše vrste mlatilnice, žitne Aistiine fiiliae, trijerje ali žitne odbirainike, sadne mline, preše, reporezu , kosiine stroje, plnge, ' —------- travniške brane, tehtnice, posebno pa hmim pocinkane brzopaninika v velikosti 50 do 160 litrov.
Oskrbim siarnorezni-ine nože. — — Postrežba točna in solidna.
-I £
188
Aleksandrova cesta 45 naspr. glav. kolod.
v roariDoru
Koroika ceste št, 5
priporoča papir in pisma za pisarne in trgovce; očitni papir, zavit-m, pisarniške in šolske potrebščine, rožne vence, podobice, zvezke itd. Na izbiro ima molitrenike v raznih vezavah kakor: Bogumila, Rajski glasovi, Duhovni zaklad,Marija varhinja nedolžnosti, Ceščena Marija, S v. Ura, Gospod usliši m oj o molitev, Sv. Opravilo, Na Kalvarijo, Marija, Žalostna mati itd.
Hdho
iz
nmttt loilo,-V zalogi tnfli razni izdelki iz
i i trdega in mehkega lesa ima vedno v bogati zalogi tvrdka:
Združene tovarne in delavnice pohištva v Mariboru
(T-riinel?'? 4"tVP Q g Sprejmo naročila za vse UJLg v5. «5 m|Eirs*e oddelke.
c. ličili, Maribor.
V ^saartens "raste 27. 2«
Slovenci sši*ite nafte liste K
3ir»*» *
SLOVENSKI G O SPOL» A 11.
25 marca 1
[Odvetnik dr. Janko Leščnikl
naznanja, da je preselil svojo pisarno od 2«°
Si. Lenarta i Slov. gor. v Rogatec na Glavni trg.
Dobro upeljana trgovina
z «buvali, z opremo in stroji, dobra postojanka in lepi prostori se zaradi smrti proda.
F. Narat, Koroška cesla 18, Maribor.
229
Specialist za ženske bolezni in porodništvo
Dr* Benjamin fpavec
mnogoletni asistent in operater Ljubljanske in Dunajske univerzitetne ženske in porodniške klinike (prof E. Wertheim) ordinira 11—12, Maribor, Gosp. ulica št. 46.
Ponujamo za točno razpošiljanje samo v cel vagonih
98/9? '/« izrirno ameriško najboljše kakovosti
modro gallco (sivi kamen)
128/130 •/• izvirni ameriški in angleški 221
jedni natron (lažni kamen)
89/100 e/. sicilijiko
žveplo — žveplani prah — žveplene palčice
nadalje: ksScmaie, kolofsnlj, galun, boritk« *•'/« oertno kislino, paralln. anirleiko in Italjansk« Jedrrnato milo kakor kenalčoe predmete te r «Irovlne nake vrcte Iskljucno !■ prekiuoriklh prtih rok.
ADICIIT(( kemična indiiatrlj aka in ftVNIEIl I trgovska delniška dražba.
CENTRALA: DUNAJ I, Fleischmarkt 1.
Brzojavi: .Oriudast" Dana j.	Last ie podružnice:
TR8T-GEN0 V A-BEROLIN-BUDIM PEŠTA.
0
OKLIC.
Prostmina sotfna dražba nepremičnin.
Pri okrajnem sodišču v Slov. Bistrici ie na predlog dedičev «he 13. septembra 1917 umrlega Karla Sav nek ia dne 28. decembra 1917 umrle Marije Savinek na predlog po javui dražbi nepremičnine vlož. štev. 399, k. o. Slovenska Bistrica s hišo štev. 186 v Slov. Bistrici pritličao zidano, * svinjakom in drvarnico in njivami parcele šte^. 258, 6.0, 621, 612 in 623 in 632 in 633 brez pritiktin
Tem nepremičninam se je ustanovila izklicna ctna i C19 k. 20 v. Dražba se k» vršila dne
8. apr*la 1920
dopoldne ob 10. ari v prostorih okrajnega sodišča v Slov. B.siri.i v sobi št. 5.
Ponudbe pod izkliano ceno se ne sprejmejo Dražbeno izkapilo («ajvišji ponudek) je izročiti okrajnem» sodišča v Slov. Bistrici pri dražbi, pozneje pa pri okr. sodišu na Vransken kot zapašinskeMU sodišč« glede prodajajočih za-pafi&a.
Draabene pogoj« se zamore vpogleda ti pri okr. sodniji v »Slov. Bistrici, v sobi it. 8 in na dražbi pri dražbtne« komisarja.	269
Okr. sodišče r Slov. Bistriei, odd. I. dne 10. marca 1920.
287
Sladkorni bolezni, bol« zni jeter in iedtfic, nflT 1 ■ otaklini žeSodcs in čreves, Sli iS i kroničnemu katarju želodca in čreves, I U U* žoičnemu kamnu,
hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti,
je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna
voda „Hogaika Stalina".
gaška Slatina
najvfčje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. — Hydrotherapija, elektrotheiapija. :-: inhalatorij, gimnastika in zdravljenje : :
kopelji s osUihoiio kislino
solne, s »rečne, parne, kopelji in kopelji z
Vojalka godba (¿2 mož, med istimi
absolvirani konservatoristi). Za vsakovrstne zabave je skrhljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, Izleti itd.)
Seslja od 1. mala do 15- oktobra.
Ravnateljstvo.
zračne, šolnine vročim zrakom.
Zopet
ogromno pošilja te v mann fakture naravnost iz inozemstva je prejela tvrtka B. StermMkl v Celja in sicer volne, cefirja, tiskanin* eta-mina, batiata za ženske obleke, suknja kamgarna in hlačevine za mo&te obleke, belega in pisanega pl»tna za perilo, klota, cvilha, robcev, svile in Še mnogo raznega druzega blage, katero se prodaje zaradi nakapa v velikanskih množinah po čudovito nizkih cenah. Bazen tega vedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, predpasnikov, blnz, kril, ženskih, molkih fantovskih oblek po sekt nizkih cenah, čevlji, ženski, moški in otročji vedno v velikanski zbiri, pristno ročno delo od lastnih levljarjev. Ilustrovani cenik zastonj I Na debelo samo v I. nadst.
!SK R. Stermecki, Celje št. 300, Slov.
mi?---
VABILO fc rednemu občnemu zboru
hranilnice in posojilnice v Petrovčah,
ki se vrši v nedelja dne 28. marca 1920 o£> 9 uri dctpildne v ur »d ne m prostoru zadrug«.
DNEVNI RED:
1.	Črtanje in odobrenje zapisnika o zadojem ®kč. zbor«.
2.	Poročilo n»čelstra in nadzorstva
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4 Potrjenje računskega zaključka za 1. 1918. 5, Prememba pravil. 6 Volitev načelstva in nadzorstva. '7. Predlogi in nasveta
Ako bi ob določeni nri ne bilo zadostno število ¿lanov, vrši se pol ure pozneje z istim dnevnim redom dmgi obi»i zb«r ki je glasom brezpogojno pravil sklepčen.
ODBOR.
f|	kakor hlode, trame, deske,
H	jamski les, drva in stoječ«
B^BN*^ gozdove za posekati kupi ia w plača po najvišjih dnevnih cenah
REGOVC & COMP., LJUBLJANA.
Kol<odvof«ka ulica štev. 31« g
_____
Slovenci širite naše liste i



KXM4

avsfmum
.... Tilifsa itn. 113

maaJi
£ <¡X>ISÍ y* r&xisxrœ-	■^etw-T'-^îwasy ¡
priporoča raznovrstne tiskovine za ža nijsiie, občinske, šolske in posojiinišbe urade, vizitnice, lepake, letake, vabila, račune, zavitke, poročne kartice - sploh 1 tiskarsko obrt spadajoča delo.
Tslifco it£v. lis
vse v
ZMERNE
fadajatelj in zal«žnikj Kat, .tiskovno društvo.
r
Odgovorni urednik Franjo Žebot.
FGSTBEŽB3 Al
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.