■■■6305*1
številka 24 / letnik 59 / Ljubljana, 22. junij 2000
Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Na pogajanja to sredo so delodajalci prišli s stališči do plačne politike, ki so jih napokali že pred mesecem dni. Predstavniki sin-■katov bodo do 12. julija pripravili svoje pred-°§e’ o katerih naj bi se takrat začela prava P°gajanja.
Po predlogu delodajalcev naj bi kolektiv-ne Pogodbe dejavnosti plačno politiko prilagodile konkretnim poslovnim razmeram. Mi-1'malne standarde naj bi nadgradile gospo-/trske družbe s svojimi kolektivnimi pogod-jtmi. Večji poudarek naj bi bil dan stimula-lvnemu delu plače, vendar na način in po kri-Nnjih, ki bi jih določale gospodarske druž-
P° plačnem sistemu, kot ga predlagajo delodajalci, bi bila plača sestavljena iz fiksne-"a dela (osnovna plača), dodatkov za poseb-!*e obremenitve in variabilnega dela (stimula).
Kolektivne pogodbe naj bi določale osnovne i Ce (najnižji znesek) za poln delovni čas in u°govorjene rezultate, dosežene v normalnih Odmerah. Osnovne plače bi se usklajevale po j*alacijski lestvici, dogovorjeni na makroekonomski ravni.
Dodatkj za posebne obremenitve naj bi bili 0*očeni s splošno kolektivno pogodbo in pogodbami posameznih dejavnosti.
Gospodarske družbe bi bile dolžne v celo-
ti za
gotavljati minimalne standarde - kar po-
Delodajalci razgrnili predloge za pogajanja
o spremembah plačne
politike
meni osnovne plače in dodatke iz splošne kolektivne pogodbe in pogodb dejavnosti.
Gospodarske družbe bi imele neovirane možnosti nadgradnje minimalnih standardov in oblikovanja variabilnega dela plač.
Kolektivne pogodbe ali drugi akti gospodarskih družb bi določali kriterije in način izplačila stimulativnega dela plač. Stimulacija naj bi bila pomemben del plače, odvisen od poslovnih rezultatov podjetja.
Ti predlogi delodajalcev temeljijo na ugotovitvi, da sedanji plačni sistem omogoča velik pritisk na povečanje izhodiščnih plač, s čimer se povečuje plačna masa. Zaradi tega je na pod-
jetniški ravni težko sprejeti plačni sistem, ki bi spodbujal konkurenčnost. Da bi predlogi delodajalcev dobili še večjo veljavo, bo njihovo združenje spodbujalo vlado, naj čimprej pripravi zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku.
Kot nam je povedal, predsednik Sinlesa Danilo Vedlin, ki je sodeloval na pogajanjih, so se predstavniki štirih sindikalnih centra dogovorili, da bodo za pogajanja 12. julija pripravili skupna izhodišča in tudi svoje konkretne predloge. Že prihodnjo sredo pa se bodo o tem posvetovali sindikati, povezani v ZSSS. Osrednji vprašanji za sindikate seveda ostajata eskalacija in odprava razkoraka med minimalno plačo in izhodiščnimi plačami.
F. K.
^ Ljutomeru je bilo v soboto drugo srečanje delavcev tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije. Poleg prijetnega druženja in ogleda tamkajš-0je pokrajine so organizatorji pripravili tudi športna tekmovanja. Na njih ®° bili najuspešnejši tekmovalci celjske območne organizacije Stupisa in s° prejeli tudi največji pokal.	., _	.
Vec na strani 12
VTovilu, sestavnem delu Slovenskih železarn, je svet delavcev izglasoval veto na “podaritev” premoženja koncernu Slovenskih železarn. Zakaj se je svet delavcev odločil za to potezo, je za naše glasilo razložil predsednik sveta delavcev Marko Oblak.
Več stran 7

Janez Starman je v Litostroju zaposlen 33 let, v sindikatu pa aktivno, kot funkcionar, deluje več kot dvajset let. S podjetjem je doživel njegov razcvet in najgloblji padec, stečajni postopek koncerna Litostroj pred tremi leti. Zdaj je zaposlen kot kovinostrugar v Tovarni energetske in industrijske opreme, enem od podjetij, nastalih iz zdravih jeder koncerna po njegovem stečaju. V tem podjetju je predsednik sindikata SKEI in član sveta delavcev.
Več kot desetletje trajajoča agonija nekdanjega proizvodnega velikana socialistične Jugoslavije, Titovih zavodov Litostroj, seje končala leta 1998 s stečajnim postopkom Koncema Litostroj in poskusom postavitve zdravih jeder na noge. V Litostroju je v njegovih najboljših časih delalo preko 4000 delavcev, zdaj jih je v preostalih samostojnih podjetjih, tovarni ulitkov, tovarni energetske in industrijske opreme, invalidskem podjetju, PTS in gostinskem podjetju, zaposlenih še okoli 800. Največje podjetje je tovarna energetske in industrijske opreme s 397 zaposlenimi. V njej še naprej izdelujejo turbine za elektrarne, hidromehansko opremo, male vodne elektrarne, črpalke, dvigala ter industrijsko in preoblikovalno opremo.
Preoblikoval seje tudi sindikat SKEI.
“Čeprav SKEI koncerna formalno še vedno obstaja, smo se v začetku leta 1998 v sindikatu odločili, da v novonastalih podjetjih ustanovimo samostojne sindikalne podružnice,” nam je razlagal Janez Starman. “Najprej smo to storili v največjem novem podjetju, Litostroju El. V začetku seje včlanilo 265 delavcev, zdaj pa imamo 281 članov in tega smo zelo veseli.”
“Ali je za povečanje števila članov kakšen
poseben razlog?”
“Trudimo se biti pošteni do ljudi. Ne obljubljamo jim nedosegljivega, skušamo doseči osnovne pravice, ki jim gredo. Upravi ne postavljamo nerealnih zahtev. Do uprave pa smo prizanesljivi tudi zato, ker v podjetju potekata sa-
Srčno upamo na najlliši razplet
Na pogorišču Litostroja skuša zrasti nekaj novih poganjkov, največji med njimi je Tovarna energetske ifl industrijske opreme
nacija in prestrukturiranje, ki naj bi bila konča-	kalno pisarno, kjer smo zbirali prijave delavcev-
na do konca tega leta. Za zdaj smo še družba z	Nabralo se jih je preko 600, skupna vrednost Zjj
omejeno odgovornostjo in smo v večinskem last-	htevkov pa je dosegla 2,4 milijarde tolarjev,
ništvu Slovenske razvojne družbe. Želimo si, da je bila ena prvih akcij novoustanovljene orga bi z njeno pomočjo postali normalno podjetje s nizacije SKEI v novonastalem podjetju Lito* prihodnostjo. Zdaj pa nam gre za preživetje pod- troj El. Glede na izjave stečajnega upravitelj
jctjct ”	nri^ilznipmM nrpppicpn nHstnfplč i"/nl1
“Kakšna je videti prihodnost s sindikalnega vidika?”
“Upamo, da Slovenska razvojna družba oziroma uprava podjetja delata pravilne korake, čeprav bi mi marsikaj naredili drugače - če bi imeli to možnost. Vendar je vodstvu treba zaupati, dokler se stvari odvijajo po pričakovanju. Sicer pa bomo že jeseni videli rezultate. Ne nazadnje je vse odvisno tudi od tega, ali in komu bo SRD uspela prodati naše podjetje.”
“Sindikat ima glede na dogajanja v Litostroju v zadnjih letih kar veliko dela, mar ne?”
“Ena od prvih in pomembnih nalog ta čas je zastopanje zaposlenih in bivših zaposlenih, v korist katerih smo ob stečaju koncerna Litostroj leta 1998 vložili zahteve za poplačilo zaostalih plač in drugih terjatev do koncerna. Takrat smo za tri dni odprli sindi-
Janez Starman: Sindikat se vseskozi trudi za izboljšanje vzdušja v podjetju, za boljše medsebojne odnose, da bi ljudje z veseljem hodili na delo.
pričakujemo precejšen odstotek izplačil." “Plače so bile v Litostroju v zadnjih letih stalni kamen spotike ..."
“Da in tudi zdaj so še. Že lep čas se ne pre' maknejo nikamor kljub naraščanju življenjski11 stroškov. Večina plač je na ravni izhodiščnih, p°' vprečna majska plača v našem podjetju je b»8 165.783 tolarjev bruto. Plače smo uspeli popravit' samo na spodnjem koncu lestvice; Tako v prvem plačilnem razredu n' nobenega zaposlenega več. Na»6 plače realno zaostajajo za 4 do 5 odstotkov za košarico življenjskih stroškov. Na srečo lahko delavc' opravijo precej nadur in si s tem m8' lo izboljšajo plače.
So pa plače redne, tudi regres višini dobrih 107.615 tolarjev s° nam že izplačali. Tudi nadomestilo stroškov za prihod na delo uprava izplačuje.”
“Kakšne naloge si je sindikat zadal v letošnjem letu in kako jih uspevate uresničevati?”
“Najpomembnejše je sprotno reševanje nastalih problemov in težaV; bodisi glede delovnih pogojev a' medsebojnih odnosov, kjer pog°s to škriplje med delavci in nižjimte srednjim vodstvenim kadrom. Sip' dikat skuša konflikte odpravljati apeliranjem, pogovori, skratka normalni in strpni poti. Večinon1
nam uspeva, včasih pa tudi ne. Moram reči, da narn pri tem uprava kar dobro pomaga.”
“Slabo vzdušje se vleče verjetno od propada koncerna dalje, ko ljudem ni bila lasna prihodnost?"
'Gre za dolgoletne zamere, naš kolektiv je sta-rejši, tudi nižji vodstveni kader je že dolgo ča-sa tu in zamere se vlečejo a In to skušamo v sindikatu sproti reševati, omiliti, odpraviti. Sindikat si zelo prizadeva za izboljšanje odnosov, da b| se ljudje bolje razumeli med seboj, saj je sta-re zamere težko odpraviti čez noč.”
“Na splošno pa je vzdušje zdaj boljše kot [ata 1998 ali ne?”
‘Splošno vzeto je boljše, vendar nekateri vodstveni kadri ohranjajo svoje navade in prepričanje, Pa je ljudi najbolje spodbujati k bolj zavzetemu in dobremu delu s kritiko. Zato se s podrejenimi ne Pogovarjajo, pač pa ukazujejo in kritizirajo.
Da bi izboljšali medsebojne odnose, pri rej a-m° tudi izlete, piknike. Pravkar skupaj z vod-stv°m prirejamo piknik za zaposlene in družili- Podjetje, sindikat in udeleženci si bodo stroške enakomerno porazdelili. Upam, da bo dovolj Pojav, da bomo piknik, ki je tudi namenjen izboljševanju medsebojnih odnosov, lahko prire-tuli. Zdravi odnosi v kolektivu so zelo pomembni za njegov uspeh.”
“V Litostroju poteka delo pod težjimi Pogoji. Kako je z varovanjem zdravja, z zdravstveno preventivo?"
Dosedaj ni bilo najbolje. Novi zakon o var-styu in zdravju pri delu je odgovornost precej
Zaostril.
pogosto je moč slišati, da je bil zakon sicer sprejet, v praksi pa se še ne izvaja ...
Glede tega vprašanja smo v sindikatih do upra-Ve uekolikanj tolerantni, saj smo sredi selitve v nove prostore, v starih pa že pripravljajo njiho-1 novi lastniki vse za drugačno proizvodnjo, hkrati ko mi odvažamo našo opremo, je v hali Prav° gradbišče a Veliko je prahu, hmpa, izpušnih Punov tovornjakov.
Seveda upravo opozarjamo, naj uredi nova delovna mesta v skladu z zakonom o varstvu in zdravju pri delu, da ne bi spet prihajalo do slabih delovnih razmer. V dosedanjih prostorih smo trpeli zaradi slabega ogrevanja, izdelke in polizdelke pa so prevažali viličarji z dizelskimi motoiji.”
“Ali zaposlene, ki delajo v slabih delovnih pogojih, pošiljajo na preventivne zdravstvene preglede ali celo na preventivni dopust? Kdo jim plača preventivne počitnice v zdravilišču? Sindikat? Uprava?”
“Delavce zdaj spet pošiljajo na preglede, ki so po zakonu obvezni, medtem ko si nekaj let pred tem celo na tak pregled moral iti sam na svoj strošek. Preventivnega pošiljanja ljudi v zdravilišča pa ni. Za kaj takega zaenkrat ni denarja, podjetje ga bolj potrebuje za zagon proizvodnje v novih prostorih.”
“Kakšno je sodelovanje med sindikatom in upravo?*
“Vzpostavljeni stiki niso idealni, vendar sproti rešujemo odprta vprašanja. Do predsednika uprave pridem brez težav, odgovori na naša vprašanja so po moji oceni dani v sprejemljivem roku, v povprečju na normalna vprašanja čakamo odgovor osem dni. Če pa gre za kak bolj zapleten problem, traja navadno dlje. Želimo pa si malo več podatkov, saj moramo pogosto dodatno prositi zanje.
Neuradno je moč slišati, da bi morda še letos lahko prišlo do zmanjšanja števila zaposlenih, vendar upamo, srčno si tega želimo, da se to ne bo zgodilo.”
“Ali podatki o poslovanju potrjujejo govorice o zmanjševanju števila zaposlenih? Ali podjetje posluje s težavami?“
“Podatki o poslovanju v lanskem letu kažejo, daje podjetje imelo 1,5 odstoten dobiček. Je pa precej nerešenih vprašanj glede nadaljnje privatizacije podjetja, ki je zdaj v večinski državni lasti. Tu slika še ni jasna. Upamo pa, da se bo dobro izteklo in da bo že jeseni tudi za zaposlene boljše, tudi kar se tiče plač.”
“Zakaj se selite? Prostore je kupilo drugo podjetje in zdaj morate izprazniti?" “Zapuščamo prostore, v katerih smo delali mi in naši predhodniki zadnjih 50 let. Ta hala, odkoder se selimo, je bila srce Litostroja. Proizvodnjo prestavljamo v prostore bivše Litostrojeve pločeviname. Malo jo bomo tudi posodobili, da bo proizvodnja, njena struktura se zaenkrat ne bo spremenila, stroškovno cenejša, hitrejša in lažja za delavce. Upamo še, da se bodo v novih prostorih medsebojni odnosi izboljšali, tudi vzdušje v kolektivu, da bodo ljudje radi hodili na delo.”
“Od starih prostorov se torej ne poslavljate s solzami v očeh, pač pa s pričakovanjem na boljše čase."
“Žal nam je, da se je z Litostrojem razpletlo kot se je, žal nam je, da ni v njem ostalo 1500 delavcev. Ker pa je realnost drugačna, se moramo z njo sprijazniti. Vsekakor pa odhajamo v pričakovanju izboljšanja delovnih razmer, stalnosti dela in večjih plač.”
Spoštovano uredništvo!
Podpisana Olga Majcen, Kersnikom ulica 11, Ljubljana, prosim, da mi s 1. 7. 2000 nehate pošiljati vaš časopis.
Odpravljam se v dom upokojencev, stara sem preko HO let.
Če sem z dosedanjim plačevanjem naročnine kakorkoli pomagala časopisu, mi je v zadoščenje.
Želim vam veliko uspehov pri nadaljnjem delu v prid naših delavcev. Tovariške pozdrave od	0[ge Majcen
Spoštovana tovarišica Olga Majcen, hvala za dolgoletno zvestobo in dobre želje. V domu upokojencev vam želimo vse lepo.
Pošljite nam novi naslov, da vam bomo, če to želite, časopis odslej pošiljali brezplačno!
S pozdravi	Franček Kavčič, odgovorni urednik
pravni Svetovalec
__________Piše: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS
Odgovor na anonimno pismo delavcev
V pravni službi ZSSS smo prejeli nepodpisano pismo, v katerem prizadeti delavci postavljajo vrsto vprašanj, na katera bi bili odgovori, tako sami ugotavljajo, zanimivi tudi za druge. Zato odgovore na njihova vprašanja objavljamo.
Delavci niso prejeli regresa za letni dopust, ker direktor pravi, da ni denarja, kljub temu da je poslovanje podjetja uspešno. Ali je direktorjev odgovor ustrezen?
Tak odgovor direktorja je navadno sprenevedanje. Delavci imajo po določbah kolektivne pogodbe pravico do regresa za letni dopust, če imajo pravico do izrabe letne-
ga dopusta. Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po najmanj šestih mesecih nepretrgane zaposlitve. Regres za letni dopust se izplača praviloma naenkrat do konca julija tekočega leta. Pri nelikvidnih delodajalcih pa najkasneje do konca novembra tekočega leta. Višina regresa za letni dopust za leto 2000 je bila s podpisom aneksa k splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti povišana z najmanj 102.000 tolarjev na 107.712 tolarjev.
Ali direktorju pripada tudi povračilo stroškov za prevoz na delo, čeprav ima vedno na razpolago službeno vozilo, za katero podjetje plačuje tudi bencin?
Direktorju podjetja pripada osebni dohodek in drugi osebni prejem-
ki, ki so določeni v njegovi pogod o zaposlitvi. Če ta pogodba teh ločb oz. zneskov ne vsebuje, je v om verjetno določba, da se za izplaC' lo osebnih prejemkov uporabljal določila kolektivne pogodbe, ki v8_ lja za podjetje. Če pa pogodba o Z8 poslitvi nima določb o osebnih jemkih niti se ne sklicuje nadoloc^ ustrezne kolektivne pogodbe, pot^ direktorju takšni osebni prejemkin pripadajo, ker niso s pogodbo Q° govorjeni. Splošna kolektivna P° godba za gospodarske dejavnosti' velika večina kolektivnih pogl’a dejavnosti namreč določa, da za P^_ slovodne delavce in delavce s P‘ sebnimi pooblastili kolektivne P° godbe ne veljajo.
Direktorju podjetja, ki ima v u[> rabi službeno vozilo za vse potf
— ■!!■»)■ —ye-i |<j je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS. I Ud h V/-1 Ir Id U1!! I VM' Dalmatinova 4,1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik Toma Kšela . Naročnina tel 13-41-283 . Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si . Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCRd.d-Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-556»
Dunajska 5, Ljubljana
e 'n za katero vse stroške, vključ-r,° z gorivom, plačuje podjetje ter v mestu, kjer dela, službeno staranje, ne pripada povračilo stroš-^0v za prevoz na delo in z dela za Sak°dnevni prihod na delo. Prav p0 mu ne pripada povračilo stroš-ov prevoza po mestu, če to ni iz-ecno dogovorjeno s pogodbo o za-Poslitvi, ker takega povračila stroš-0y kolektivna pogodba ne pozna. , Direktorju bi šlo povračilo stroš-°v za prevoz na delo in z dela le na tiste dneve, ko se ali z lastnim ^re vozni m sredstvom ali z javnim proznim sredstvom pripelje na de-10 >n z dela.
Ali ima direktor pravico do poučila stroškov za prehrano med LTom za dneve, ko je na službe-
■J111 potovanju in prejema dnevnice?
Direktorju enako kot vsem zaplenim pripada povračilo stroš-°v za prehrano le za dneve prisot-v°sti na delovnem mestu, za dne-službenih potovanj doma ali v
tujini takšno povračilo stroškov ne pripada nikomur. Prav tako nikomur ne pripada povračilo stroškov za prehrano med delom za čas letnega dopusta in drugih plačanih odsotnosti z dela (bolezenska odsotnost, izobraževanje ...).
Kdo plačuje stroške službenega stanovanja?
Te stroške običajno nosi uporabnik službenega stanovanja, ki zato od delodajalca prejme tudi ustrezno povračilo stroškov za ločeno življenje. Če pa direktor ne prejema povračila stroškov za ločeno življenje in ne plačuje stroškov za službeno stanovanje, bi bilo normalno, da bi podjetje direktorju zaračunavalo uporabo službenega stanovanja kot neke vrste ugodnost.
Je prav, da podjetje direktorju plačuje tudi mandatne kazni za prometne prekrške?
Kazni, ki jih mora direktor plačati kot odgovorna oseba, ali ki jih mora plačati zaradi storjenih prekrškov na službeni poti, podjetje ne
more plačevati. To so kazni, ki jih mora plačati direktor sam.
So za kršitve zakonov in kolektivnih pogodb predvidene kakšne kazni?
Neupravičeno prejemanje določenih osebnih prejemkov oz. večkratno plačevanje istih stroškov formalno s predpisi ni sankcionirano. Izjema so davčni predpisi, po katerih se vsako neupravičeno prejemanje osebnih prejemkov šteje za kršitev, in sicer stori kršitev pravna oseba, ki neupravičeno plačuje te prejemke; kršitev stori tudi odgovorna oseba, ki dovoli izplačevanje takih prejemkov; kršitev stori tudi oseba, ki take neupravičene prejemke prejema. Vendar z davčnimi predpisi prejemanje takšnih prejemkov ni sankcionirano, sankcionirano je le neplačevanje davkov oz. zmanjševanje davčne osnove za plačilo davkov. Če direktor uporablja službeni avto tudi za privatne potrebe, potem mu ne pripada povračilo stroškov za
prevoz na delo in z dela. Če tako povračilo prejme, ga mora vrniti, ker do njega ni upravičen, če pa ga ne vrne, ima to povračilo značaj plače in mora od njega delavec in delodajalec plačati prispevke in davke, kot jih plačuje od plače.
Opisane razmere je možno odpraviti na dva načina:
a)	seznaniti nadzorni svet z neupravičenimi osebnimi prejemki (če niso dogovorjeni s pogodbo o zaposlitvi) in ta mora potem ustrezno ukrepati in zaščititi interes družbe;
b)	z obvestilom davčni upravi o sumu kršitev predpisov.
Če si direktor s temi dejanji neupravičeno pridobi premoženjsko korist in povzroči premoženjsko škodo podjetju, je lahko podan tudi sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic (244. člen kazenskega zakonika RS). Če je tak sum podan, je možno piodati tudi ovadbo pristojnemu tožilstvu ali pa predlog za pregon policiji.
SDTS
Hvala odboru za delo
Odbor državnega zbora za delo, družino in socialno politiko je prejšnji četrtek obravnaval problematiko obratovalnega časa prodajaln. Ena od podlag za obravnavo je bilo poročilo inšpekcijskih služb, ki so pregledale spoštovanje zakonodaje, še posebej s področja delovnega prava. Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) je pred dvema mesecema že dosegel, da je ministrstvo za ekonomske odnose spremenilo pravilnik o obratovalnem času prodajal.
Predsednica odbora Ana Majda Kregelj Zbačnik je že v začetku razprave pozvala predsednika SDTS Francija Lavrača, naj predstavi sindikalno oceno razmer glede odpiralnega časa prodajaln. Ta je spremembe pravilnika ocenil kot ugodne, vendar le kot prvi korak k ustvarjanju večjega reda in spoštovanju pravic zaposlenih delavk in delavcev. Opisal je tudi socialne in ekonomske razloge, zaradi katerih je sindikat zahteval spremembe preveč liberalnega pravilnika. Cilji sindikata bodo v večji meri doseženi šele potem, ko bodo občine sprejele odloke o merilih za odpiranje dežurnih trgovin. Lavrač je omenil tudi veliki trgovski center, ki gaje v Ljubljani odprl Lec-lerc in v katerem, kot je obveščen sindikat, kar precej kršijo delovnopravno zakonodajo. Ena najpogostejših kršitev je zaposlovanje ljudi za določen čas. Na SDTS se zaradi kršitev pravic pogosto obračajo tudi zaposleni v Mercatorju.
Lavrač seje odboru za delo zahvalil za pomoč pri urejanju odpiralnega časa prodajaln. Po njegovem mnenju so se odgovorni na mi-
nistrstvu zganili tudi zaradi aktivnosti odbora in sprejeli spremembe pravilnika, v katerih so v precejšnji meri upoštevali zahteve SDTS, čeprav so jim delodajalci ostro nasprotovali. Za SDTS je dobro, da bo odbor za delo še naprej bedel nad to problematiko, saj mu bo ministrstvo za ekonomske odnose vsake tri mesece pošiljalo poročila o stanju na tem področju.
Sandi Bartolje prejšnji teden prejel obvestilo, daje občinski svet Domžale sprejel odlok o dežurnih prodajalnah in prodaji blaga zunaj prodajaln. V njem je med drugim določba, po kateri mora trgovec ob prijavi dežurne trgovine poleg drugih listin priložiti tudi mnenje reprezentativnega sindikata ali delavskega zaupnika o izvajanju delovnopravne zakonodaje ter preveriti pogoje dela za zapos-
Ima Market Potrošnje iz Zagorja potrebna soglasja?
Sekretar SDTS Sandi Bartolje od župana občine Zagorje Matjaža Švagana zahteval pisno dokazilo, da je občina dobila prijavo novega obratovalnega časa trgovine Market Zagorje iz sestave trgovskega podjetja Potrošnja. Prodajalke tega podjetja so SFDTS obvestile, da naj bi Market od 1. julija dalje obratoval vsak dan od 6. do 23 ure. Bartol Švagana še sprašuje, ali je občina sprejela merila za določanje dežurnih prodajaln, kar je pogoj za izdajanje soglasij.
lene delavce. Občina Domžale je po Bartolovih besedah prva uporabila vzorčni pravilnik o merilih za dežurne trgovine, ki gaje pripravil SDTS. Za to je zaslužna zlasti sekretarka območne organizacije ZSSS Domžale Justi Arnuš. Prav bi bilo, da bi se po njej zgl6" dovali tudi sekretarji drugih območnih organizacij.
Da obtožbe na račun Leclerca niso izrečene na pamet, nam je potrdila Petra Hudales Ružič, ki je bila februarja sprejeta na delovno mesto asistenta direktorja za sveži program novega trgovskega centra. Ker je po poklicu lingvistka, je veliko prevajala iz francoščine v slovenščino in obratno. Dva dni pred iztekom poskusnega dela je prejela sklep o pre' nehanju delovnega razmerja, ker na poskusnem delu ni dosegla ustreznih rezultatov. Na sklep se je pritožila, vendar odgovora še m prejela. Ker ji je bilo ob izdaji sklepa le ustno rečeno, da ji na delo ni treba več prihajati, je po nasvetu Sandija Bartola zahtevala šc pisni dokument. V sklepu o prenehanju delovnega razmerja med drugim piše, da ji dg' lovno razmerje preneha z dokončnostjo sklep3'
Petra Hudales Ružič se je podobno kot še 16 drugih delavcev včlanila v SDTS. Za pn' hodnji ponedeljek je napovedan ustanovni se-stanek, na katerem bodo člani izvolili svoje' ga zaupnika in poverili svojo zaščito zunanjim sindikalnim strokovnjakom. Prizadeta delavk3 nam je še povedala, da iz Leclerca odhaja kar precej ljudi. Eden od vzrokov naj bi bilo tudi zavajanje glede plače - čeprav so trgovkam in trgovcem obljubljali po 102.000 neto, toliko izplačujejo bruto. Veliko ljudi je med pripravami za odprtje trgovskega centra mesec ali dva delalo brez pogodb. “Nisem mogl3 več prenašati tega, da sem pri delu morala pr6" vaj ati čiste laži,” nam je še povedala Petra Hudales Ružič.	F- &
Racionalno in zakonito do izvajalskih pravic
Na povabilo Sindikata Glosa in Združenja dramskih umetnikov Slovenije je iz Bruslja dopotoval v Slovenijo gospod Xavier Blanc, generalni sekretar AEPO - Združenja evropskih kolektivnih organizacij.
Na pogovoru z njim, ki smo ga organizirali v prostorih našega sindikata ta ponedeljek, so sodelovali predstavniki ZDUS-a, ZAMP-a, Svobodnih gledaliških ustvaijalcev, nekaterih slovenskih gledališč in Sindikata Glosa.
Pogovarjali smo se o uresničevanju pravic avtorjev in izvajalcev, kijih predvideva zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ter o samovoljni in škodljivi razlagi zakona v vladnem uradu za intelektualno lastnino.
Prevladovalo je enotno prepričanje, da se imajo slovenski umetniški izvajalci pravico organizirati na način, ki ga zakon pred-
videva, toda v skladu z dejstvom, da gre za številčno majhne in materialno šibke skupine (dramskih igralcev je le kakih tristo). Smiselno je torej, da se vsi, ki to želijo, preprosto povežejo v kolektivno organizacijo ZAMP, ki bo opravila tudi vse servisne storit-
ve in celotno materialno delitev pravic.
V gospodu Xavierju Blancu smo dobili zaveznika, ki bo takšno rešitev zagovarjal tudi v pogovorih z vladnimi predstavniki v prihodnjih dneh.
Doro Hvalica
NAJ SE VE..
V listini izjava o varnosti oziroma pri oceni tveganja mora delodajalec pisno navesti vse nevarnosti in tveganja z3 zdravje delavcev na delovnem mestu. Nevarnost je okoliščina ali stanje, ki lahko ogrozi ali poškoduje delavca oziroma okvari njegovo zdravje (na primer: električna energija, nevarne snovi, sevanja, nevarna temperatura itd). Tveganje pa j6 verjetnost, da bo ta nevarnost dejansko povzročila poškodbo ali zdravstveno okvaro delavca. Tveganje je lahko različno resno in verjetno. Delodajalec mora glede na raven tveganj3 v izjavi o varnosti opredelit' ukrepe za zmanjšanje vsakega tveganja, ki ni neznatno.
Vir: Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z oceno tveganj3 (Uradni list RS, št. 30/2000), s k»: terega zahtevami morajo delodajalk uskladiti delovna mesta najkasneje do 27. 7. 2001.
$KEI analizira razmere na področju varstva in zdravja pri delu
Številne sindikalne Podružnice to Področje zanemarjajo
Ena pomembnih programskih 1a'og SKEI Slovenije in vseh sin-a'katov je spremljanje varnosti in kravja pri delu. V zadnjem debiju so se razmere na tem pod-[°čju zelo poslabšale in se še slab-SaJ°, kar povzroča zelo velike Pr°bleme zlasti v podjetjih v na-j'.1 dejavnosti. Novodobni kapita-,!sti so v obdobju tranzicije v že-J' Po čim večjem dobičku precej Zanernarili vprašanja varnosti in zdravja pri delu.
E)a bi delavcem povrnili zaupa-. Je in prešli od besed k dejanjem, (e ^KEl Slovenije na svojem III. °ngresu sprejel med drugimi docent o nalogah sindikata pri iz-^janju varnosti in zdravja pri de-
, Ker o tem ni mogoče govor rez raziskav ter podatkov o št '*u poškodb in zdravstven ?.^var pri delu, smo se jih odi-Clh zbrati. Komisija SKEI za va a°st in zdravje pri delu je sind a'nim podružnicam poslala a ®tne vprašalnike o varnosti 1999ju ^r' C*e'U V Udobju 199!
V določenem roku smo dob P^bližno 120 odgovorov. V po etJjb, kjer delujejo te podružr
ekatera območja, manjkajo «* nekateri sedanji in nekdi Paradni konji” SKEI. Poda ,m° dobili tudi od Sindikata avcev energetike Slovenije pikata KNG.
odgovorih na anke PraŠanja je poprečna ocena na področju varnosti n ravja pri delu 3,3. To poi s'’ da delodajalci v glavn Postujejo zakonodajo in p< "Jo delavce na zdravniške [ j: .e, preizkuse znanj, opr rjaj° oz. naročajo meritve n v klime ter zagotavljajo osel ^n?stno opremo.
0 Kljub relativno dobri popre eni je komisija na podlagi vorov in posvetov v družba j žPrav na seminarjih ugotov v v mnogih podjetjih ne upo [J?.02- ne izvajajo niti najosr Jsih predpisov in določil gl
varnosti in zdravja pri delu (tehnični, socialni, izobraževalni, pravni in drugi varstveni ukrepi). V mnogih podjetjih kršijo zakonodajo predvsem pri stroških za vzdrževanje osebne varnostne opreme in plačevanju zdravniških pregledov. Seveda so med njimi tudi “svetle” izjeme z doseženimi zavidljivimi rezultati (Impol, Talum, Carrera ...).
Zaskrbljujoče je, da so sindikalni zaupniki tolerantni do navedenih kršitev, saj jih večinoma na svojih sejah ne obravnavajo (niti redno niti občasno) oz. na kršitve ne opozarjajo inšpekcijskih služb. Samo ena sindikalna podružnica je poslala prijavo na inšpekcijo dela.
Žal ni pisnih podatkov, kako so sindikati zadovoljni z ukrepanjem inšpekcije. Sam sem na obiskih v posameznih družbah ugotovil dokaj porazno stanje.
Sindikat je v samo 16 družbah zahteval poročilo (letno) vodstva podjetja o stanju na področju varstva in zdravja pri delu v podjetju. (Pred leti so sindikalne organizacije obravnavale varstvo pri delu obvezno vsaj na letnih sejah.)
Podatki kažejo, da so imeli v letu 1999 v 71 podjetjih 1194 poškodb na delu in 187 poškodb na poti na delo oz. z dela. Za 405 poškodb na delu v 16 podjetjih so skupno izplačali za 132.391.771 tolarjev odškodnin oz. 326.893 tolarjev na poškodbo. V 30 podjetjih so zaradi poškodb na delu izgubili 20.101 delovni dan.
Leta 1996 je bilo v vseh panogah 27.996 poškodb, od tega v industriji 9281 in v kovinski industriji 1407.
Leta 1997 je bilo v vseh panogah 26.583 poškodb, od tega v industriji 10.060 in v kovinski industriji 1772.
Leta 1998 je bilo v vseh panogah 26.500 poškodb, v 9 mesecih 1999 pa 16.293 poškodb.
Vladimir Bizovičar
(Se nadaljuje)
Kot nam je povedal Oskar Komac, sekretar SKEI, so pogajanja o kolektivni pogodbi za metalurgijo, kovinsko in elektroindustrijo ter livarne po prekinitvi le krenila z mrtve točke. Pogajalci so se prejšnji teden dogovorili o vrstnem redu vprašanj, ki jih bodo obravnavali. Prihodnji torek bo na vrsti normativni del kolektivne pogodbe, teden dni kasneje pa še tarifna priloga, za katero je SKEI najbolj zainteresiran.
F. K.
Direktorica tržiškega BPT odstopila
Prejšnjo sredo je pod pritiskom stavkajočih delavcev odstopila direktorica BPT Doris Tudor. Na njeno mesto je nadzorni svet imenoval Franca Horjaka.
Delavci so s tem dosegli izpolnitev glavne stavkovne zahteve in vrnili na delo. Kot nam je povedala Milena Sitar, sekretarka območne organizacije Stupisa, kije stavkajočim ves čas stala ob strani, se bo sindikat skušal z novim direktorjem čim prej sestati. Ker je bivša direktorica še vedno v podjetju, pa se zaposleni bojijo, da jih bo pri novem direktorju skušala očrniti.
F. K.
V Prodniku ustanavljajo svet delavcev
V prostorih ribiške družine ob Črnelskem ribniku pri Radomljah je bil na pobudo predsednika sindikata JKP Prodnik Domžale prejšnji teden zbor delavcev. Udeleženci so se seznanili z vlogo sveta delavcev in sklepom o njegovi izvolitvi. Po zanimivi in prepričljivi razlagi pomena in vloge sveta delavcev so udeleženci soglasno sklenili oblikovati svet delavcev JKP Prodnik.
Franc Cerar se poslavlja od Antona Zalokarja.
Na zboru so se sindikalisti na družabnem srečanju poslovili od Antona Zalokarja, ki odhaja v pokoj.
Justi Arnuš
Na tiskovni konferenci prejšnji petek je Dušan Semolič novo knjigo ZSSS in njeno avtorico Lučko Bohm predstavil takole: “ZSSS je v čast, daje izšla knjiga Lučke Bohm, ki je s svojim znanjem pomagala Svobodnim sindikatom, da so njihovi predlogi pri nastajanju pokojninske refor-
Tiskovna konferenca ob izidu Priročnika o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po novem avtorice Lučke Bohm
Če se bomo odločili narobe, bomo posledice čutili do konca življenja
me imeli potrebno kredibilnost. Avtorica je zaslužna, da so nekatere rešitve sprejete v sedanji obliki in ne v prvotni, ki je bila pripravljena na podlagi interesov tujih svetovalcev. Knjigo je Bohmo-va pripravljala ob tem, ko je svetovala ljudem, ki so se nanjo obračali z vprašanji, povezanimi z upokojitvijo, invalidskim sistemom ... Bohmova je zaradi svojega znanja cenjena tudi v Evropski konfederaciji sindikatov.” Lučka Bohm je opis priročnika začela z njegovo naslovnico. Na njej je fotografija s protestnega shoda 28. marca 1998 v Ljubljani, ki se gaje udeležilo 20.000 ljudi in so dosegli, daje pokojninska reforma sprejeta v sedanji vsebinski različici. Takrat so delavke in delavci nasprotovali predlogu, da bi delali do 65. leta starosti. Dalje je bil sporen predlog drugega naložbenega stebra, ki bi bil uveden neposredno v škodo medgeneracijske pogodbe. Ta temelji na načelu, da sedaj zaposleni vplačujemo premije za pokojnine že
upokojenih. Sistem, uveljavljen v sprejetem zakonu, omogoča, da bodo novi upokojenci kakšnih 80 odstotkov pokojnine prejemali iz medgeneracijske pogodbe, v kateri se uveljavlja solidarnost med mladimi in starejšimi, je poudarila Lučka Bohm.
“V uvodu sem opisala, kako je pokojninska reforma nastajala. Omenila sem, da sem se takrat srečevala s številnimi politiki in strokovnjaki, ki niso razumeli, kaj ZSSS hoče. Niso verjeli, daje za našimi predlogi članstvo. Predlogi ZSSS so imeli takšno težo prav zaradi tega, ker je za njimi stalo članstvo vseh v ZSSS povezanih sindikatov. Sedaj skoraj vsak teden predavam dvema skupinama sindikalistov. Ugotavljam, da ljudje še vedno o pokojninski reformi ne vedo skoraj nič ali zelo malo. Povsem konkretne ženske me sprašujejo, ali posamezna novost velja tudi zanje. Na mojih predavanjih se vedno sproži plaz vprašanj. Ker na vsa ne morem odgovoriti, ljudi usmerjam na Za-
vod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njegove enote. V priročniku sem objavila tudi telefonske številke, na katerih ljudje lahko dobijo konkretne odgovore.
Na predavanjih ugotavljam tudi povečano zanimanje za prostovoljno dodatno zavarovanje. Da bi zaživelo, se bo morala angažirati tudi ZSSS. Iz tega zavarovanja si bomo v povprečju pridobili 20-od-stotni dodatek (priboljšek) k pokojnini, ki bo zaradi novega načina odmere bo v povprečju za 15 odstotkov nižja kot sedaj. Dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje v Evropi je praviloma odvis-
no od partnerjev, ki sklepajo kolektivne pogodbe. Pri nas bo naj; boljše, če se bomo o tem dogovorit' s kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Velikih podjetij, ki bodo sama organizirala prostovoljno zavarovanje, je pri nas zelo malo.
Novi pokojninski zakon nas vse sili, da si izberemo najboljšo rešitev. Možnosti je več in če izberemo slabo, bomo posledice čutili do konca življenja. Dobro j6, da si ljudje glede svoje upokojitve vzamejo čas za premislek in se p0' svetujejo s strokovnjakom. Prej P" se o tem lahko poučijo v našel" novem priročniku.”	F ^
pravni Svetovalec
Lučka B6hm, svetovalka Predsedstva ZSSS
Upokojitev delovne invalidke
Vprašanje: Delavka je bila rojena 21. fcb' ruarja 1953. Zaposlila se je kmalu po rojstnem dnevu leta maja 1968. Zbrala jetr' leta in 3 mesece beneficirane delovne dob6. Je delovna invalidka III. kategorije. Je m"' ti dveh otrok. Kdaj se lahko upokoji?
Odgovor: Če je njena pokojninska doba tekla od leta 1968 dalje neprekinjeno, potem ima letošnjega maja že 35 let in 3 mesece pokojninske dobe (32 koledarskih let in benefikacija). To pomeni, da ima tako imenovano polno pokojninsko dobo. Potrebuje le še dovolj starosti. Letos ženske, ki dosegajo 35 let pokojninske dobe in se žele čimprej upokojiti, potrebujejo hkrati vsaj starost 53 let in 4 mesece. Zaradi benefikacije se tej delavki ta splošno določena starost zniža za 3 leta in 3 mesece, na 50 let in 1 mesec. Toliko pa bo stara 21. marca 2003.
Dejstvo, daje rodila dva otroka
in da seje prvič zaposlila pri 15 le°jj pri njej prav nič ne vpliva na m1’1', ni datum upokojitve. V naslednF letih se bo namreč minimalna mo* na upokojitvena starost ženskam račun teh dveh kriterijev znižala na največ 53 let. Pod to starostjo s je mogoče upokojiti le na račun N nefikacije.
Tudi dejstvo, daje delovna inva lidka, ji ne pomaga. Kot delovna •"
validka bi se lahko predčasno
kojila na svoj 53. rojstni dan. je še kasneje kot starostna upok6
ji te v s pomočjo benefikacije. Be"j' fikacija namreč ne znižuje potre" ne starosti za predčasno upokoji'6'
Naročilnica
Naročamo izvod(ov) Priročnika o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po novem
avtorice Lučke Bohm. Cena za izvod je 2800 tolarjev (v ceno je vključen davek na dodano vrednost). Priročnik(e) nam pošljite na naslov
Naslov plačnika Davčna številka plačnika
Naročilnico pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97. Priročnik lahko naročite tudi po faksu 061/317-298.
Podpis in žig odgovorne osebe

Svet delavcev Tovila, hčerinske ružbe koncerna Slovenske železar-n®) je pred dnevi dal veto na sklep skupščine Tovila, kije v začetku te-ka Heseca sklenila nepremičninsko Premoženje Tovila neodplačno pre-Uesti na delniško družbo Slovenske zelezarne. Hkrati naj bi uprava To-V| a sklenila s Slovenskimi železar-nami pogodbo o najemu proizvod-Pu-poslovnih prostorov s pripada-Jucinii zemljišči. Svet delavcev me-ni’ r*3 bi bilo s temi sklepi skupščine Podjetja ogroženo nadaljnje poslo-Vavnie in likvidnost podjetja ter izmeno jamstvo za izplačilo zahtev-,ov zaposlenih za neizplačane pla-re. Ne nazadnje pa so bila kršena Jjd' določila zakona o soupravlja-
Stališče sveta delavcev nam je obrazložil njegov predsednik Mar-0 Oblak, zakaj bi bil prenos nepremičnin koristen za podjetje, pa • amje razložil direktor Tovila Mar-Jan Korinšek.
Premoženje je bilo z zakonom ° Privatizaciji Slovenskih Železarn že pred leti prenese-1° na koncern. Zakaj zdaj takšna reakcija sveta delavcev zaradi neodplačnega prenosa nepremičninskega premoženja s 'ovila na Slovenske železarni1 Kaj še imajo zaposleni z dsPremičninami Tovila?
I koncern je naš stoodstotni lastnik, stnik koncerna pa je država. Toda Premičnine so v zemljiški knjigi še : |° knjižene v korist Tovila, uradno ^'astnik še vedno Tovil.
a	Slovenske zelezurne so
Polastile samo nepremičnine To-v ,a’°d katerih je predvsem zemljišče n ,'k° vredno. Malo vredni preosta-■/, ‘me in stroje, pa so nedavno dali izpisom naprodaj. pl”/1 smo dali na pogodbo o brez-m enem prenosu nepremičnega predenja Tovila na Slovenske železar-te Veto zato, ker se nam način, na ka-te e§a je bilo to storjeno, zdi nepoš-To do nas. Hkrati pa zaposlenim v 'dm ogroža njihovo prihodnost, vet delavcev o dejanju ni bil ob-p^een, čeprav bi po zakonu o sou-, avljanju moral biti. Seveda vemo.
,.Se Prenosu ne bomo mogli izog-
da
nj*1’l<|da če se moramo pri vsem dru-n 1 držati zakonov, se jih dajmo tudi Pn tem dejanju.
F® Prav razumemo, gre le za ormalno dejanje prenosa Premoženja...
Zan S ®re *e za formalnost, ki se pa Pocenim utegne pokazati v drugač-Srn *'Y vetu smo to obrazložili. Mi vj|;| za čimprejšnjo privatizacijo To-bjt- h Cr je za nas edina rešitev do-žay. boljšega gospodarja, kot sta dr-a m Slovenske železarne. terer°blematičen pa je način, na ka-Vat'k>a hočejo železarne, ki so za pri-vati C'-l? zavezane z zakonom o pri-ljatjZac'ji Slovenskih železarn, izpe-
p0jposleni v Tovilu in nekdanji zabel e?' ’mamo do Tovila zahtevke za ISgf- ane osebne prejemke iz let Pa n-'n *^4, skupna vrednost le-teh laJ bi danes znašala z obrestmi
Marko Oblak: Svet delavcev ni bil obveščen o nameravanem prepisu nepremičnim, zato ni mogel dati mnenja in je bil s tem kršen zakon o soupravljanju.
Ko nas bo kdo kupil, bo najemnina, dokler bomo še ostali tu, verjetno komercialna, torej še višja kol danes.
Nam je postalo jasno, da apetiti koncema segajo samo po zemljišču, kolektiv Tovila ga pa ne zanima. Zato tudi ne verjamemo, da bi nas bili voljni kam preseliti, odkar smo s stavko leta 1997 preprečili selitev v Kropo.
Zato je bil lani dan samo predlog, naj odkupimo stroje in ime Tovila v zameno za naše zahtevke do podjetja. Toda prej ali slej bi se morali preseliti, prostori, ki smo si jih ogledovali, pa so močno presegali finančne zmožnosti 90 delavcev Tovila. Nismo našli primernih prostorov izpod treh, štirih milijonov mark. Za selitev bi potrebovali še milijon mark, ker bi morali nekatere stroje, ki se komaj še držijo skupaj, pustiti tu in kupiti nove. Kje pa je še denar za zagon proizvodnje? Zato odkup podjetja za delavce ni nikakor prišel v poštev.
Zakon o soupravljanju natanko določa, da svet delavcev sodeluje pri upravljanju družbe. Zavedamo se, da prenosa ne moremo preprečiti. Toda naj pri tem svet delavcev sodeluje, naj bo pravočasno obveščen o nameri, naj uprava posluša njegovo mnenje, preden se odloči za takšno potezo. Predvsem pa se moramo najprej pogovoriti, iz katerega vira bodo poplačane zahteve zaposlenih do Tovila.
Koliko časa so tožbe na sodišču?
Drugo leto teče po pritožbi uprave na razsodbo prvostopenjskega sodišča. Tožbe pa so bila dane na sodišče, menim da leta 1966.
Ali bi iztoženi zahtevki lahko finančno spodkopali podjetje?
Ko nam je uprava lani ponudila stroje in ime v odkup, je k temu dodala zahtevo, naj se zaposleni odrečejo svojih zahtevkov. Odgovorili smo, da hočemo biti najprej poplačani, potem pa smo magari pripravljeni ta denar vložiti v podjetje. To-
Naj veljajo vsi zakoni
Svet delavcev Tovila dal veto na sklep skupščine podjetja o brezplačnem prenosu nepremičninskega premoženja na Slovenske železarne
vred okoli 600.000 nemških mark. Novi lastnik Tovila bo to breme moral pokriti. Če bodo nepremičnine prenesene, bodoči kupec Tovila ne bo imel teh sredstev kje črpati.
Lani je uprava zaposlenim v Tovilu ponudila v odkup stroje in ime, vendar se za to niste odločili. Zakaj ne?
Predlog, naj bi zaposleni Tovila, okrog 90 nas je še ostalo, odkupili premično premoženje in si nekje drugje kupili proizvodne prostore, smo zavrnili, ker v njem ni bilo nikakršnega zagotovila, da bi takšno podjetje sploh lahko zaživelo. Med ljudi se je naselilo nezaupanje do potez obeh uprav, Tovila in Slovenskih železarn, že pred leti, ko so nas hoteli preseliti v nekdanji Plamen v Kropo.
Menimo, da slovenske železarne zanimajo samo nepremičnine Tovila, ki so kar nekaj vredne. Te bodo prodali in si malce zmanjšali luknjo v financah, čeprav prav dosti ne bo zaleglo.
Kaj pa se bo zgodilo, če Tovila nihče ne bi hotel kupiti?
Pri tem bi nastale velike težave. Sicer je bilo menda ob sklepu o prenosu nepremičnin med obema upravama dogovorjeno o najemu prostorov. Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji oziroma kako velika bo najemnina. Govori se o skoraj milijonu tolarjev na mesec do konca tega leta. Poleg tega naj bi še vedno plačevali prispevek koncernu za njegovo delovanje, okoli 1,5 odstotka bruto prihodka. To pa pomeni, da bi bilo vse skupaj za nas dražje kot zdaj, ko plačujemo občini zemljiški prispevek in prispevek koncernu. Sam direktor Marjan Korinšek je dejal, da bi to bilo za Tovil finančno dražje.
Trdite torej, da zagotovila za poplačilo vaših zahtev po brezplačnem prenosu nepremičnin Tovila na Slovenske železarne ne bi bilo več? Seveda. Za neizplačane osebne prejemke tožimo Tovil, ne Slovenske železarne. Ko je bil pred nedavnim objavljen razpis za prodajo Tovila (ne nepremičnin, pač pa preostalega dela podjetja), v memorandumu nikjer ni zapisano, da so na sodišču zahtevki zaposlenih v višini 600.000 mark. Kandidati za nakup bi to morali vedeti, ali pa v upravi Tovila oziroma Slovenskih železarn menijo, da naše zahteve niso upravičene. Upravičenost zahtev seveda tudi izpodbijajo v pritožbi na prvostopenjski sklep sodišča, ki je našim zahtevkom ugodilo.
Ali so v razpisani prodaji Tovila kakršnekoli zahteve za zaposlitev sedaj zaposlenih delavcev?
Memorandum vsebuje zahtevo, da bi moral kupec vsaj še tri leta dajati delo zdaj zaposlenim. Toda slišali smo že, informacija pa je prišla iz vrst uprave Slovenskih železarn, da bi bilo to zahtevo moč spremeniti.
Kakšen je odgovor uprave na vaš veto?
Odgovora še ni, rok zanj še ni potekel. Bomo pa verjetno že zdaj krenili v akcijo in če ne bo drugače, bomo zahtevali arbitražo. Ne zdi se nam pošteno takšno ravnanje. Razumemo, da je Tovil lastnina Slovenskih železarn, toda naj se ravna po zakonu.
Svet delavcev torej vztraja, da prenos lastnine brez prepisa v zemljiški knjigi še ni bil izpeljan in daje Tovil še vedno uradni lastnik svojega zemljišča in stavb.
da naredimo najprej prvi in potem šele drugi korak.
Ljudje, ki so že bili nekajkrat opeharjeni, ne zaupajo več ...
Težnja zakona o privatizaciji Slovenskih železarn je ohraniti glavna proizvodna jedra, vse druge dejavnosti pa prodati. Ali pa prepustiti usodi?
Dejal bi, da jih naša usoda ne zanima, pač pa le, koliko bodo iztržili. Slovenske železarne v Tovil niso vložile niti pet par.
Ko smo se pred časom dogovarjali o (neuspelem) odkupu strojev in imena Tovil, smo si želeli samo še to, da bi nam omogočili zagon, se pravi, da bi nam dodelili prostor, v katerega bi se lahko preselili. Vendar niso bili za to. Ljudje so se potem zbali za prihodnost, morda premočno, toda kdo bi vedel. Toda dejstvo je, da bo vsekakor treba oditi, če nas bo kdo kupil.
Direktor Tovila Marjan Korinšek nam je v kratkem telefonskem pogovoru dejal, daje nepremičninsko premoženje Tovila veliko preveliko zanj in zato velika finančna obremenitev. Prenos lastništva na Slovenske železarne bo breme Tovilu olajšal in povečal njegove možnosti za prodajo. Brez dobrega lastnika Tovil nima prihodnosti, meni Korinšek, čeprav trenutno pozitivno posluje.
Tovil je po letu 1993 posloval pozitivno, razen lani, ko so nastale težave na trgu. vseskozi pa ga tišči breme prevelikega nepremičninskega premoženja. Zato je podjetje tudi občutljivo za vsako večjo finančno obremenitev in zato bi izplačilo delavskih zahtev zaradi neizplačanih plač, o katerih direktor meni, da še niso dokazano upravičene, finančno zamajalo podjetje.	B R
Zbor delavcev v podjetju Armature Muta
Delavci želijo videti socialni del pogodbe
pred prodajo podjetja tujcem
Delavci podjetju Armature Muta so se konec minulega tedna zbrali na zboru, ki gaje sklical SKEI - sindikalna podružnica družb Slovenskih železarn. Na zbor so povabili tudi predsednika uprave Slovenskih železarn dr. Matica Tasiča in voditeljico projekta privatizacije mag. Mirjam Jan Blažič. Delavci so od vodstva Slovenskih železarn zahtevali informacije o prodaji podjetja tujemu strateškemu partnerju in zagotovila, da po prodaji Armatur nemškemu podjetju Krom-bach ne bodo ostali brez dela in socialne varnosti.
Zbor se je začel brez
novinarjev
Kako se je zbor začel in o čem je na začetku tekla beseda ni znano, saj predstavniki vodstva Slovenskih železarn novinarjem niso dovolili vstopa v tovarniško halo, kjer je zbor potekal, češ da bodo na njem govorili tudi o stvareh, ki so poslovna skrivnost. Šele na zahtevo sindikalistov in delavcev so novinarjem dobre pol ure po začetku dovolili spremljanje zbora. Do konca o kakšnih poslovnih skrivnostih na zboru niso govorili. Res pa je, daje vodstvo Slovenskih železarn od delavcev slišalo veliko krepkih na svoj račun. Kaj so sindikalisti in delavci povedali na zboru? Armature Muta je najmlajše podjetje v okviru sistema Slovenskih železarn. Tovarno so zgradili po odločitvi bivše Železarne Ravne, ki je s sredstvi za nerazvite kraje želela pomagati manj razvitemu območju v Dravski dolini. V tovarni Armature Muta so Analizirali izdelke iz ravenske Minilivarne. Dobro zastavljen program, bližina obeh krajev in volja ljudi so prispevali k temu, da so “re-proverigo” uspešno zaokrožili.
Po začetnih težavah z obvladovanjem proizvodnje in pridobivanjem trgov je tovarna na Muti, organizirana kot TOZD, začela konec osemdesetih let uspešno poslovati. Z razpadom enotnega jugoslovanskega trga pa se je podjetje znašlo v velikih težavah. Vodstvo, strokovnjaki in delavci podjetja so marsikaj žrtvovali, da so podjetje rešili pred najhujšim. Ponosni so bili, da so brez pomoči koncerna, ki jih je po njihovem mnenju pri razvoju bolj zaviral kot jim pomagal, postali ena od dveh najuspešnejših družb v sistemu Slovenskih železarn. Nekajletno pozitivno poslovanje je podjetju celo omogočilo, da je izplačevalo nekoliko višje plače, kot so jih imeli v drugih družbah sistema. Ob tem pa so Armature v kriznih situacijah večkrat pomagale tudi
drugim družbam. Po navedbah sindikalistov je pripadnost podjetju naraščala, delavci pa so z optimizmom gledali v prihodnost.
Pismo sindikalnih zaupnikov vladi in javnosti
O tem, kaj seje zgodilo po tem, veliko pove pismo, ki so ga sindikalni zaupniki SKEI iz Armatur naslovili na vlado in javnost. “Privatizacije nismo imeli za zlo, saj smo pričakovali, da bodo potencialni strateški partnerji pridobivali lastniške deleže z vložki v našo repro-verigo. Ušteli smo se. Koncern je kmalu poskusil prodati družbo v celoti (100-odstotni delež), saj ima
vedno večje potrebe po denarju. Kako teče življenje na obrobju Slovenije jim ni mar.
Po seriji na videz nespametnih, pa tudi namernih potez vodstva koncerna - po raznih reorganizacijah, personalni uniji, stečaju Jeklolivame Ravne, najemih in nakupu Minilivarne iz stečajne mase - smo bili konec lanskega leta končno pripravljeni za prodajo. Zgodba o strateškem partnerju, s katerim vodijo pogajalci dolge in težke pogovore, je vse bolj temna.
Kljub poslovni tajnosti, zapovedani od uprave Slovenskih železarn in nadzornega sveta, so do nas pricurljale informacije, kijih lahko na grobo strnemo: Armature, ki so bila same zase vredne vsaj 20 milijonov
Predsednik uprave Slovenskih železarn dr. Matic Tasič je na zboru zagotovil, da zaradi prodaje podjetja noben delavec ne bo ostal brez dela in socialne varnosti.
mark, bodo skupaj z Minilivarnft ki jo je družba s kreditom odkup1" la iz stečajne mase za 3,6 milijonov mark - prodane praktično za nič Strateškemu partnerju ali kupčuj6 potrebno kupiti še zemljišče. Tre-ba je bilo ustanoviti dve novi p00" jetji: na starih Armaturah ostanejo zaposleni, nekurantne zaloge in dol-govi in še kaj. Potek dogodkov ' zadnjem letuje pripeljal družbo do tega, da niti vodstvo, niti za-posleni nimajo več nobenega vpb' va na poslovne rezultate. Krive6 za to, da se je najboljša družbo v sistemu Slovenskih železarn znašla pred stečajem, je uprav3 Slovenskih železarn. Kaj se ob stečaju dogaja, je znano. Ker kupec n6 kupuje dolgov, ki so nastali v zad' njem letu, jih bo moral prevzeti nekdo drug: morda družba Metal RaV' ne ali kar Stanovanjsko podjeti6 Ravne. Skupščina je tako in tako povsod ista. Vse, kar se dogaja in sC
bo še zgodilo diši po gospodarske161
kriminalu. Od odgovornih v vlad pričakujemo, da vzpostavijo pravni red in preprečijo povzročanje Šk°J de ljudem in državi - akterje pa n Al na primeren način odstranijo," P1' še v pismu sindikalnih zaupnik0' SKEI vladi in javnosti.
Neprijetna vprašanja za vodstvo koncerna
Na zboru so delavci vodstvu Sl°" veskih železarn postavili še več neprijetnih vprašanj ter na njegov ra-
Delavci bodo nadzirali uresničevanje zagotovil in obljub
Po končanem zboru so se delavci skupaj s svojimi sindikalnimi zaupniki še nekaj časa zadržali na “zboru po zboru”, na katerem so komentirali odgovore uprave. Sklicatelji zbora so nam povedali: Sandi Pungartnik, koordinator SKEI v Armaturah Muta: Najprej moram povedati, da obsojam potezo posameznikov iz vodstva Slovenskih železarn, ki na naš zbor niso pustili novinarjev. Odgovore na naša vprašanja smo s strani uprave Slovenskih železarn sicer dobili, vendar pa jim ne moremo v celoti verjeti, ker smo bili že prevečkrat
izigrani. Če dejanja uprave koncerna ne bodo v skladu z zagotovili in obljubami na današnjem zboru, bomo sklicali nov zbor, na katerem bomo zaostrili metode sindikalnega boja. Povedati morah1’ daje ekonomski položaj delavcev v podjetju slab’ temu primemo pa je tudi razpoloženje. Več kot p(” leta že prejemamo 70-odstotne plače, saj je 40 d° 50 odstotkov delavcev na čakanju.
Jože Kolar, sekretar SKEI-sindikalna podružnica družb Slovenskih železarn: Sindikat bo budn° spremljal, ali bo uprava koncema ravnala v skladu s terU’ kar je na zboru obljubil3. Prevečkrat smo bili že izigrani, da bi verjeli na besed0. Še zlasti budno bomo spremljali, kaj se bo dogajalo 1 okoli 60 delavci, ki jih, kakor smo slišali, ne b° prevzel kupec. Skratka, SKEI se bo še naprej dosledno boril za pravice delavcev.”	^

?Un izrekli tudi marsikatero kriti-K°. Navajamo le nekaj osrednjih vPrašanj: “Zahtevamo tisti del kupoprodajne pogodbe, ki govori o Us°di zaposlenih po prodaji Armatur Jn Miniiivarne. Osem mesecev že trepetamo za plače, ki so zaradi ča-Kanja na delo čedalje manjše. Glavni Krivec za to je uprava Slovenskih Kelezarn, ki nastopa tudi kot skup-
bi zaposlili v koncernu Slovenske železarne, druge delavce pa nameravajo pod enakimi pogoji zaposliti v drugih podjetjih. Pogodba naj bi bila podpisana 1. julija, za podpis bo pripravljena predvidoma prihodnji teden.
Mag. Mirjam Jan Blažič pa je povedala, da so se prodaje podjetja v vodstvu Slovenskih železarn lo-
J*° zboru
,0 zboru so se delavci pogovorili, kako bodo nadaljevali °°j za svoje pravice. Besedam vodstva koncerna očitno e verjamejo povsem.
jC'na družbe. Uničenje Armatur je 10 namerno. Ne verjamemo, daje °dstvo Slovenskih železarn z zve-ecimi akademskimi naslovi tako Sposobno, da je družbo v nekaj visečih spravilo na kolena. Kupec J® od prodajalca zahteval, naj iz obleče družbe naredi dve - seda-Ja družba Armature pa je predvi-ena za stečaj. Kaj se bo zgodilo z nelavci? P0 kakšni ceni bodo not-®nji lastniki dobili plačan svoj 20-dstotni delež? Ali bo bodoči ku-Pee vse dobil zastonj? Zakaj Krom-vl'en, ki kupi 90 odstotkov proiz-g^nje, ne izpolnjuje eksluzivne poplave! so izrazili nezadovoljstvo
[Udi
■	s trenutnimi razmerami v pod-Js tiU' Ker so izmenično že osem me-^cev na čakanju, prejemajo samo l "Pdstotne plače. “Naše plače so ,°l) podobne štipendijam kot pla-lavk’” j£ na z^oru dejala ena od deje vprašanja in očitke delavcev
najprej odgovoril predsednik tjPrave Slovenskih železarn dr. Ma-Tasič. O kupoprodajni pogod-n- n' želel govoriti, češ da pogajajo s kupcem še trajajo. Opozoril ’u.di, da lahko neustrezne infor-
■	aeije v javnosti otežijo pogajanja l;. Povzročijo podjetju škodo. De-j.Veem pa je zagotovil, da se zara-n-Prodaje Armatur in Miniiivarne Jln°v ekonomski položaj ne bo po-
abšal in da bodo ohranili social-(leiVurriost- Kupec bi naj zagotovil ‘o 290 delavcem (trenutno jih dela nj rniaturah okoli 200, v Minilivar-]j Pa okoli 150 - skupaj torej oko-n 50), spoštoval bi naj tudi veljav-h0 Podjetniško kolektivno pogod-' Osem invalidnih delavcev naj
tili strokovno in da si prizadevajo ohraniti perspektivo podjetja in delovna mesta.
Delavci besedam Tasiča in Bla-žičeve očitno niso povsem zaupali, saj so jima postavljali še dodatna vprašanja, velikokrat kar med tem, ko sta že odgovaijala na vprašanja. Eden od delavcev je celo dejal: “Ne bi rad grozil, povem pa vam, da ne boste več mimo spali, če nas boste izigrali.” Tasič mu je odgovoril, da dela strokovno in pošteno in da povsem mirno spi.
Delavci se želijo o vsem prepričati sami
Delavci so posebej vztrajali, da želijo videti socialni del pogodbe, ki govori o prevzemu delavcev in o njihovih pravicah, Tasič pa je vztrajno zatrjeval, da se pogoji za delavce s prodajo ne bodo poslabšali in da bodo ohranili delovna mesta.
Na koncu zbora so delavci sprejeli sklepe. Od uprave Slovenskih železarn so zahtevali, naj sindikalnim zaupnikom pred podpisom kupoprodajne pogodbe pokaže njen socialni del, tega naj pregledali tudi sindikalni odvetniki. Zahtevali so, da tudi po prodaji podjetja tujemu strateškemu partnerju vsi zaposleni ohranijo delovna mesta in socialno varnost po podjetniški kolektivni pogodbi. Delavci so terjali tudi izplačilo dragega dela regresa za letni dopust. Če uprava v tednu dni ne bo odgovorila na zahteve delavcev, bodo zaostrili metode sindikalnega boja za svoje pravice.
Tomaž Kšela
Sindikalna lista		
Junij 2000	Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo) SIT		Javni sektor* (nekdanje negospodarstvo) SIT
Prvi del		
1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00	3.869,00
- polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	1.933,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.347,00
2. Kilometrina (od 30. 5. 2000 dalje)	49,02	49,02
3. Ločeno življenje’	72.240,00	56.473,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec		
5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2000) - po SKPGD (na delovni dan)	572,00	572,00
Drugi del		
1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let	55.846,00		47.476,00
- za 20 let	83.769,00	71.213,00
- za 30 let	111.692,00	94.951,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	361.198,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje		550.053,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči* - po SKPD - ob smrti delavca	108.359,00	94.951,00
- ob smrti v ožji družini	54.180,00	-
4. Minimalna plača (od 1. 1. 2000)	74.262,00	74.262,00
5. Zajamčena plača	40.941,00	40.941,00
6. Regres za letni dopust		
- najmanj	107.712,00	107.712,00
- ali največ	128.346,00 (70 % povprečne slovenske plače)		
1.	Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS		
a enotnos
10
Okrožno sodišče v Mariboru je pred dnevi uvedlo stečajni postopek za podjetje MTT Tkanine. S tem je prenehalo delovno razmerje 244 delavkam in delavcem in se morajo v tridesetih dneh prijaviti na zavodu za zaposlovanje. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo Alenko Gril.
Mnogi delavci upajo, da se bo stečajna upraviteljica odločila za nadaljevanje proizvodnje, saj
št. 24 / 22. junij 2000___________
MTT Tkanin in njene matere MTT Tovarne tkanin Melje, prav tako v stečaju. Predsednik uprave Slovenske razvojne družbe Marjan Rekar je namreč predstavnikom Sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije in Neodvisnih sindikatov Slovenije obljubil, da bo Slovenska razvojna družba ustanovila novo (torej že tretje) podjetje, na katero bo prenesla proizvodnjo zdravih programov.
Delavci MTT Tkanin so pred dobrim mesecem demonstrj' rali, da bi lastnika prisili k bolj odgovornemu odnosu 0 usode tovarne, vendar jim žal ni uspelo.
MTT Tkanine v stečaju, 244 delavk in delavcev na zavodu za zaposlovanje
je imelo podjetje v zadnjem času dovolj naročil. V tem primeru bi stečajna upraviteljica poklicala nazaj na delo večje število delavcev. Po mnenju delavcev je izjemno pomembno, da proizvodnja čim prej ponovno steče, saj sicer poslovni partnerji lahko prenesejo svoja naročila drugam.
Delavci se jezijo na Slovensko razvojno družbo, ki je lastnica
Kakor navajajo sindikalisti, jim je Rekar obljubil, da bo novo podjetje ustanovljeno v dveh do treh tednih, kolikor je potrebno za registracijo podjetja na sodišču.
Vendar pa je voditeljica oddelka za gospodarsko sodstvo pri okrožnem sodišču v Mariboru Joža Nikolič sporočila, da sodišče še ni prejelo vloge za registracijo novega podjetja. Ko bo vložena, bo podjetje registrirano v
nekaj dneh, seveda če bo vloga popolna. Rekarjevo izgovarjanje na počasnost sodišča v tem primeru torej ni na mestu. Zato so delavci zdaj v dvomu, ali ima Slovenska razvojna družba resnično namen ustanoviti novo podjetje, ali pa se bo tudi v tem primeru zgodilo tako kot ob stečaju Metalne ECCE. Tudi takrat je Slovenska razvojna družba obljubila, da bo ustanovila novo podjetje
Metalna Nova, a ga do danes se ni, čeprav je od tedej minilo z več kot pol leta.
Ali ima Slovenska razvojna družba z ustanovitvijo noveg3 podjetja resne namene ali pa samo za zavajanje delavcev, ° ob stečaju podjetja MTT Tkanj ne ne bi pokazali vsega svojega ogorčenja, bo kmalu pokaz3
turistična
agencija

BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA Ljubljana, Dalmatinova 4
ATRISOVE POLETNE POČITNICE
Ob 10. obletnici poslovanja je turistična agencija Atris pripravila zanimivo poletno ponudbo z ugodnimi pogoji.
Cene so v tolarjih za eno osebo ali najem objekta na dan!
-	Fiesa, 3- in 4-posteljne sobe, TWC, polpenzion 5800 + T.T.
-	Seča, počitniški dom, sobe, polpenzion 4800.
-	Bohinj, počitniška hiša za 6-8 oseb , 4 sobe , twc, opremljena
kuhinja, gril, balinišče, 100 m od jezera, v sezoni 10.500
-	Pokljuka, apartmajska hiša, apartmaji za 2 ali 4 osebe , cena 7500 do 10.500 + T.T.
-	Piran, garsonjera za 4 osebe, od 1.-15. 7., 19. 8.-2. 9., kuhinja, twc, 7500 + T.T.
-	Mareda, dvosobno počitniško stanovanje, od 1.7. do 31.8., 7000
-	Savudrija, hišice za 4 osebe , polpenzion 4800, za otroke 30 odstotkov popusta
-	Atomske toplice, apartmaji za 4 osebe, od 25. 7. do 2. 9., 7200
-	Čateške toplice, od 23. 6 do 3. 9., hišica za 5 oseb z vstopnicami za termalno riviero, 9600
-	Mali Lošinj Nerezine, dvosobno stanovanje, od 1.7. do 19. 7., 10.500
Pokličite ATRIS, Dalmatinova 4, Ljubljana tel.: 061/43-41-255, 061/326-982 fax/odzivnik Prijazen dan in dopust vam želi direktor
Metod
Marjan Rekar:
Metalno in še nekatera podjetja je možno in smiselno sanirati
Gost na tradicionalnih pogovorih v A rt kavarni mariborskih Term predsednik uprave Slovenske razvojne družbe Marjan Rekarje pred dnevi v pogovoru z okoli sto mariborskimi gospodarstveniki, sindikalisti in politiki med drugim dejal, da ima Slovenska razvojna družba v Mariboru več podjetij, ki so sicer v težavah, vendar jih je možno in smiselno sanirati. Med ta podjetja je uvrstil Metalno, ki ima veliko tehnološkega znanja in dobre opreme, ter podjetja MPP na lokaciji Tama, ki bi jih veljalo reorganizirati in jim najti ustrezne strateške partnerje. Po njegovih besedah uspešno poteka tudi sanacija koncerna TVT in Palome na Sladkem Vrhu, ki prav tako potrebuje strateškega partnerja. Po Rekarjevih besedah nekateri v Slovenski razvojni družbi vidijo tudi molzno kravo in grešnega kozla za vse težave - tudi za tiste, kijih dmžba ne more rešiti.
Na vprašanje, kakšne so možnosti, da bi BMW na lokaciji Tama postavil tovarno za proizvodnjo avtomobilov, je Rekar odgovoril, da ni ne pesimist in ne optimist. Slovenska razvojna družba ima skupaj z mestno občino Maribor in Slovenijo enake možnosti kot vsi drugi zainteresirani, veliko pa bo odvisno od pogajanj. Izrazil je prepričanje, da te
teme ne velja medijsko preveč razpihovati, saj je znano, da to ne vpliva ugodno ne na tuj investitorje in ne na pogajanja.	.h
Sicer pa si mora Slovenija po Rekarjev1 besedah bolj prizadevati, da bi pritegnila ta je investitorje, saj so jim v preteklosti nek3 tere vzhodnoevropske države nudile boljše Pj goje V prvi vrsti pa je tujim investitorjem tre _ ponuditi tisto, kar lahko kupijo. Zato je Sl° venska razvojna družba že pripravila kataDS' v katerem ponuja v prodajo okoli 40 podje tij v svoji lasti.
Mariborski gospodarstveniki in delavci s
Rekarju zastavili tudi celo vrsto konkreta' vprašanj v zvezi s problemi v podjetjih, kis, v lasti Slovenske razvojne družbe. Eden °. bivših delavcev Tama je denimo vprašal,3 bo kupnina, ki jo bo konzorcij plačal za tj3' kup Tama, dovolj velika, da bodo delavci d°' bi I i poplačane svoje prednostne terjatve. Rek' je odgovoril pritrdilno in dodal, daje Slove3 ska razvojna družba stečajnemu upravitelj3 Tama že dala prvovrstne bančne garancije, za1 je zdaj od njega odvisno, kdaj bo delavce^ poplačal terjatve. Sicer pa bo konzorcij kup nino plačal v šestmesečnem roku po podp1' su pogodbe - to je letos poleti.
T.
Za vrhunske kulturne prireditve na Lentu ne bo vstopnine
V Mariboru je vse pripravljeno za začetek estivala Lent 2000, najbolj množične kulturne vM^abne Pr'reditve v državi. Narodni dom Mari bom v sodelovanju z mestno občino, dr-av° in sponzorji organizira festival tako, da e^e*ika večina koncertov in predstav brezplač-h' n^a letošnjem festivalu se bo od 23. junija c° julija zvrstilo več kot 300 predstav, kon-ertov in drugih prireditev, na katerih bo na-j °Pil° 3500 izvajalcev iz 30 držav. Organiza-0rJ' Pričakujejo pol milijona obiskovalcev.
luko kot vsako leto bo glavni pokrovitelj estivala Nova Kreditna banka Maribor, ki si p uesedah predsednika uprave dr. Jožeta Glo-o°vska prizadeva tudi za kakovost življenja okolju, kjer posluje. Po besedah direktorja !_ ar°dnega doma v Mariboru Vladimirja Ru-avine bodo tudi letošnje osrednje festival-e prireditve na plavajočem dravskem odru, j?Je zaščitni znak festivala. Med nastopajo-'nn je veliko znanih imen in ansamblov, ome-Jamo le nekatere: Balet in opera Slovenskega arodnega gledališča Maribor, Dorde Bala-
ševič, Big Band RTV Slovenija, Vlatko Ste-fanovski, Miroslav Tadič, Alfred de la Feja, folklorne skupine s Filipinov, iz Kolumbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Italije, Hrvaške in Nizozemske, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Tomaž Domicelj, Andrej Šifrer, Rdeči dečki, Lara Baruca, Mi2, Dogma, Zmelko-ow, Pero Lovšin, Ali En, Zabranjeno pušenje, Moonlight cats, Monty Alexander, Eddie Gomez, David Youssef, Belo Fleck, Gledališče Ane Monro, Teater Gromki, Gledališče Torpedo, Grejpfrut, Polona Vetrih, Saša Pavček, Gojmir Lešnik Goje, Jernej Kuntner, Boris Cavazza, Midnight Sun Trio, Boštjan Gombač, Daniel Čeme, Bojan Cvetrežnik, Iztok Mlakar...
Organizatorji festivala bodo v okviru športnega Lenta organizirali kolesarski maraton Slovenija kolesari, mednarodni šahovski turnir, državno prvenstvo v SKIJETU, tekmovanje za slovenski pokal v odbojki na mivki ter 24-urni košarkarski maraton, atrakcija festivala pa bodo skoki s starega dravskega mostu.
T. K.
Lepa gesta mariborske drame
V Drami Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru so se ob koncu letošnje jubilejne 80. sezone odločili za lepo gesto. Za retrospektivo vseh predstav, ki sojih v tej sezoni premierno uprizorili, so bile karte vsem obiskovalcem na voljo brezplačno. Retrospektivo so tako poklonili svoji zvesti publiki. Ogled so omogočili tudi marsikomu, ki si med letom zaradi pomanjkanja denaija obiska v gledališču ne more privoščiti. Vstopnice so tudi “pošteno” porazdelili med zainteresirane, ki so na blagajni lahko dvignili samo eno.
Med retrospektivo je bil odprt tudi Klub kabaret, kjer so obiskovalci lahko dobili vse informacije o repertoarju za naslednjo sezono - o gledališki ustvarjalnosti so lahko izmenjali poglede tudi z dramaturgi, igralci in direktorjem drame. Za obiskovalce so pripravili tudi plakate, gledališke liste in drugo gradivo, ki jih bo spominjalo na letošnjo plodno sezono, v kateri so uprizorili 372 predstav, ogledalo si jih je 45.000 obiskovalcev.	j k.
r* ~	/___Ocenjeni življenjski stroški
Ho Čem smo (pre)živell7 tri- in štiričlanske družine
iksa“rin
ije
Y~plr-evanie' razsvetljava Sy~2°§Podiniska oprema
rj-j-VžPuainisKa oprema .^Higiena, zdravstvena nega k-. Uzobr., kultura, razvedrilo
I . M f	n C  _	I 1 I
kultura, razvedrilo '^-Irgrnetna sr. in storitve VČBfizni predmeti in storitve >Lprugi izdatki
|!?®i rasti košaric V. 00/IV.00
SKURAjjvSIT)
Tričlanska delavska družina
povprečna
košarica
64.570,7!
8.975,14
7.585,00
32.135,86
9.220,24
27.446,42
29.229,77
15.341,01
20.838,62
44.920,43
50.019,10
5.071,44
50.385,93
minimalna
košarica
49.388,22
3.415,28
4.100,00
19.910,37
7.103,68
19.687,98
20.442,54
8.101,07
17.589,96
16.210,26
16.680,14
2.958.82
12.784,45
mini. mes. košarica
49.388,22
3.415,28
4.100,00
1.061,07
0,00
16.020,61
18.012,88
0,00
10.987,42
7.849,49
7.613,84
0,00
11.440,01
Štiričlanska delavska družina
povprečna
košarica
79.628,33
9.018,02
7.585,00
39.069,87
10.961,96
33.518,90
36.129,54
18.420,77
23.099,52
50.786,67
61.886,0!
6.323,00
53.843,08
365.739,71	198.372,78	129.888,81	430.270,67	233.585,37	150.448,07
minimalna
košarica
60.295,87
3.433,65
4.100,00
24.210,74
7.845,77
23,710,45
24.414,72
9.470,81
19.266,07
18.394,18
21.988,52
3.286,02
13.168,58
mini. mes. košarica
60.295,87
3.433,65
4.100,00
1,170,29
0,00
19.271,00
21.492,92
0,00
12.642,62
8.081,14
8.520,56
0,00
11.440,01
Indeks cen življenjskih potrebščin V.00/IV.00
100,1
100,2
100,0
100,1
101,2
101,0
101,0
100,3
100,8
100,6
100,4
100,5
100,5
Indeks cen življenjskih potrebščin V.00/Xl 1.99
102,8
100,8
104,9
102,0
103,2
105,5
107,1
102,0
103,3
103,1
105,1
103,7
103,7
3r°Pnia rast Košaric V.00/V.99 k'rneriava ocenjenih in dejanskih ^Sžžrjc za april 2000_______________
0,50
9,46
0,99
0,52
9,70
0,99
0,48
10,28
0,98
0,50
9,56
0,99
0,51
9,67
0,99
0,48
10,30
0.98
lura življenjskih stroškov (maj 2000)
Statistični urad Republike Slovenije
Izračun: Strokovna služba Predsedstva ZSSS
KOMENTAR:
Inflacija je maja letos znašala 0,5 % oziroma v primerjavi z decembrom 1999 3,7 %. V maju se je šest košaric, ki jih spremljamo v Novi Delavski enotnosti, podražilo za 0,48 do 0,52 %.
Zadnji dve podražitvi motornih bencinov še nista bili upoštevani v majski inflaciji, ker sta se zgodili po datumu, ki je metodološko določen za opazovanje cen naftnih derivatov.
Junija bosta na inflacijo vplivali za kar 0,56 %!
Objavljamo tudi primerjavo med ocenjenimi in dejanskimi košaricami za letošnji april. Kot vsako leto je namreč Statistični urad Republike Slovenije izračunal dejanske košarice za april 2000. Razlika med ocenjenimi in dejanskimi košaricami je znašala približno 1 %.
Strokovna služba
Za pokale so se merili tudi šahisti.
Tone Rozman pozdravlja udeležence srečanja.
Drugo srečanje delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije
Ekrojevci so v polfinalu odpravili Planiko Turnišče, v finalu pa četrto ekipo Mure.
Odbojkarice Lisce so bile po zmagi zelo vesele.
Veliko zmagovalcev, najboljši Celjani
V Ljutomeru seje na povabilo Sindikata tekstilne in usnarskopredelovalne industrije Slovenije (Stupis-a) prejšnjo soboto zbralo skoraj tisoč delavcev the dveh industrijskih dejavnosti. Domačinom je k dobri organizaciji pomagalo tudi vreme, ki je bilo kot nalašč za naporne in dolge tekme. Nogometaši, teh je bilo največ, so začeli igrati že pred deseto uro in končali nekaj pred peto uro popoldne.
Udeležence srečanja na Hipodromu Ljutomer je prva pozdravila Erika Kerčmar, predsednica Stupis-a Mure, nato je ženski pevski zbor Mure je zapel Zdravljico. Udeležence je zatem nagovoril predsednik Stupis-a Tone Rozman. Poudaril je, da so tekstilni in usnjarski delavci preživeli že veliko hudega, vendar niso zlomljeni. Združeni v svojem sindikatu tudi v prihodnje ne bodo dovolili, da bi z njimi politiki manipulirali. Sindikat tako ne bo dovolil, da bi zaposleni delali le za 50.000 tolarjev plače. Člane sindikata in druge delavce je pozval k enotnosti.
Nato seje zahvalil organizatorjem in številnim sponzorjem, ki so podprli organizacijo srečanja. Udeležence je pozdravil tudi ljutomerski župan Jože Špindler. Srečanje je uradno odprl sekretar območne organizacije ZSSS in Stupis-a Danilo Šipoš.
Kar 24 ekip je tekmovalo v malem n®
gometu. Od štirih ekip Mure sta se v p°
finale uvrstili dve, označeni s številk^ ma tri in štiri, v finale pa slednja, ki J
klonila proti Elkroju. V namiznem
su je nastopilo 20 ekip, v kegljanju moških ekip in šest ženskih, v odboj devet ženskih ekip in v šahu 11 ekip-ganizatorji niso prejeli nobene pritožne; Poškodb in utrujenosti je bilo nekaj U P . nogometu. Izračunali smo, da so najbolj brcali žogo skoraj dve uri in pol, kar J veliko tudi za prave profesionalce.
Prijetneje je bilo udeležencem, se udeležili pohoda po poteh prleške ku turne dediščine.	..
Ekipno so organizatorji ugotavlja'1 rezultate območnih organizacij Stupis'^ Rezultate seštevali kar dobre tri ure (ku* neje so nam izdali, daje bil kriv računa nik), in zato začeli pokale deliti šele P osmi uri zvečer.
Da pa v tem času ni bilo nikomur do'S čas, je poskrbel ansambel Prerod s K° lom in Simono. Za zabavo je skrbela tu di Trezika iz Negove. Organizatorji vodstvom Branke Novak so pripravili tu velik srečelov, za katerega so dobitke pn spevali sindikati podjetij.	^
ki s°
V namiznem tenisu sta bili najboljši dve ekipi Bele krajine>
Rezultati: Odbojka, ženske: 1. Lisca Sevnica, 2. Mura Murska Sobota, 3. Prevent Slovenj Gradec. Kegljanje, ženske: L Konus Slovenske Konjice, 2. Mura 1, 3. Mura 2; kegljanje, moški: Mura, 2. Bela krajina, 3. Tosama Vir pri Domžalah. Namizni tenis, moški: L Novoteks Metlika, 2. Comet Metlika. 3. Mont Kozje. Šah: 1. Tovarna nogavic Polzela, 2. Prevent, 3. Lisca. Mali nogomet: L Elkroj Mozirje, 2. Mura 4, 3. Planika Turnišče. Ekipna razvrstitev: I. Območna organizacija Celje, 2. Območna organizacija Pomurje (Ker sta obe ekipi zbrali enako število točk, je odločilo več prvih mest), 3. Območna organizacija Posavje, 4. Koroška, 5. Bela krajina, 6. Domžale, 7. Gorenjska, 8. Ljubljana z okolico, 9. Dolenjska in 10. Ptuj.
^ nogometu so zmagali igralci Term Maribor
Publika je odbojkarice zelo spodbujala.
srečanje delavcev v gostinstvu in turizmu
Na Gorenjskem je bilo lepo
razpoloženje je skrbel Ansambel Strmina.
Dušan Semolič se je zahvalil SGiT za sodelovanje pri akcijah ZSSS in zaželel še več
enotnosti. Skupaj bomo močnejši, je poudaril.
Prejšnji petek seje več kot 300 članov Sindikata gostinstva in turizma Slovenije zbralo na tradicionalnem srečanju v Kranjski Gori. Za dobro organizirano druženje so poskrbeli člani območnega odbora SGiT za Gorenjsko in domačini iz Hotela Kompas Kranjska Gora. Kot je po srečanju ocenila sekretarka sindikata Karmen Leban, je vse poteklo vzorno, le zaradi majhnih (“gorenjskih”) porcij se je udeležencem morala opravičiti.
V športnem programu so se fantje pomerili v nogometu, dekleta pa v odbojki na mivki. Precej udeležencev si je medtem ogledalo naravne znamenitosti, Zelence, Planico, Vršič a
Po končanih športnih tekmah je bilo še družabno srečanje, ki ga je povezovala Saša Pivk iz Radia Sora. Organizatorji so pripravili velik srečelov, na katerem je zadela skoraj vsaka srečka. Udeležence je spravil v dobro voljo zlasti Sašo Hribar. Za prijetno razpoloženje pa je dolgo v noč skrbel ansambel Strmina. Pred začetkom družabnega srečanja je udeležen-
butbri!Šlm odbojkaricam je Iztok Bratož podelil golido z
Sašo Hribar sije poleg številnih politikov “sposodil” tudi kitaro.
ce pozdravi)predsednik SGiT Iztok Bratož. Čeprav srečanje ni bilo politično obarvano, ni pozabil omeniti nove vlade in možnosti za ponovni razvoj turizma in gostinstva v Sloveniji.
Udeležence je pozdravil tudi predsednik ZSSS Dušan Semolič. Poudaril je zlasti potrebo po večji enotnosti sindikatov. Enotni bi v prizadevanjih za uskladitev izhodiščnih plač z minimalno plačo, kar delodajalci zavračajo, tudi več dosegli.
F. K.

aMor&č/ta

Zdaj pa se našemu direktorju tresejo hlače kot šiba na vodi,” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal rezkar Vili in veselo zarezal velik pohan zrezek na krožniku pred sabo. “Tako ljubeznivo kot danes zjutraj delavcev še nikoli ni pozdravljal.”
“Pomislite, mene je vprašal celo po zdravju moža. Sploh nisem vedela, da je seznanjen s tem, da se je moj mož prejšnji teden lažje ponesrečil,” je dejala kuharica Špela. “Zadnje dni je naš direktor tako ljubezniv, da se od njega cedita samo med in mleko. Danes mi je naročil, naj za malico pripravim pohane zrezke s pomfri krompirjem in paradižnikovo solato. Še prejšnji mesec pa ste morali jesti samo ričet in joto, češ da bo tovarna propadla, če ne bomo varčevali. Zares ne vem, kaj se dogaja z njim.”
Le kaj bi se dogajalo...? "je
odvrnil Vili. “Strah ga je! ’
“Česa bi ga bilo strah ? ” je nejeverno vprašala Špela.
“I, le česa ...?” je z zateglim glasom dejal Vili. “Strah ga je za svoj stolček. Ali ne vidiš, kaj dela nova vlada. Državne sekretarje in direktorje javnih podjetij menjuje kot po tekočem traku. Prej je bilo našemu direktorju malo mar za nas delavce, še manj pa ga je zanimalo, kaj si o njem mis-
z
“Med drugim je naš direktor odločal tudi o tem, koga bomo zaposlili,” je naprej pojasnjeval Rudi. “Zato je v upravi zaposlil ta svoje sorodnike in pet prijateljev, za katere nihče ne ve, kaj počnejo. V proizvodnji pa delavcev primanjkuje, zato moramo delati nadure, ki nam jih ne plačujejo.”	^
“To pa še ni vse!" je nadaljeval Vili. “Naš direktor se je včasih tudi spotil - in to pri igranju golfa. Članarino zanj je golf klubu seveda plačevalo naše podjetje. Direktor je imel navado reči, da mora igrati golf, čeprav mu je to neprijetno, ker na golf terenih lobira za naše podjetje in pridobiva posle. Za denar podjetja je pogosto s svojimi kolegi lobiral tudi na večerjicah v dragih restavracijah, v nočnin klubih in igralnicah, iz enakega razloga pa se je vozil tudi z dragim avtomobilom, ki si ga je kupu
Iz dnevnika delavca Jožeta	
Za pt	fdietja
brez dir	ektorjev!
V
z
iz denarja podjetja.
“In kaj bo po tem, če nam bodo odstavili direktorja?” je P°' vprašala Špela.
“Le kaj bi bilo ...? Nič se n« bo spremenilo!” je dejal Vilu “Nastavili bodo novega!"
“In kaj bo ukrenil novi direktor?” je zanimalo Špelo.
“Le kaj bi ukrenil...?" je zategnil Rudi. “Novi direktor si bo na račun tovarne naročil nov luk-
V
limo. Zdaj, ko ima občutek, da se mu je zamajal stolček, pa išče pri nas podporo.”
“Morda misli, da bomo njemu v podporo organizirali demonstracije, če ga bodo odstavili,” se je zarežal skladiščnik Rudi. “Kar se mene tiče, bi demonstriral samo, če bi nam kdorkoli hotel odstaviti našo zlato in izvrstno kuharico Špelo! Špela, za takšno malico, kot si jo pripravila danes, grem demonstrirat pred parlament, če boš kdaj potrebovala mojo podporo.”
“Zakajje našega direktorja strah, da ga bodo odstavili? "jepresenečeno vprašal mizar Tone. “Saj vendar naše podjetje ni javno podjetje, ampak čisto navadna gospodarska družba.”
“Le zakaj... ? "je zopet z zateglim glasom dejal Vili. “Prvič: naše podjetje posluje z javnimi podjetji, zato praktično od njih živi. Drugič: naš direktor za položaj, ki ga zaseda, nima ustrezne izobrazbe in znanja. Tretjič: naš direktor dobro ve, da so ga na direktorski položaj spravili njegovi politični prijatelji in botri. Tako kot so ga njegovi strankarski kolegi posadili na direktorski stolček, ga lahko njegovi politični konkurenti s položaja tudi odstavijo. Zaradi sprememb v vladi se bo namreč spremenilo tudi razmerje moči med različnimi političnimi opcijami v nadzornem svetu naše družbe.”
“Če te prav razumem, je lahko zaradi vsega tega naš direktor ob delo?" je povprašal Tone.
“Ob delo ne more biti, ker on v tej tovarni ni še nikoli nič delal! "je pojasnil Vili. “Lahko pa je ob direktorski stolček in ob svojo menedžersko plačico. Seveda pa bo v primeru, če ga bodo odstavili, dobil bogato odpravnino, saj vsi vemo, da si je menedžersko pogodbo sestavljal sam.”
“Kaj pa je pravzaprav doslej delal pri nas ta naš direktor, če pravite, da ni nič delal?” je zvedavo povprašala Špela.
“I, kaj... ?” je začel pojasnjevati Vili. “Odločal je, koga bo naše podjetje sponzoriralo in kateri politični stranki bomo pred volitvami finančno pomagali. Poleg tega je odločal, pri katerih dobaviteljih bo naša tovarna kupovala. Zato smo kupovali samo od njegovih kolegov. Prav tako je odločal, katerim dobaviteljem bo naša tovarna redno in v celoti plačevala račune, ne glede na to, kako visoki bodo, katerim partnerjem pa sploh ne bo plačevala. Takšnih in podobnih obveznosti je imel naš direktor še veliko.”
suzen avto, dosedanjega direktorja pa bo zamenjal tudi na golf‘8’ riščih, v dragih restavracijah in v igralnicah, kjer bo lobiral za naš* dobro. V upravi bo zaposlil svoje prijatelje in sorodnike, odloča pa bo tudi, koga bo podjetje sponzoriralo oziroma kdo bo živel na račun našega denarja. Skratka, vse bo teklo naprej kot doslej!
“Kaj pa bo z nami?” je vrtala naprej Špela.
“Le kaj bi bilo lahko z nami...?” je dejal Vili. “Ti boš zopet Zd malice kuhala ričet in joto, mi pa bomo naprej garali kot črne zf1' ne v proizvodnji. Še naprej bomo morali delati nadure, ki nanij ne bo nihče plačal. Vse bo normalno teklo naprej! ”
“Kaj pa, če nam bo novi direktor znižal plače?"
“Plače imamo že zdaj tako nizke, da nam jih ne more nihče veC znižati," je dejal Vili. “Če bi nam novi direktor plače znižal, ne mogli več preživeti. Tega pa si noben menedžer ne more privoščiti, ker nas potrebuje. Brez nas in našega dela ni njihovega golfa, Pa dragih avtomobilčkov, pa lobiranja v restavracijah ter igralnici in podobno."
“Če te prav razumem, naša tovarna ne bi pravzaprav nič pridobila in nič izgubila, če bi nam zamenjali direktorja?" je še napreI vrtala Špela.
“Tako je!” ji je pritrdil Rudi. “Odstavili bi nekoga, ki tukaj nič počel, in nastavili drugega, ki bi ga pri tem zamenjal! "
“Morda pa novi direktor ne bi bil tako ljubezniv in prijazen kot je zadnje dni naš stari direktor," je menila Špela.
‘To je sicer res, vendar pa bi pred novimi volitvami, ko bi se tua
njemu začele tresti hlače za stolček, postal prijazen tudi novi direktor,” je dejal Vili. “Skratka, Špela, popolnoma vseeno je, kdo vod[ podjetje, če je nastavljen po politični liniji. Če naša tovarna ne o< imela v vodstvu nekaj mednarodno priznanih in slabo plačanih strokovnjakov, ki dejansko tovarno vodijo, bi že tako in tako šla zdavnaj v stečaj.”
“No, zdaj pa mi je končno jasno, koga bom jeseni volila na državnozborskih volitvah!” je veselo vzkliknila Špela.
“Koga?” smo presenečeni povprašali vsi v en glas.
“Tisto stranko, ki bo obljubila, da bo stare direktorje odstavil’ novih pa ne bo imenovala!" je pojasnila Špela. “Moje predvoldno geskMHxZxipodjetj(M)re^liMktoijevr^^^^^^^^^^^^^^^
Izguba ljubice
Rekreacija
Brez obleke
“Šef, zahtevam izplačilo regresa za letni dopust! ”
“Ne govori neumnosti, saj si ga dobil na tekoči račun že maja! " “Presneta žena, kar naprej me podpihuje! Tega, da sem prejšnji mesec dobil izplačan regres, pa mi ni povedala."
“Zakaj na seminarje in golf turnirje nič več ne hodiš s svojo prelepo tajnico," je eden od direktorjev vprašal drugega in mu pomežiknil.
“Ah, sranje! Poročila se je!"
“Res? S kom?”
“Z mano! ”
“V čem je razlika med igranjem golfa in skakanjem čez plot, saj se človek pri obeh stvareh enako rekreira ? " “S tem, da igrajo golf, se hvalijo vsi - tudi tisti, ki ga ne igrajo. To, da skačejo čez plot, pa vsi tajijo - tudi tisti, ki si večkrat privoščijo to obliko rekreacije."
“Pregovor pravi, da obleka redi človeka! Gospodična, ali se tega zavedate?"
“Ne vem, na kaj namigujete.
M
no in glasno pa vam moram p°' , dati, da sem jaz naredila karie f° prejšnji službi brez obleke! ”

MOTI haSveti SQLIDARITY
(26.)
Piše:
Lidija Jerkič
Jf°braževanje 0elavcev
Izobraževanje delavcev ureja 43. ei1 kolektivne pogodbe dejavnosti.
.u L'*en ureja več vrst izobraževanja: °braževanje v lastnem interesu de-JVea> izobraževanje v interesu delo-aJalca, izobraževanje med delovnim asotr> in izobraževanje izven delov-aga Časa. Pravice za posamezno ob-° izobraževanja so različne, v ^luvcc seje dolžan izobraževati,
> §a delodajalec napoti na izobra-ev<tnje. Če je tako izobraževanje organizirano med delovnim časom, se ,as lz°braževanja šteje v redni delovni as» delavec pa ima enake pravice, kot e bi delal. Če je izobraževanje orga-'Zlrano izven delovnega časa (iz-raževanje ob delu), pripada delavcu Pavica do določenega števila plačali dni za pripravo na izpite. Kolek-na pogodba dejavnosti določa tu-.’ na se obseg delovnega časa, name-Jen za izobraževanje, določi glede na °izino in vrsto izobraževanja s po-j °dbo. Kadar se delavec izobražuje v Q, ernsu delodajalca oziroma je na iz-v ružcvanje napoten, mu pripada po-Jeacilo stroškov, povezanih z izobra-Vanjern: prevoz, kotizacija, šolnina, °ski prehrane in stroški bivanja, ra-nCn če delodajalec sam krije stroške, Rezane z izobraževanjem.
^akon o delovnih razmerjih v 69. v enu določa, daje delavec za neupra-neno odklonitev izobraževanja, iz-z, PH'njevanja in usposabljanja, ki ga JP,eva delovni proces, ali za neupra-v Ceno kršenje prevzetih obveznosti Zvezi z izobraževanjem disciplin-v 0 [n materialno odgovoren. Dela-j 'c Je disciplinsko odgovoren le, če ni^šna kršitev določena s podjet-„ , 0 kolektivno pogodbo oziroma sPjošnim aktom.
pozoriti velja še na določilo zad-h °dstavka 43. člena (Aneks št. 1 ^PD, Ur. 1. RS, št. 14/99), ki dolo-(j jda se za izobraževanje v interesu ^dajalca šteje tudi izobraževanje ^nikalnih zaupnikov o kolektivnem n ^arjanju in delovnopravni zako-jl^aji, kar pomeni, da vsi stroški, ki ob ‘Ula delavec v zvezi s takšnim iz-^faževanjem, bremenijo delodajalci,,j Cas izobraževanja pa se všteva v elovni čas.



S

M8iS8§
ielavska enotnost
16 n'
št. 24 / 22. junij 2000
NAGRADNA KRIŽSS
ORGANIST
HERNIJA
(Kaspar)
''v-;	-
\ l.	w	____^_
■BHBiilflHfl IH1
Nova
Delavska
enotnost
RASTLINA
S
STEBLOM
PODELJEVALEC DOKTORSKEGA NASLOVA
Murn
PETER
AMBROŽ
VOZNIK
MOTORJA
ZIDAK
GLAS
OTOK
V
JADRANU
VNETJE
SKLEPOV
STAROGRŠKI UTRJENI DEL MESTA
FIZIKALNA ENOTA ZA MOČ
KAZENSKO TABORIŠČE ZA POLIT. ZAPORNIKE V SZ
SLED V SNEGU
ASTENIČEN
ČLOVEK
PERJE PRI REPI
NEZNANEC
ZAKLJUČNI
DEL
SKLADBE
LUKA V IRANU
OBLASTA
BAKTERIJA
BERILIJ
MESTO NA PORTUGAL.
LJUDJE KI GOJIJO ASKEZO
OBLIKA
IMENA
EDVARD
DEL PUŠKE
SVEČENICA V APOLON. SVETIŠČU
SLOVENSKI
ILUZIONIST
(Miran)
AMERIŠKI
IGRALEC
(James)
MOŠKI
PEVSKI
GLAS
I POVOJ (zast.
OGRAJEN PROSTOR V CERKVI
STOŽČASTI
INDIJANSKI
ŠOTOR
ANTON
TROST
OBLJU-
BLJENA
DEŽELA
MESTOV ITALIJI JUŽNO OD PADOVE
KDOR NASTOPA V CIRKUSU
Nagradna
križanka
_št24
f TEŽKAJ
kovinaI
(znak: Zn)
TESAN
LESENI
POLIZDELEK
UGASEL CENTRALNI VULKAN (iz črk MARA)
SLOVENSKI
KONSTRUKT
OBDELOVAL
STROJEV
PREBIVALCI
ISTRE
MAMINA
SESTRA
PETER
NOVAK
AM. PISATEL (George)
BREZALK. Pl
DEL
OBRAZA
AMERIŠKI
PLES
PISATELJICA
LINDGREN
RAZSVET-
LJAVA
(starinsko)
KRAJ NA OTOKU PAŠMANU
PTIČ PEVEC
PEVEC
PESTNER
FR. IGRA S KARTANI
SMUČI
(nordijsko)
RDEČI KRIŽ
KDOR DELA DNINO
PREBIVALKA!
IRAKA
PREVLEKA ZA STENE
LJUBEZEN-
zmSeKn'ek
SNETJA-
VOST
ANTON
OCVIRK
NAPAD
NA
ZNANO
OSEBO
GRŠKI
BOG
LJUBEZNI
ZAPORNIK
KRAJ PRI TUHINJU
HOKEJSKA
PLOŠČICA
SILICIJ
PTICA UJEDA
NADAV
KRILO
RIMSKE
KONJENICE
ANTON
ČEHOV
| ZEMELJSKI TEČA.
NAVJE
BIVŠI POLI-1 TIK (Sašo)
UNIVERZITETNO IN PRISTANIŠKO MESTO V INDIJI
PERZIJKA
LEŽANJE (star.)
RADO
LORBEK
OBMOČJE.
POVRŠINA
MANJŠA.
LEPO
IZDELANA
ŠKATLA
MAJHEN
VRAT
ZAČIMBA,
POPEK
KAPROVCA
SKUPINA
CELIC
ISTE
VRSTE
NOVO
SREBRO
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 24(22. 6. 2000):
1:.........................................
2:.........................................
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izreži*6' pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Sl°v, nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 5**^ tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštev' bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 3. julija 2000.
Pravilna rešitev gesel iz 21. letošnje številke Nove Delavske enotno^
1. SEDEM LET SKOMIN, 2. MARILYN MONROE, 3. ARTHUR MILL^ Nagrado 5000 tolarjev prejme Ivan Žohar, Pod smrekami 15,3311 Šempete