|K IX 14, APRIL 20074
řešili problem
Sola inýřféč v pod isto streho.
POSLOVALNICA DOMŽALE
POSLOVALNICA LJUBLJANA
Slovenska 54a,	Ljubljanska 80.
1000 Ljubljana	1230 Domžale, p.p. 137
Tel.: 01.-433 71 73	Tel : 01.721 96 80
Fax 01/ 433 62 05	Fax: 01/721 15 87
E-poSta	E-poSia.
inlo@golflunsl.Si	0omzal6@goltturistsi
Vaš sveiovalec za potovanja po naroćilu • lelalske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoja avtomobilov • ooćitnice. ootovania in izleti • seimi in strokovna Dolovania • lezikovni tećaji v tujini ■ zavarovania za potovanja
TURIZEM IN RENT AGENCIJA Tfdinova 3, 1000 Ljubljana Tel : 01/433 71 73, taks: 01.433 62 05 E-pošta inlo@goltturist.si

ISDN.t 00 ISDN.200 ISDN.300 ISDN.400 ISDN.S

Vrednote se ne spremín|a|o. Spreminfímo se ljudje. spreminja se čas. spreminja Se tehnologija - spremenil se je telefon, vendar samo zato. da bi mi postali bolj svobodni in povezani. V enem paketu se začne svoboda dveh linij. preglednosti klicev in hitrejšega vscopa v
digitafljpomrežje Telekoma Slovenije.
Trgovina "Zastopnik"
Felix Trade, d.o.o.. Ulica pod gozdom 2, Trzin
Vabimo vas v našo prodajalno, kjer boste lahko izbirali različno blago:
•	tekstil • kozmetiko • avdio-video kasete • filme za fotoaparate, baterije
•	namizne prte • pijaćo • darila • vse za šolo • obutev • blago za gospodinjstvo • in vedno nekai novega - nepričakovanega!
Cene so zelo ugodne, ker je blago carinskega porekla.
Na pročelju naše trgovine smo odprli avtomatsko videoteko - "videomat". V njej si lahko sposodite in ogledate preko 400 filmov v klasičnem videu in DVD tormatu.
Bralcem Odseva in našim krajanom smo pripravili posebno ugodnost: Kdor bo přišel z Odsevom in se vpisal v videoklub, bo deležen promocijskega vpisa - brezplačno.
Videoteka deluje neprekinjeno 24 ur na dan.
Vpisujemo od ponedeljka do petka od 11. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure.
•ib* CcSv
4j.Mfiuuia. Sa 1236 1xy* Gércjzieu^tčtica je adjirata od 7. do 22. ure. leie^ott: Of/ 564 17 43. ÇSTtt: 041/ 755 5X3
Oá-ie/u-ev-cUnica cm Cta/iáa SWa éetUtatc eJf*^ jireêiualcem. "7ifi*a yi f. maj ût tS. maj - i jitaynié itt jím AÁniti jelita friijetno fVWf*
"Wtije in itoíe into jtoittUMÍi je tudi na Mt*-OáiJÁoualecm nudimo áotjat ijâot iladoledw* najmtajie pa uho /toútaviíi tudi
VRTNARSTVO GAŠPERLIN
K I) O M I \ L E ZEMLJE, KOMPOSTNE MEŠANICE
Na lasi 6 in Blatnica I, 1336 Trzin e-mail: PRD5T0R.doo@5IDL.NET Tel.: 01/563 70 03. 563 10 M5. tax:01/563 70 OM. GSM: OMI 694 38M
KMETI JA- AG d.o.o. •^Mf^tf*	Moste 99.
1218 Komendi
C	n	Tel.: 01/834-35-87
' ~	Fax: 01/834-14-71
Vrtnarska proizvodnja in trgovina
Pestra ponudba balkonskega cvetja: bršljanke, pelargonije, sulfinije, fuksije ... Semena in gnojila za vrt Sobne rastline
Namenski subtrati za spomladansko presajanje Sprejemamo korita za zasaditev po vaši želji
Izdelulemo: lokaciiske dokumentacije, prostorsko izvedbene akte, projekte visokih gradenj, projekte nizkih gradenj, projekte zunanjih ureditev in prpjekte notranje ureditve.
Izvalamo: Gradbeni inženiring, strukovne nadzore in svetovanje v gradbeništvu.
Vsem bralcem Odseva čestitamo za občinski praznik 15. mal
OiJÇR&PÔEVALittlCA TJtZIïC - M. Todobnik
■Alatnica 12, tel.: 162-11-03
Odprto
vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Odprto: ponedeljek, - cetne/ç 6.00 - 22.00 petek -sobota: 6.00 - 24.00
iTrudimo: tople malice
jedi po naročitu
•Vsak petek. živa giasba in odojek
Čestitamo vam za
Těsnila Trzin, d.o.o.,
Jemčevac. 12, 1236 Trzin
.(o0an|e • S"™ těsnila • 9um„dnje
Vsem občanom Trzina čestitamo za 1. maj in občinski praznik, 15. maj
Fino presejani kompost), zemlje in zemljske fflManlce za vrtove, zeleniće, grmovnice, tople grede, lončnice in druge namene, pričakujkmo vas ob diskontu vele
v jarAah pri domžalah -----------------
popirnica
čačka
Trzin, Kidričcva 11 tel: 72 11 0I4
servis
Vsem bralcem Odseva voščimo lepe prvomajske praznike ili čestitamo /a občinski praznik.
Se priporočamo.
Pnmož Zorec s.p Depala vas 5. Domžale
Tel.: 01/ 72 41 657,041/ 695 339, 01/ 72 42 489
Čistimo: • vse vrste oblaćil. tudi penlo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor
Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depall vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 7h do I9h. ob sobotah od 8h do 13h.
BAHNĚ")

Za pomladne užitke
DISKONT	del ćas
JARŠE	od pon do pet Industrijska c. 16 od 7 30 do 19.00
Radomlie	sobota:
01/7218 159	od 7 00 do!4 00
Izdelki so na voljo v vseh zivilskih prodajalnah Vele in diskontih Vele od 18.4. do 2.5.2002
Vabimo vas v ŠOTOR OB BLAGOVNICI VELE s prodajnim programom vse za vrt in kampiranje, cvetliinim se/mom in bogato izbiro koles
let pri/etnih nakupov
MASAZAČEVAPCIČE
NAPITEK FRUPI FORA MULTIVITAMIN 1.51
KAKAVOVE NAPOLITANKE 1 kg
PRALNI PRAŠEK REX
Deško kolo Douglas freedom 24', 18 přestav Dekliško kolo Douglas freedom 24', 18 přestav
I DISKONT IAR§£ NA1MŽJE CENE V VEil
ODSEV
3
KAKO ZELEN IN ČIST BO MOJ KRAJ
Sedim za pisalno mizo in se ubadam z idejo za uvodnik. Skozi okno vidim gručo streh, za katerimi so, kot vem. še druge strehe, vmes pa se ini pogled pase med cvetočimi vejami če-šenj, rumenimi grmi forzicij in zaplatami zelenih trat, ki obda-jajo vrtove. Pravzaprav je kar lepo. Trzin se mi zdi spomladi še bolj lep in prijazen kot drugače.
Vendar pa si ne morem kaj, da se ne bi spominjal prizorov, ki sem jih lahko z istega okna ob-čudoval včasih. Takoj za našo hišo so se začenjali napol zamo-čvirjeni travniki, ki so jih ome-jevale žive meje jelš in vrb ob jarkih, za njimi, ob robu gmaj-ne - kot smo rekli gozdu, pa so se bohotile goščave gosto pre-pletenega grmovja, med kate-rim je bilo mogoče slutiti meliko močvirsko blato. To je bilo naše igrišče. Čudovit, nepoza-
ben svet neštetih skrivnostnih bilij, ki smo jih opazovali, spoznavali in včasih tudi lovili. Spomnim sejerebic in prepelic, ki so se pasle na sosedovem travniku, pa zajcev in fazanov, ki smo jih podili v travnikih. Kolikokrat smo lovili žabe in druge prebivalce mlak, še posebej v prijetnem spominu pa so mi ostale rože. Tam smo lahko občudovali pisane preproge raznobarvnega cvetja, ki je vsak dan postreglo z novimi odtenki in oblikami. Kolikokrat smo za svoje manie in kar tako domov nosili lepe šopke! Spominjam se, kako smo v tistih goščavah delali koče iz vej in se igrali najrazličnejše čudovite igre. Žal mije za tistimi podobami in svojini otrokom bi želei, da bi vsaj približno spoznali tak čudoviti svet napol divjine, ki gospodarsko ni bil kaj dosti vre-den, a je bil vtkán v življenje vseh nekdanjih Trzincev in je še
zlasti otrokom lahko ponudil toliko lepega in zanimivega. Žal razvoja ni mogoče povsem zaustaviti. Prebivalcev je vedno več in Ljubljana žc trka na trzinska vrata. Čeprav se z nostalgijo spominjam nekdanjega Trzina, se mi zdi le prav, da smo odprli vrata novim priscljencem in da seje Trzin razširil in razvil, postal celo občina. Vendar pa menim, daje bilo vsaj za nekaj časa širjenja dovolj in daje potrebno zdaj bolje izrabiti tista zemljišča znotraj naselja, ki doslej niso bila premišljeno izkoriščcna ali so opuščena. Moram priznati, da bi mi bilo ob tem kar všeč, če bi tudi v naselju ostala še kakšna zelena, nepozida-na oaza. Kot smo v Odsevu že večkrat zapisali, je zdaj čas, da se Trzin neha širiti in da v občini po-skrbimo predvsem za dvig kako-vosti življenja. O tem velja razmišljati prav zdaj, ko je Občina sprožila postopek za spreminjanje dolgoročnega načrta občine. K prijetnejšemu življenju v našem kraju lahko prispeva tudi urejeno in čisto okolje. Steviini Trzinci so že počistili okrog svojih domov. Tudi med očiščevalno akcijo, ki zaradi dežja sicer ni bila takšna, kot smo jih bili vajeni v prejšnjih letih, so prizadevni krajani, ki jim ni vseeno, kakšen je naš kraj, nabrali kar nekaj vreč smeti, vseeno pa bi se dalo še marsikaj storili. Predvsem bi bilo prav, če bi se vsak zamislil in se vprašal, kaj lahko naredi, da bi bil T rzin bolj čist in urejen. Na čistilnih akcijah lahko udeleženci za nemarneži poberejo papirje in druge smeti, lahko odstranijo cele kupe odpadkov, vseh pa prav gotovo ne naj-dejo in počistijo. Preveč jih je in onesnaževalci so včasih prav iz-virni in iznajdljivi, pogosto pa tudi precej »požrtvovalni«. Če bi energijo, ki jo porabijo, da pos-vinjajo naravo, usmerili v čišćenje, ne bi potřebovali čistilnih akcij. leže paje, ko gre za onesnaževanje s pasjimi in mačjimi iztrebki. Marsikatcra zelenića v T rzinu ni primerna za igro otrok, saj je po njih vse polno kakcev in drugih nehigienskih kupčkov. Med čistilnimi akcijami udeleženci običajno ne čistijo tovrstne ne-snage.
Med sprehodom po Trzinu pa ponekod lahko vidimo ludi manj prijazno podobo našega kraja: kupe stare šare, razpadajoča poslop-
ja, neurejene vrtove in druge prizore, ki niso v ponos Trzincem. Žal grc pri takih »tihožit-jih« največkrat za zasebno lasi-nino, ki je nedotakljiva, in če kdo želi živeti na gnoju, mu tega nihče ne more preprečiti. Malo sicer pretiravam, vendar bi se nekateri posamezniki vseeno lahko zamislili tudi nad urejenostjo svojih parcel in objektov, ki na njih stojijo. Razlogov za takšno stanje je sicer precej: starost, bolezen, alkohol, neurejena lastninska razmerja, slabi odnosi v družinah, lahko pa tudi čisto navadna nemarnost in lenoba. Kaj storiti v takih primerih? Večkrat se kdo obrne name in pravi: »Dajte v Odsev, slikajte in pokažite, kako imajo tam zanemarjeno, neurejeno!« Dostikrat smo v skušnjavi, vendar prepogosto o takih namigih niti ne moremo pisati, saj gre hitro za vtikanje v tuje stvari, zasebnost, in enostavno ne moremo napisati in pokazati vsega, kar bi radi. Čeprav gre mogoče za motečo neurejenost, bi článek o lem lahko kdaj naredil več škode kot pa dobrega. Že doslej sem nabral kar nekaj zaměř Trzincev; če bi pisali o vsem, na kar nas opozarjajo bralci, pa bi se verjetno večkrat lahko znašel celo na sodišču. Ne grc za to, da ne bi imel po-guma, težava je v tem, da nas pogosto skušajo pripraviti do tega, da bi šli v žerjavico po kostanj namesto koga, ki bi bil pravzaprav bolj poklican za to. Mislim, da bi se morali ob vsakem takem primeru zamisliti in videti, kako bi lahko pomagali. Včasih bi bilo dobro priskočiti na pomoč sosedu, mogoče le s spodbudno besedo, lahko tudi tako, da bi tudi kaj postorili, če pa grc zgolj za lenobo in nemarnost, pa res mogoče lahko pomaga samo kritika. Po svojih močeli bomo to storili, prav pa bi bilo, da bi že z vzgojo in splošnim osveščenim ravnanjem dajali vzgled drugim in tako tudi tište, ki jim ni kaj dosti za podobo našega kraja, prisilili, da bi ravnali okolju bolj prijazno in da bi kaj dali na izgled naše občine.
Urednik
$ M
ODSEV -glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroStebe Namestnik odgovornega urednika: jože štih Tehnični urednik: EmilPevec Urednik fotografije: jože Seljak Trženje: Jožica Valenćak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Ostali Člani uredništva: Mateja ErCulj, Tone Ipavec, UrSa Mandeljc, NuSa
Matan, Petra Mušić, Viktorija I'ećnikar - Oblak, Tanja Prelovšek Marolt, Kalja
Rebec, Mojca Triek, Peter Zalokar
Tisk: Marko Kavnikar s.p., Domžale
Naklada: l600izvodov
Glasile Odseu izhala enkrat mesečno ln ga dobilo brezplafino vsa gospodlnistva ln podletja v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. maja 2002. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. maja na naslov: Odsev, Mengeška 9,1236Ttzin ali na elektronski naslov odsev_96@hotmail.com
Uradne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
(01)564 45 67 i: (01)564 45 68
Slika na naslovnici:
Na vzhodni meji občine Trzin.
(folo: Jože Seljak)
ISSN 1408-4902
V
G
xeirto leto teče, odkar je dotedanja K.S Trzin postala občina. Jeseni bodo spet volitve in že kmalu je pričakovati začetek razprav v zvezi z vprašanjem, ali je in v kolikšni meri je nova občina zadostila pričakovanjem občank in občanov. Moj namen seveda ni prepričevanje o tem, kaj vse daje bilo storjeno. Nekaj je navsezadnje tudi videti; če pogledamo tako, da sploh želimo videti. Tisto, kar je morda smiselno ponovno poudariti, je naslednje, daje nova občina najprej tako rekoč morala porabiti nekaj časa za to, da smo skupaj premislili, kaj že imamo, česa nimamo in kaj od tega, česar ni, najbolj pogreša-mo. Te razprave so bile precej težavne in so še vedno take, ker je Trzin občina, v kateri živijo in delajo skupine prebivalst-va z zelo različnimi interesi in představami o příhodnosti občine. In vse te skupine imajo seveda pravico povedati svoje mnenje, braniti svoje interese in želje in celo zahtevati uresničevanje teh želja in interesov. Del prvotnih Trzincev bi še vedno želel živeti nekakšno prvobitno vaško življenje, deloma kmečko deloma tradiconalno obrtniško, čeprav je na žalost najbrž res, da česa takega celo v Sloveniji nikjer več ni. Uspešen kmetje danes bliž-jc podjetništvu kot tradicionalnomu kmet-
Telefonske številke Občine Trzin so:
564 45 44, 564 45 43, 564 45 50 in 564 45 49
Fax: 564 17 72
Elektronska pošta:
info@obcina-trzin.si
Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
stvu in tudi obrtnikov, ki bi živeli v slogu nekdanjih kovačev, mesarjev, kolarjev ali čevljarjev in žnidarjev je le še za vzorec; vse drugo so podjetniki. Del Trzincev, tako staroselcev kot tudi priseljencev, ki so pred leti kupovali zemljišča, zahteva, naj občina omogoči nov ciklus investicij, kajti svoje gozdove in morda tudi travnike bi želeli čim dražje prodati novim priseljencem in podjetjem, ki še iščejo lokacije za svoje trgovine, delavnice ali poslovne prostore. Priseljenci, ki so prišli v Trzin pred deseti-mi, petnajstimi ali tridesetimi leti, vsaj nekateri, zahtevajo mir in tišino. Če bi bilo po njihovo, ne bi več nihče smel nič graditi; še to, če kdo poseká od gozdarja odkázáno dřevo v svojem gozdu, nekatere med njimi zelo moti. Posamezniki bi radi preprečili celo gradnjo igrišč za njihove otroke in vnuke. Podjetniki in teh v Trzinu ni malo (glede na število prebivalcev smo celo občina z največjo gostoto podjetnikov in podje-tij v Sloveniji), seveda spet razmišljajo po svoje itd. itd.
Občina paje sprejela strategijo, s katero želi omogočiti sama sebi trajnostni razvoj in, po možnosti, ostati čim bolj uspešna in napredna občina. To paje težka naloga: omo-gočati razvoj in hkrati varovati okolje in še posebej naravo. Seveda ne tako kot si pred-stavljajo nekateri, ki ne bi dovolili posekali niti najbolj zanikrnega grmovja, ki zarašča nekdanje travnike, hkrati pa v isto grmovje sami nosijo smeti. Zavedati se moramo, da smo majhna občina in daje prostor tu, v bližini Ljubljane, zelo ranljiv in hkrati zelo drag; in da smo hkrati del Slovenije, Evrope in sveta, in da tudi še tako majhno onesna-ženje okolja v naši občini prispeva h global-nemu onesnaženju, k povečanju učinka tople grede, k zmanjšanju kakovosti talnice itd. Zaradi nemarnega sežiganja plastike bo morda kdo v sosednji ulici vdihnil Pcb in morda bo ravno ta majhna doza tista kaplja čez rob, ki bo povzročila napako v delovan-ju njegovega organizma in posledično bolezen. In ker želimo upoštevati vse to, kar je bilo navedeno, in ker smo se zedinili za tak razvojni koncept, smo si seveda nakopali zelo težko delo, ki zahteva dlakocepsko in potrepežljivo usklajevanje različnih interesov in zadržkov. Tudi zato nekatere stvari tečejo počasneje, kot bi si želeli. Še najbolj pa vplivajo na to podedovane okoliščine, ki včasih predstavljajo nepremagljive ovire. Mislim v prvi vrsti na neurejena razmerja v prostoru, še posebej v zvezi z lastništvom zemljišč, mejami, služnostmi ipd. Česarkoli smo se v teh letih lotili, skoraj povsod smo naletěli na te težave. Gre za nejasnosti v zvezi z lastništvom zemljišč, za celo vrsto nekakšnih napol legalnih dogovorov, pred-pogodb med bivšo občino in posamezniki, nedokončanih odměr in neizvedenih prepi-sov v zemljiški knjigi in podobne zadeve. Koje Občina Trzin nastala, smo dobili spisek parcel, ki naj bi bile v lasti občine, ven-
dar seje potem izkazalo, daje vsaj četrti-na teh parcel bila že prodana ali pa v res-nici sploh nikoli niso bile občinske ipd. Po drugi strani smo za nekaj zemljišč povsem slučajno ugotovili, da so bila nekoč odkupljena in da so občinska last, čeprav je v zemljiški knjigi še vedno vpisan drug lastnik. Toda vmes seje zgodilo nekaj drugega. Država je sprejela předpise, s katerimi želi urediti gradnjo objektov in razpolaganje z zemljišči po evropskih normah. Tako je seveda prav. Toda žal jc pozabila povedati, kako rešiti zastarele neurejene probleme; npr. vprašanje zemljišč, katerih lastniki so pred leti ali deset-letji soglašali, da se čez zemljišče zgradi ulica, nakar je zemljišče ostalo napisano na njih in tako občina danes te ceste niti popravljati ne sme, ker pač zemljišče ni njeno in zato nima pravice graditi.
Skratka, podedovali smo veliko tovrstnih težav in moram priznati, da mnogih še nismo uspeli rešiti. Deloma tudi zato, ker smo pač ljudje taki, da hočemo vedno iz-koristiti razmere v svojo korist. In tako nekateri v lastninski pravici vidijo tako rekoč nekaj najsvetejše, če gre za njihovo lastnino in v slogu bivšega sistema zani-kajo kakršnokoli pomembnost lastnine, če gre za lastnino drugega, denirno občine. In zato imamo primere, da občan toži občino, ker je nekoč v preteklosti nekdo zgradil avtobusno postajo tako, da sega kak decimeter na njegovo zemljišče; drugi pa grozi občini s tožbo, ker ta občina zahteva, naj odstrani tlak z občinske zeleniće, na kateri sije na črno zgradil parki-rišče, ali da naj vsaj plača najemnino za to zemljo. Tak je pač ta svet, v katerem živimo.
Tone Peršak
KAŠ JQÁE JE 5REČAL
A BHA HAM A
Na začetku tega meseca je Jože Štih, namestnik glavnega urednika in pravzaprav eden od krivcev za izha-janje Odseva, praznoval 50. rojstni dan. Člani uredništva mu iz srca čestitamo in želimo, da bi se še naprej odločno in tudi uspešno boril s križi in težavami tega življenja. Jože, drži se! Držimo pesti zate!
Člani uredništva Odseva

ŠOLA IN VRTEC POD ISTO STREHO
................■—■ I — ■ ■■■■- ——----—— ■■!■■■■----MS^BSB ...iJ------------..-1 M
N zadnji seji občinskega sveta Občine Trzin so občinske svetnice in svetniki sprejeli pomembne sklepe v zvezi z na-daljnjo organizacijo vrtca in osnovne šole v Trzinu. Najprej so sprejeli odlok, s katerim so pod isto streho v skupni zavod združili osnovno šolo in vrtec, nato pa so dali tudi soglasje k imenovanju novega ravnatelja Osnovne šole, ki bo v skladu z odlokom postal tudi ravnatelj skupnega zavoda. Ker je bil edini kandidat za ravnatelja osnovne šole in s tem tudi zavoda dosedanji ravnatelj OS Franc Brečko, občinski svet pravzaprav ni imel težkega delà, mi pa smo g. Brečka vprašali, kako gleda na spremembe, ki se obetajo šoli in vrtcu po uveljavitvi občinskih odlokov. Dejal je, da so bile spremembe pravzaprav že pričakovane, saj je bilo jasno, da vrtec po novih zakonskih merilih ne iz-polnjuje pogojev, da bi bil samostojen zavod. Ob tem je izrazil upanje, da bo Vrtec vendarle kmalu izpolnil pogoje za svojo ponovno osamosvojitev. Različne ocene in demografske študije nakazujejo, da se bo v Trzinu kmalu še povećalo število otrok, tako da bo vrtec že po tistem, ko bodo odprli dodatne prostore v prizidku k osnovni šoli, izpolnjeval pogoje za samo-stojnejše delovanje. Napovedal je celo možnost, da se bo število otrok v Trzinu toliko povečalo, da bo treba šolo kljub bodočemu prizidku še povečevati, tako za potrebe šole kot vrtca. Ker naj bi bilo to v načrtih že predvideno, po oceni g. Brečka to verjetno niti ne bo poseben problem. G. ravnatelj ocenjuje, da so sedanje rešitve logične in najboljša rešitev ta hip, vendar se zaveda, da prinašajo njemu in tudi celotnemu vodstvu šole in vrtca precej dodatnega delà in novih obremenitev. To še zlasli velja, ker zdaj tečejo tudi vse bolj zavzete priprave na uvedbo devetletke, hkrati pa tudi priprave na gradnjo prizidka k osnovni šoli, nenazadnje pa bodo, kot kaže, v bližnji prihodnosti končno le odprli tudi dodatne prostore vrtca v stari osnovni šoli. Ob vsem tem se g. Brečko novih pridobitev in sprememb niti ne boji, saj ima vendarle že precej izkušenj na tem področju. Kot je znano, je trzinsko osnovno šolo vodil že tudi takrat, ko so gradili in odprli novo osemletko. »Zdi se mi, da je bilo takrat bistveno težje ustanavljati Povsem nov zavod, kot pa bo to zdaj, ko sta šola in vrtec vendarle organizacijsko že oblikovana.«
po ravnateljevih besedah je za zdaj še težko govoriti, če bo nova situacija zahtevala 'udi kadrovske spremembe. Pravi, da morajo najprej narediti podrobno analizo stanja in potreb. Vsekakor bo poskušal
poskrbeti za racionalizacijo nekaterih opravil, hkrati paje opozoril, daje treba predvsem težiti k dvigu kakovosti delà, tako v šoli kot v vrtcu. Povedal je, da prav zdaj tudi na področju predšolske vzgoje že potekajo spremembe. Te naj bi bile sicer bolj prijazne za otroke in tudi za starše, vendar to ne pomeni, da bodo prijazne tudi po cenov-ni plati. Gre za zahteve po spremembi pogojev delà, po prostorskih spremembah, dodatni opremi in podobno, še posebej pa velja opozoriti na zahteve po zmanjševanju velikosti skupin otrok v vrtcih. Število zaposlenih v vrtcih bo odvisno predvsem od števila oddelkov, seveda pa bo verjetno treba razmišljati tudi o dodatnih kadrih, ki so potrebni za uspešno delovanje vrtca. Vrtec in osnovna šola sta že doslej těsno in plodno sodelovala, zato ravnatelj po tej plati ne pričakuje posebnih težav. Tudi po združitvi v skupni zavod bo vrtec po ravnateljevih besedah ohranil precejšnjo stopnjo samostojnosti. Finančno poslovanje obeh ustanov bodo imeli ločeno, za zdaj pa še ni jasno, kdo bo v Zavodu OŠ predstavljal vrtec, ali vodja enote ali pa pomoćnik ravnatelja za vrtec. Če bo vrtec imel osem enot, bo to pomoćnik ravnatelja, Će pa manj, pa vodja enote. V primeru, da bo na čelu vrtca pomoćnik ravnatelja, bo to pomenilo večjo avtonomnost vrtca. G. Brečko je prepričan, da bo vrtec že kmalu imel toliko oddelkov, da bo izpolnil pogoje za večjo samostojnost. Kdo bo zasedel mesto vodje enote ali pomoćnika ravnatelja, g. Brečko še ni mogel povedati nič konkretnega. Vsekakor bodo pri tem odločilno vlogo odigrale analize razmer.
Eno od vprašanj, ki jih bo treba rešiti, je vprašanje prehranjevanja otrok v vrtcu. Zdaj hrano za predšolske otroke vozijo iz Mengša, kajti zdajšnji način priprave hrane v šolski kuhinji ne zadošča normativom, ki so postavljeni za pripravo hrane za vrtce. Po strokovnih ocenah paje v trzinski šolski kuhinji zadosti prostora, da bi jo lahko prilagodili tudi za tovrstno pripravo hrane. Menijo, da bi tako lahko zni-žali stroške prehranjevanja v vrtcu. Seveda pa bodo o tem imeli zadnjo besedo strokovnjaki. K ekonomični ceni takšne priprave hrane bo prispevala tudi količina, kar pomeni, daje smiselno razmišljati o pripravi hrane v Trzinu, predvsem če se bo število otrok v vrtcu povečalo; vsaj nekaj časa pa bodo hrano še naprej vozili iz Mengša.
Novi stari ravnatelj OŠ pravi, da sije že malo ogledal razmere v vrtcu in daje med drugim ugotovil, da vrtec ne ustreza več vsem normativom. Verjetno bo kmalu potreben prenove, ob tem pa bo treba med drugim razmišljati tudi o ureditvi manjše telovadnice, ki jo zahtevajo novi normativi. Pravi, da bodo otroci, ki bodo prišli v prostore v bodočem šolskem prizidku, na nek način v boljšem položaju, saj bodo tam za rekreacijo lahko uporabljali tudi šolske prostore.
Za konec pa nam je g. Brečko zatrdil, da bodo prehod vrtca in šole v skupni zavod izvedli kar se da »neboleče« za otroke in njihove starše, seveda pa bodo ob tem po-skušali kar se da povećati kakovost delà, tako vrtca kot šole.
Miro Štebe
ISKRENE ČESTITKE
Ko so se vse okrog nas začeli odpirati najlepši spomladanski cvetovi, sta zacvetela tudi dva drobna cvetka, dva fantička.
Mlada princa, ki sta za veka la v pomlad, sta přinesla novo veselje v družini Andreje Kočár, svetovalke župana za družbene dejavnosti in Polone Gorše Prusnik, direktorice občinske uprave. Ob veselem dogodku mamicama iz srca čestitamo, mladima korenjakoma pa želimo, da bi ju na njuni življenjskl poti spremi jalo obilo sreče in zdravja ter da bi na svetu spoznala neprimerno več veselja kot žalosti.
Uredništvo Odseva Vodstvo občine Trzin
6
OD Siv
SEJA OBČINSKEGA SVETA 0 POČITNIŠKIH DOMOVIH SO SE LOMILA KOPJA
tokratno sejo občinskega sveta bi lahko rekla, da sta bili rdeči nitki razprav-Ijanja svetnikov izobraževanje in prodaja počitniških objektov. Seveda so se svetniki v enaki meri posvetili tudi drugim te-mam, ki so bile na dnevnem redu (npr. razmeram v župnišču, zaključnemu računu, predlaganim nagrajencem za občinska priznanja), vendar pa sta ti dve temi kar nekako izstopali.
Že pri prvi točki dnevnega reda so svetniki namreč sprejemali odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda (JVIZ) OŠ Trzin.
Razlog za sprejem novega odloka je dějstvo, da Vrtec Trzin nima pogojev, ki jih določajo nekateri zakoni in odredbe o izobraževanju Vrtec kot samostojna ustanova bi namreč moral delovati z vsaj de-setimi oddclki otrok. Svetniki so že na februarski seji prvič obravnavali ta odlok, na tej seji pa so obravnavali pripombe, ki sta jih na odlok imela glavna akterja v tej zgodbi. Osnovna šola Trzin in Vrtec Žabica. Nekatere izmed pripomb so bile upoštevane, druge ne, odvisno od tega, ali je bila pripomba utemeljena in obrazložena ter v skladu z zakonom. Zaradi sprejetja tega odloka bo Vrtec Trzin odslej deloval pod okriljem Zavoda Osnovna šola Trzin, še vedno pa bo imel določeno mero samostojnosti pri odločan-ju o zadevah, ki se tičejo le njega. Naj še enkrat poudarim, daje bila ustanovitev JVIZ OS Trzin, neizbežna.
In že smo pri počitniških objektih v Stini-ci, Čatežu, na Veliki planini in otoku Krku, ki jih svetniki kar ne morejo pozabiti. Kot so se dogovorili že na prejšnji seji, so tokrat v prostore občine Trzin povabili gospoda Gubanca, ki bi o počitniških objektih lahko dal največ informacij. Gospod Gubanc je namreč na Občini Domžale zadolžen za obratovanjc teh počitniških objektov in bi o njih lahko največ vedel. Naj samo na kratko osvežim spomin do-gajanja s prejšnje seje: svetniki se niso mogli zediniti o tem, ali naj Občina Trzin svoje lastniške deleže (gre za približno 5% vrednosti) v teh počitniških objektih odprodá ali pa naj enega izmed počitniških objektov kupi. Ostale občine (Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš), ki so tudi lastnice počitniških objektov, so se odločile prodati svoje deleže. Gospod Gubanc je razložil, da so bili počitniški objekti kupljeni pred letom 1994, ko so v okviru občine Domžale delovale krajevne skupnosti Lukovica, Moravče, Mengeš in
Trzin. Nekje v tistem času je prišlo do prve ustanovitve novih občin, s katerimi so se dogovorili, da do delitvene bilance počitniških objektov ne bo prišlo, temveč da bodo ostali v skupni lasti vseh občin. Tak dogovor so dosegli na podlagi posebnega sporazuma, z objekti pa naj bi po tem sporazumu upravljala Občina Domžale. Ker je bila na prejšnji seji sveta najbolj na udaru Stinica, je Gubanc največ povedal prav o tistih garsonjerah. Že kar nekaj časa ni bilo nobenega zanimanja za počitniko-vanje v njih, zato garsonjeri, ki ju imajo tam, žalostno propadata in pomenita samo breme ter strošek za občino Domžale in tudi za ostale občine, ki so lastnice. Na objektih so tudi kar naprej potrebna popravila. Ker sta objekta v tako slabeni stanju, seje Občina Domžale odločila, daju proda. Vendar pa za njuno prodajo potrebujejo soglasje še vseh ostalih občin, ki so lastnice objektov. Leta 2000 sta bili ti dve garsonjeri vredni približno 42000 mark, danes pa biju bilo potrebno ponovno oceniti. Gubanc je tudi povedal, da so ostali počitniški objekti polno izkoriščeni, nekateri samo med glavno sezono, drugi pa čez celo leto, in da imajo prednost pri letovanjih de-lavci Upravne enote v Domžalah, saj so prav oni prispevali denar za nakup teh objektov.
Mnenja svetnikov o tem, kaj storiti s počit-niškimi objekti, so bila zopet različna. Nekateri so měnili, da bi bilo dobro prodati deleže v vseh objektih, ki jih imajo na raz-polago, drugi pa, da naj se deleži strnejo tako, da bi lahko kupili enega izmed teh objektov (s čimer pa se verjetno ne bi strin-jale druge občine).
Na koncu so svetniki po nekajminutnem odmoru, namenjenem pisanju sklepov, skle-nili, da se lahko 2 garsonjeri v Stinici prodata v skladu z zakonom na javni dražbi. Naj pripomnim, da verjetno razprava o počitniških objektih ne bi bila tako dolga, če bi se že od začetka pogovarjali samo o tem, ali naj pristanejo na prodajo garsonjer v Stinici, ne pa tudi o tem, da naj občina Trzin hkrati odprodá še deleže v ostalih objektih, oziroma da naj postane lastnica enega izmed njih. Včasih pač ne moreš ubiti dveh muh na en mah.
Soglasje starému novému ravnatelju OŠ
Tretja točka dnevnega reda se jc spet vrnila k rdeči nitki seje - izobraževanju. V osnovni šoli Trzin se v tem času priprav-Ijajo na imenovanje ravnatelja in Občina
ima pravico dati svoje mnenje (pozor, ne soglasje!) o njem. Za ravnatelja Osnovne šole Trzin seje kot edini kandidat prijavil že dosedanji ravnatelj, gospod Franc Brečko. Občinski svetniki so se s predlogom za njegovo imenovanje strinjali, so pa imeli zanj pripravljenih nekaj vprašanj (ravnatelj je bil na seji prisoten), predvsem v zvezi z vrtcem, devetletko in z načrtovanim prizidkom. Zanimalo pa jih je tudi, ali bo z začetkom devetletke pot-reben tudi dvoizmenski pouk in kdo bo skrbel za prehranjevanje v vrtcu. G. Brečko je dejal, da si že sedaj želi od-kritega sodelovanja z občinskim svetom. Za delo v vrtcu pa ima že pripravljen program, ki bo tudi v skladu z zakonodajo (novi kurikulum namreč zahteva tudi to, da ima vrtec svojo telovadnico). Ravnatelj bo spodbujal in svetoval. Želi pasi, da bi vrtec Trzin pridobil pogoje, da bi lahko postal samostojen zavod. Devetletko bodo v Trzinu uvedli v šolskem letu 2003/04 in do takrat ni realno pričakovati, da bi bil prizidek že zgrajen Za zastoje, ki prihajajo pri izgradnji pri-zidka, je nekoliko krivo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport, saj usklajevanje z njim traja že I leto (to pa zato, ker na Ministr-stvu hkrati poteka 100 takšnih projektov)
V	najslabšem primeru se lahko zgodi, da bodo imeli dvoizmenski pouk v tretjern in četrtem razredu (tudi sama sem imela dvoizmenski pouk, in ne razumem, zakaj bi naj to bila ravno najslabša rešitev za učence).
V	zvezi z prehrano paje ravnatelj dejal, da šolska kuhinja ne sme pripravljati hrane za vrtec, saj so glede tega v zakonu stroge zahteve,
Presežki v lanskem proračunu
O zaključnem računu Občine Trzin svetniki niso pretirano razpravljali, svetovalec župana za finance, gospod Petrovič, pa jim je nekoliko razjasnil, zakaj je prišlo do presežkov v financah in kakšni so bili prihodki. Dodal je tudi, daje eden izmed najpomembnejših dohodkov občine Trzin še vedno dohodnina.V podjetniškem žargonu bi lahko rekli, da Občina Trzin 'obratuje' pozitivno.
Eden izmed svetnikov je pripomnil.dasi Občina Trzin zasluži vse pohvale, glede na projekte, ki so jih že izpeljali, ne sme-mo pa pozabiti tudi na ostale, ki na svojo dokončno uresničitev še čakajo. Nadzorni odbor Občine Trzin je vzel po*1 drobnogled delovanje vrtca, predvsem izplačevanje plač in dodatkov v tej usta-
novi, o opravljenem nadzoru paje na seji poročal predsednik nadzornega odbora, Andrej Senica. Nadzorni odbor ni odkril nepravilnosti v smislu hujših kršitev pred-pisov.
Svetniki so bili nato seznanjeni o přenosu sredstev na računu, ker jih je župan po zakonu dolžan o tem obvestiti.
O župnišču so se lomila kopja
Nato pa seje pri naslednji točki dnevnega reda razvnela dokaj burna razprava. Svetniki so na prejšnji seji predlagali, da župnišče Trzin pokaže račune, za kakšen namen so bila porabljena sredstva, ki jih je Občina Trzin nakazala. Na sejo odbora za finance je predstavnik Pastoralnega sveta župnišča Trzin prinese! 3 račune, na katerih pa še vedno ni bilo natančno navedeno, za kakšne name-neje bil denar porabljen. Gospa Šebela je bila mnenja, daje dolžnost tistih, ki dobijo sredstva od Občine, povedati, zakaj so ta sredstva uporabljena, in ker to iz raču-nov ni bilo razvidno, se ji je dozdevaio, dav župnišču nekaj prikri vajo. Na to je gospod Ložar pripomnil, da na računih vse piše, in gospe Šebeli pokazal kopijo, za katero je rekla, dajo vidi prvič. Župan je ob tem tudi povedal, da so bila sredstva župnišču nakazana kot investicijski transfer. Za nakazilo teh sredstev se torej odlo-či Občina sama, in ji tudi ni treba prever-jati, kako je bil denar porabljen.
Letošnji dobitniki občinskih priznanj
Komisija za občinska priznanja, proslave in promocijo občine paje na svoji seji ob-ravnavala kandidate, ki naj bi přejeli občinska priznanja in nagrade. Poročevalec naseji, gospod Štih, je na kratko predstavi! nominirance za nagrade in utemeljitve zaprejem le-te. Občinski svetniki so se s predlogi strinjali in nominirance soglasno potrdili. Tako bo Ietos zlato plaketo přejela Jožefa Kurent za svoje požrtvovalno delo na humanitamem področju, srebrni plaketi bosta dobila Brane Pirnat in Franc Mušič, bronaste plakete pa gredo v roke Viki Kreča, Andrejů Zupancu in Smajlu Fetahu. Denarne nagrade za svoje delo bodo přejeli Mladinski odsek PD Onger, Jure Lajovic in Boštjan Žnidaršič.
Na koncu bi rada na očitke o površnem in "etočnem poročanju s seje občinskega sveta rekla le to, da imajo vsake oči svojega malarja (kajne, gospod Podlogar?).
Mateja Erčulj
Niti najboljša sekira ni v nespretnih rokah nič vredna.
Nemški
PLINIFIKACIJA TRZINA (nadauevanje)
UVOD
Namen tega članka je občane natančneje seznaniti z delom posvetovalne energetske pisarne in s priloženo anketo pridobiti potrebne podatke v zvezi s plinifikacijo.
Kot smo navedli že v prejšnjem članku ODSEVA, bodo v 1. fazi na omrežje zemeljskega plina praviloma priključeni objekti, ki so že priključeni na obstoječe omrežje tekočega naft-nega plina (TNP).
POSVETOVALNA ENERGETSKA PISARNA
Odprta bo predvidoma v maju vsak torek med 16 - 17h v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška c. 22).
V	njej bomo svetovali uporabnikom, ki so že priključeni na omrežje TNP in imajo že izvedeno plinsko instalacijo v objektih, kakor tudi interesentom, ki niso priključeni na plinsko omrežje in se želijo na novo priključiti na omrežje zemeljskega plina.
Uporabnikom bomo svetovali, kako bo potrebno prilagoditi obstoječo plinsko instalacijo in naprave, da bodo ustrezale novemu energentu - zemeljskemu plinu. Občani bodo informirani tudi glede morebitne menjave naprav in opreme bodisi zaradi dotrajanosti oziroma sprememb (razširitev) kapacitet ogrevanja itd...
Prav tako bodo občani, ki se bodo želeli priključiti na omrežje zemeljskega plina, dobili informacije v zvezi z napredovanjem del, pogoji priključevanja, tehničnimi rešitvami izvedbe notranje plinske instalacije itd.
V	pisarni bodo občani tudi dobili vse potrebne obrazce in prospekte proizvajalcev plinske opreme in naprav.
Občani bodo v pisarni lahko podpisali pogodbo o izvedbi priključka na plinovodno omrežje. OBVESTILA OBČANOM
Pred izvedbo prevezave iz TNP na zemeljski plin bodo pooblaščeni predstavniki koncesion-arja (PETROL) pregledovali in ugotavljali stanje obstoječe plinske instalacije v objektih, ki so že prilkjučeni na obstoječe plinsko omrežje.
Pooblaščena dimnikarska služba pa bo sočasno z letními pregledi in čiščenji dimovodnih naprav tudi ugotavljala ustreznost slednjih za kurjenje z zemeljskim plinom. O terminih pregledov ene in druge službe bodo občani pravočasno obveščeni.
ANKETA
Odgovori občanov na anketo so pomembni zaradi pridobivanja nujnih podatkov v zvezi s plinifikacijo, in bodo bistveno pripomogli k hitreišemu napredovanju plinifikaciie Trzina ! Odgovore na anketo naj občani dostaviio čimnrei na Občino Trzin (Meneeška c. 9) ali v nosvetovalno-energetsko nisarno (Mengeška c. 9).
ANKETNA VPRAŠANJA:
NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE ANKETE (PAŽLJIVO PREBERITE !) :
•	NA VPRAŠANJA, NA KATERA OBČANI NE VEDO ODGOVOROV, NI POTREBNO ODGOVORITI.
•	V PRIMERU, DA JE POLEG VPRAŠANJA ŽE NAVEDEN ODGOVOR DA, NE - OBKROŽITE USTREZNO OZIROMA VPIŠITE OPOMBO.
•	V PRIMERU, DA VPRAŠANJE ZAHTEVA ODGOVOR-ODGOVORITE.
PLIN OB ŠOLI
Čeprav je vredno pohvale, da so v šoli uredili kurjenje s plinom, saj so s tem krepko zmanjšali onesnaževanje ozračja v tem delu Trzina, nas bralci opozarjajo, da so pri tem verjetno pozabili na varnost otrok v šoli. V neposredni bližini učilnic so sorazmerno veliki rezervoarji s plinom.
Ljudje se sprašujejo, kaj bi za učence pomenilo, če bi prišlo do eksplozije plina. Ali bo potencialna nevar-nost grozila, dokler tudi šole ne priključijo na plinovodno omrežje, ki naj bi v tem ali naslednjem letu začelo oskrbovati Trzin z zemeljskim plinom?
8
A onovno pišemo v vaše glasilo zaradi ZAČASNEGA igrišča v 01C Trzin. Nad tem igriščem smo (VEĆINA) stanovalcev in poslovnežev zelo razočarani, saj ni namen-jeno nam samim, tem več je zgrajeno za mlade iz Trzina. To igrišče je zelo zanemarjeno, polno steklenic, papirja, igel, kar pač ostane po »rekreaciji« mladih, ki sc rckreirajo v zelo poznih urah - tudi po 22. uri. Kljub oscbnim opozorilom in intervencijam policije se zbiranje, nabi janje žoge, kričanje.
popivanje in drogiranje nadaljuje. Vsem star-šem, ki jim je kaj do zdravja njihovih otrok svetujem, da naj se prepričajo, kaj počnejo njihovi, morda nekateri že tudi polnoletni, otroci, da ne bo prepozno. Župana oz. vodstvo občine Trzin, ki je odgovorno za nastalo problematiko, pozivamo, da ncrnudoma uredi(jo) zaščitno ograjo, visoko vsaj štiri metre, proti dvema neposrednima sosedoina. Takšne ograje namreč niso bile postavljene in žoge neprestano letijo na drugo stran in motijo poscst. S tablo nad vhodom na
-V...................................................................................................
VPRAŠANJA 2,3,4,5,6,7 in 9 SO NAMENJENA OBČANOM, KATERIH OBJEKTI SO ŽE PRIKLJUČENI NA OBSTOJEČE OMREŽJE TNP IN ŽE IMAJO V OBJEKTIH PLINSKO INSTALACIJO IN NAPRAVE-TROŠILA.
1. ALI STE ZAINTERESIRANI ZA PR1KLJUČITEV VAŠEGA OBJEKTA NA ZEMELJSKI PLIN - (obkroži)?
DA NE OPOMBA:
2. NAVEDITE IZVAJALCA(E) / MONTERJA(E) PLINSKE INSTALACIJE OZ. NAPRAV V VAŠEM OBJEKTU:
3. ALI IMATE O MONTAŽI VAŠIH PLINSKIH NAPRAV KAKŠNE DOKUMENTE (NPR: RAČUN, CERTIFIKAT, GARANCIJSKI LIST...), ČE, NAVEDITE KATERE?
4. NAVEDITE (TIP in PROIZVAJALCA - STAROST VAŠIH OBSTOJEČIH TROŠIL-NAPRAV (V LETIH -NAPRIMER: PLINSKA PEČ, GRELNIK TOPLE SANITARNE VODE, ŠTEDILN1K ...):_
5. ALI STE ZASLEDILI PRI DELOVANJU VAŠIH PLINSKIH NAPRAV
KAKŠNE MOTNJE-NEPRAVILNOST1, NAPAKE, KAKRŠNEKOLI TEŽA-VE, ČE STE, POD OPOMBO NAVEDITE KATERE - (obkroži - odgovori) ?
DA NE OPOMBA:_
6. KAJ BI RADI SPREMENILI - DOPOLNILI NA PLINSKI INSTALACIJI V VAŠEM OBJEKTU (NPR : RAZŠIRILI KAPACITETE OGREVANJA, TOPLE
VODE...)?________
7. KJE IMATE LOCIRAN PLINOMER ?
8. KAKŠNE SO TOPLOTNE MOČI TROŠIL OZIROMA KOL1KŠNE SO TOPLOTNE IZGUBE V VAŠEM OBJEKTU (V kvv ali kcal/h) ?_
9. ALI SO PLINSKE NAPRAVE VZDRZEVANE-SERV1S1RANE-NAVED1TE V KAKŠN1H PERIODAH IN KDO SO SERVISERJl ?
10. V PRILOGI NAVEDITE PODATKE, ZA KATERE MENITE, DA SO POMEMB-NI ZA PLINIFIKACIJO VAŠEGA OBJEKTA.
Ime in priimck: Naslov:
Telefon/E-mail: .
Trzin,
igrišče pa naj uredijo odpiralni in zapiralni čas tega začasnega igrišča. Nadzor nad zak-lepanjem in odklepanjem igrišča pa naj predajo varnostni službi (G-7 d.o.o. iz cone), saj takšno varovanje stane približno le 15.00,00 SIT na mesec. Ker nas župan oz. vodstvo občine kljub zbranim podpisom neposrednih soscdov še vedno ignorira in ne ukrepa, upamo, da se bo to vsaj tokrat premaknilo.
Stanovalci in poslovneži iz OIC
Pismo županu g. Antonu Peršaku;
Spoštovani g. župan!
Smo stanovalci oz. lastniki poslovnih objektov v bližini oz na mejt s parcelo, ki je v lasti občine Trzin
Omenjena parcela št 1244/141 je bila po zazidalnem náčrtu občine Domžale namenjena zelene mu pasu oz zaklonišču V poletju 2001 ste parcelo uredili in jo obzidali izven parcelnih gabaritov z nepopol-no zaščitno ograjo, ki ščili samo proti cesiišćem.
i\'a parceli sle organizirano s kampanjumi, ludi preko občinskega glasila, pričeli z okolju motečimi dejavnostnu malega nogometa. Sedaj je stanje sledeče: na parceli se ob vseh urah, tudi po 22.00. zbirajo večje in manjše skupine oseb, ki hrupno nabijajo žogo, popivajo in posedajo po zemljišću, preskakujejo ograje. žoge in steklenice pa letijo na sosednje parcele, moli se posest na naših zemljiščih, onemogoča se normalno poslovanje in počitek, prihaja do inci-dentov, posredno pa se je povećala tudi kriminalna dejavnost v IOC Trzin ter vdori m kraje v objektih Vse le združbe. ki sploh niso iz OIC Trzin, imajo krasne možnosti ogleda in kasnejših obiskov poslovnih objektov ponoći, pod krinko rekreacije Po zazidalnem planu in po vseh določihh, sprejelih s strani občine Domžale, se v OIC Trzin dejavnosli, moleće za okolje in bivanje. ne smejo niti planiran ni li vršili. Ker ste la določila dotžni spoštovati tudi vi, zahte-vamo takojšnjo prepoved zbiranja oseb na že omenjeni parceli, dogradilev zaščitne ograje in vrat z onemogočenim doslopom nepooblaščenirn
Vprimeru kakršnihkoli planov sprememb
zazidalnega nacrta na tej parceli ste dolini
upoštevati želje neposrednih sosedov in
pridobili naše soglasje.
Prosimo za čimprejšnji odgovor in ureditev
problema.

MARSHA
Flede na doscdanja poročila v Odsevu o PRIČETKU POSTOPKA SPREMEMB DOLGOROČNEGA PLANA PROSTORSKIH SESTAVIN OBČINE TRZIN se mi zdi, daje bilo za povprečnega občana povedano premalo. Zalo sem se odločila, da o tej temi in pos-topku sama povem nekoliko več, predvsem zato, da bi se izognili podobnim nevšečnostim, kot so se zgodile ob gradnji T-3, koje bilo, na žalost, prcpozno, in tedaj izbrani občinski svetniki nismo mogli narediti ničesar, saj so bila vsa dovoljenja že izdana še pred nastankom občine Trzin. Lahko smo se samo pogajali z investitorjem o zmanjšanem obsegu gradnje in smo sedanji svetniki tudi uspeli. Upam, da bo razumljivo vsem občanom. Ob nastanku nove občine Trzin smo po mnogih razpravah, seslankih z vsemi občinskimi organizacijami, zborih občanov itd. sprejeli prvi plan razvoja za občino Trzin. V tem planu je bilo tudi definirano, da bo občina začela postopek sprememb veljavnega prostorskega plana, ki je bil sprejet že davnega leta 1985.
Ker smo smatrali, da ima pokopališče in preselitev kmetij prednost, smo začetek splošnih sprememb odložili, misleč, da potrebujemo za druge spremembe več časa, da jih lahko tehtno preudarimo in premislimo ter nato oblikujemo in sprejmemo. Sam postopek za pokopališče je trajal dobri 2 leti in pol, tako daje zmanjkalo časa za začetek postopka splošnih sprememb.
POSTOPEK ZA ZAČETEK SPLOŠNIH SPREMEMB PROSTORSKEGA PLANA PA JE BIL SPROŽEN NA SEJI OBČINSKEGA SVETA dne 11.3.2002. Kaj to pomeni?
To pomeni, da se do 25.9.2002 na Občini zbirajo vse želje občanov, ki bi želeli kakor koli spremeniti obstoječe prostorske plane in do sedaj veljavne akte.
Na primer:
-	pozidati nezazidljiva območja, katerih lastniki ste;
-	dograditi, povećati, spremeniti namembnost zgradb;
-	podati občanom koristne predloge za spremembe prostorskega plana itd.
Pri tem pričakujemo tvorno sodelovanje vseh občanov, predvsem v fazi postopka odlo-ianja, katere spremembe bodo upoštevane in katere ne. Kot povsod, bodo seveda po demokratični poti o tem odločali občinski svetniki, ki bodo izbrani na naslednjih volitvah novembra 2002.
Seveda bodo o predlogih tekle razprave na občnem zboru, po društvih in drugih organiza-cijah, vendar je zelo važno, daje soudeleženo čim več občanov, da ne bi slišali samo tistih, ki nekaj hočejo, ali pa samo tistih najbolj glasnih.
Občani, ki si sprememb želijo, že kontaktirajo in dajejo pisne predloge na Občino. Na primer: skupina lastnikov parcel gozda in zaščitenih mokrišč med industrijsko cono in Mlakami že predlagajo pozidavo tega območja. To je popolnoma legalno in ni v nasprotju z nobenim zakonom ali predpisom. Ali pa bo ta želja lahko upoštevana ali ne. Pa bo odločalo javno mnenje, izraženo na zboru občanov ali preko osebnih pripomb na občini, ter v končni fazi od občinskih svetnikov, ki bodo takrat, ko bo o tem treba odločati, v občinskem svetu.
Zato bi še enkrat pozvala občane, da zasledujejo dogajanja v občini. Jaz kot svetnica pa oom po svojih močeh opozarjala na ključne dogodke v zvezi s tem. Od Vas, občanov, in vašega glasu paje odvisno, kakšne te spremembe bodo.
Lilijana Smrekar občinska svetnica
dogradnja ali novogradnja čistilnih naprav
2.	obnova ali izgradnja javnega kanalske-ga omrežja
3.	izvedba sanacijskih in drugih del, ki se nanašajo na prilagoditev predpisom za odvajanje odpadnih voda
4.	gradnja ali rekonstrukcija obratov, ki se nanašajo na ločeno zbiranje in pre-delavo odpadkov
5.	gradnja, sanacija in širitev odlagališč
6.	izraba obnovljivih virov energije in kogeneracija električne in toplotne energije
7.	zmanjšanje izgub toplotne energije v obstoječih objektih
8.	rekonstrukcija obratov in naprav s ciljem zmanjšati porabo energije
9.	zmanjšanje emisij hlapnih snovi
10.	zmanjšanje onesnaženja zraka iz nep-remičnih virov
11.	zmanjšanje onesnaženja zraka v urbanih naseljih
12.	obnova in izgradnja javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo.
Ob razpisu je tudi najava za razpis za fizič-ne osebe, ki bo objavljen v mesecu aprilu. Ker smo podpisali s Petrolom koncesijsko pogodbo za oskrbo s plinom in nam Petrol zagotavlja, da bo plin přišel iz Mengša po starem Trzinu, ki danes še ni plinificiran, bodo vsi stroški za občane okoljevarstveno usmerjeni, saj je plin čistější vir energije kot drugi viri.
Zato lahko občani Trzina, kot fizične osebe, najamejo kredit iz tega vira, v kolikor bodo nakupovali plinske naprave in drugo.
Natančnejše informacije interesenti lahko dobijo na zgornjem naslovu.
Lilijana Smrekar
Mokrisea 2' tebruaria 1971 so v iránském Ramsarju sprejeli konvencijo, s katero so se države pogodbemce, med njimi tudi Slovenija, obve-t	zale izvajati politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, pač pa zagotovila njihovo smotrno rabo, varstvo ter trajno ohramia
usko raznovrstnost vseh mokrišč, tako naravnih kot tistih, ki jih je ustvaril člověk. V Sloveniji, ki je že sprejela nacionalno strategijo biotske raznovrst-> ■ °bsegajo mokrišča manj kot pet odstotkov vseh površin.
da mokriàêe označujemo različne biotope, za katere je značilno. da so na prehodu med vodnimi in kopenskimi ekosistemi, vsem pa je skupno to, vania u ieniski utr'D đaje vođa- Ra"rstitev mokrišč je zapletena zaradi njihovega prehodnega značaja, različnih tipov mokrišč in njihovega poimeno-stalna °nvhe_nci|a podaia za mokrišče naslednjo razlago: "Mokrišča so območja močvirij, nizkih barij, šotišč ali vode, naravnega ali umetnega nastanka, 0obin - asna- s sto'ežo ali tekočo vodo. Vođa je sladka, brakična ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega obmo^ SeSt metr0v"- M°krišča imajo pomembno vlogo v človekovem življenju, v preteklosti pa so pomembno vplivala na razvoj civilizacij. Še danes so to ■----jfj. visoko biotsko raznovrstnostjo in med najbolj produktivními ekosistemi na planetu. - Več o mokriščih preberite v Odsevu. april 2000.
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G. ANTONOM PERŠAKOM __V CONI NAJ BI ŘEŠILI PROBLEM PARKIRANJA
V Odsevu smo nekajkrat že pisali o težavah, ki jih Imajo stanovalci objekta v industrijski coni (Motnica 1), kl mu Trzinci rečejo kar grad, včasih pa tudi motel. Izgleda, da se zdaj tam nekaj premika, zato smo tokratnl pogovor z županom naše občine g. Peršakom začell z vprašanjem o tem.
Povem lahko to, da zdaj skušajo stvar razrešiti preko sodišča. Razpisali so javno dražbo za celoten objekt in zemljišče, na katerem stoji. Očitno gre za to, da bi vse skupaj prodali novému lastniku, ki bi verjetno moral prevzeti tudi vse obveznosti, ki k temu sodijo. Pri tem pa bo moral novi lastnik upoštevati dějstvo, da so v delu te zgradbe uredili, sicer nelegalno, kar precej stanovanj, ki so jih stanovalci kupili in so zdaj njihovi lastniki. Kako bodo ta raz-merja uredili, nam še ni jasno. Dražbaje razpisana za 10. maj, iz odločbe o razpisu pa ni razvidno, kako bodo ta razmerja re-ševali. Zdi pa se nam, daje pri razglasu o tem prišlo tudi do tipkovne napake, saj je izhodiščna cena postavljena nenavadno visoko. Ocenjujemo, daje zaradi tipkar-ske napake vejica v številu verjetno postavljena narobe za eno mesto.
V marcu je občinski svet sprožil postopek za začetek spreminjanja dolgoroč-nega piana občine in s tem v zvezi tudi zazidalnih načrtov za posamezna območja v občini. Ali boste zdaj spreme-nili zazidalni načrt v tistem delu industrijske cone, kjer stoji problematični objekt Motnica 1? Tam stanovanjska gradnja ni bila možná, zdaj pa je tam že kar nekaj stanovanj. Ali ne bi bilo smiselno, da jih legalizirate s spremem-bo zazidalnega načrta, ki bi omogočil spremembo namembnosti objekta? Stvar je dokaj zapletena. Objekt je mimo zazidalnega načrta dobil gradbeno dovoljenje za preureditev enega nadstropja v stanovanjske namene. Kasneje so tudi v drugem in celo tretjem nadstropju brez gradbenega dovoljenja uredili stanovanja. Dějstvo je, da so stanovanja zdaj tam na-rejena, da so jih ljudje plaćali in da v njih stanujejo. To je zame samo en dokaz več, da nisino pravna država. Tako pačje in problem je zdaj treba na nek način rešiti. Drug problem je, da ti ljudje tudi nimajo kje parkirati. Avtomobile puščajo po pločnikih, vozijo po zelenicah, prebijajo zidove, na divje, mimo vseh prometnih predpisov, delajo izhode na ulico. Izhod na ulico Dobrave so tako naredili tik pred križiščem s štiripasovnico, kar je skrega-no z všemi varnostnimi prometnimi měřili. Ampak to tako je. Mislim, daje s spre-minjanjem zazidalnega načrta treba eno-
stavno priznati, da tam namesto poslovnega stoji stanovanjski objekt. Prav tako pa bo treba žrtvovati del prostora, na katerem bi lahko uredili parkirišča in seveda ob tem uredili tudi normalen izhod. To bo treba narediti ali pa nam ostane zatiskanje oči in po-tiskanje glave v pesek. Seveda bi si morali ob tem govoriti, da problema tam ni in daje vse v najlepšem redu.
Boste ob tem poskusili urediti tudi problem s parkiranjem v industrijski coni? Zdaj teče postopek za spreminjanje zazidalnega načrta v coni. Eden od glavnih razlo-gov za to je prav ta, daje treba na nek način rešiti vprašanje parkiranja v coni, drugi razlog paje, daje po veljavnem dolgoročnem náčrtu, ki smo ga podedovali od Domžal, na območju cone še nekaj predelov opredelje-nih po namembnosti, niso pa še natančneje določeni z zazidalnim načrtom. Te pomanj-kljivosti naj bi zdaj vsaj delno - ne še v celoti, razrešili. Treba pa bo spremeniti tudi nekaj namembnosti manjših parcel. Kar se tiče parkiranja, moram reči, da občina dovolj prijazno in za slovenske razmere tudi dovolj izjemno rešuje problem, kije nastal predvsem zaradi nespoštovanja dose-danjih predpisov. V zadnjih desetih, pet-najstih letih, ko so gradili cono, so dovolje-vali gradnjo, ki ni v skladu z zazidalnim načrtom, v mnogih primerih pa tudi lastniki objektov niso spoštovali pogodb, ki so jih podpisali, ko so kupovali parcele. Ob podpisu pogodb so se vsi obvezali, da bodo reševali problem parkiranja svojih zaposlenih in strank z zagotavljanjem parkirišč znotraj parcel, ki so jih kupovali. Mnogi tega niso spoštovali. Prisvajajo si občinske površine ali pa parkirajo po pločnikih, zelenicah itn. Občina zdaj poskuša s sedanjimi spremembami zazidalnega načrta preurediti nekatere zeleniće, v enem primeru gre tudi za parcelo, ki bi jo lahko prodali, tako da bo tam mogoče parkirati. Zakaj to delamo? Zato, ker se zavedamo, da stvari ni mogoče vračati v prvotno stanje, hkrati pa se tudi zavedamo, da ni mogoče v nedogled prena-šati, da bi po coni parkirali tako kot zdaj. Rad bi poudaril, da, kot mi je znano, v drugih občinah podobnih problemov ne rešuje-jo na ta način. To govorim zato, ker pogos-to slišim očitke, da občina ni pripravljena narediti nič, da bi rešila težave s parkiranjem.
Bralci se obračajo na nas, da naj poiz-vemo, kaj se dogaja z velikim napol zazidanim objektom ob ulicah Spruha in Planjava v coni, ki že nekaj časa neugledno sameva v neposredni bližini vse lepše urejenih sosednjih objektov. Tišti objekt je gradilo neko zasebno pod-jetje. Ker gre za stvari, ki so zasebne in na nek način občutljive, naj povem le to, da so zašli v težave, ki so bile delno pogoje-ne tudi z zasebnimi problemi. Podjetje ni bilo sposobno dokončati objekta. Ker gre za precejšen zalogaj, velik objekt, jim tega doslej ni uspelo prodati. Vmes smo dobili informacijo, da naj bi objekt name-ravalo prevzeti podjetje, ki gaje gradilo, vendar predvidevam, da se to ni zgodilo, saj objekt še vedno stoji tako, kot je. Občina v tem primeru, čeprav, kot pravijo občani, objekt že kazi podobo tistega delà cone, ne more narediti ničesar. Moram pa tudi reči, da nas tudi pri tem objektu čaka-jo podobni problemi, kot smo govorili prej. Objekt je zgrajen praktično na vsej površini parcele in niti slučajno nima prostora za parkirišča za tište, ki bodo v njem verjetno dobili zaposlitev ali bodo tja hodili po poslovni dolžnosti.Rešitev bi bila le v tem, da bi eno nadstropje objekta namenili za garaže, kar pa, kot vem, ni bilo načrtovano.
Večkrat smo napovedovali, da bodo v krátkém na vstopu v cono uredili informacijsko tablo, ki bo pomagala obisko-valcem cone, da bi našli podjetja, ki jih želijo obiskati. Prav tako tudi še niso povsod namestili smernih tabel, ki naj bi nazorno vodile obiskovalce do izbranih ciljev. Kdo je odgovoren za to? Sporazum z izvajalcem, to je podjetjem Amicus, še velja. Kot vem, podjetje po coni še vedno po dogovorih in tudi po-godbah z lastniki podjetij table namešča Moram pa reči, da je še zlasti dosti zamud na območju starega delà Trzina. Krivda za zamude ni samo na strani Amicusa, saj morajo pridobivati dovoljenja od Direkcije za ceste in vsaj po naših izkušnjah tam stvari tečejo res počasi. Kar pa se tiče smerne table, je res, da smo bili »za permej« dogovorjeni, da bomo tablo dobili že lani. Dali smo celo asfaltirati postajališče na mestu, kjer naj bi stala, vendar podjetje Amicus svojega delà še ni povsem izpolnilo. Za zdaj še ne vem. kakšni so vzroki za zamude. Zdaj imamo zagotovilo, da naj bi tablo, ki naj bi bila že eno leto v Sloveniji, postavili v dveh mesecih. Uvozili sojo iz Nemčije, priprava računalniških zadev pa naj bi se precej
vlekla. Tabla je namreč računalniško vodena in vse skupaj niti ni tako preprosto. Pa še to moram reči. Amicus ni izpolnil še ene obveznosti. Dogovorjeni smo bili, da bo zamenjal vse table, ki označujejo ulice. Ker smo računali, da bodo to naredili tako, kot smo se dogovorili, nismo najeli delavcev za barvanje in ponovno zaščito drogov, ki zdaj nosijo oznake ulic. Nosilci so zdaj v res slabém stanju in niso v ponos občini. Zato smo se na občini dogovorili, da bomo počakali še en mesec. Če Amicus v tem času tabel ne bo zanua-jal, bomo nehali čakati nanj in bomo sporazum razdrli in sami poskrbeii za nosilce tabel z oznakami ulic.
Že pred časom smo opozorili, da ni javne razsvetljave ob poti Pod hribom mimo blokov, ki jih je zgradiia UBK banka, prav tako pa bi bilo prav, če bi bila razsvetljena tudi nova pešpot ob Pšati. Tudi javna razsvetljavaje stvar, ki joje mogoče zakonito urediti Ie na osnovi pro-jektov, ki morajo biti oblikovani v skladu z drugimi ustreznimi podlagami. V okolju, o katerem govorite, velja zazidalni načrt T-3, ki je bil sprejet že v domžalski občini - mi smo vanj vnesli le nekaj manjših sprememb, in v njem javna razsvetlja-va tam ni bila predvidena. Zdaj smo začeli postopek za spremembo tamkajšnjega zazidalnega načrta in ureditev javne razsvetljave. Tam imamo kar precej posegov, vendar jih bomo lahko legalizirali šele s spremembo zazidalnega načrta. Moram pa reči, da seje pešpot ob Pšati izkazala kot zelo koristno, saj jo uporablja vse več otrok, načrtujemo pa tudi njeno podaljšanje do mosta preko Pšate na Ha-batovi ulici.
Kako pa je zdaj z načrti za ureditev mi-rujočega prometa v Mlakah? Ta odlok pripravljamo. Vendar gre pri tem za spremembo prostorsko ureditvenega načrta (PUP-a), saj na ureditev čaka več stvari. Poleg parkirišč v Mlakah je treba tam poskrbeti tudi še za nekaj pločnikov, treba pa bo poskrbeti za kolesarsko stezo, ki smo jo dolžni speljati od industrijske cone do Ljubljanske ceste. Spet gre za dolgotrajne procese, res paje tudi, da je izvajalec, ki smo ga izbrali, dokaj zaseděn z obveznostmi, in se ni zadev v Trzinu lotil s takšno hitrostjo, kot bi si želeli.
Kaj pa pločniki ob Mengeški cesti? Gre za dva dela pločnika ob tej cesti. V "srednjem delu ceste pločnik je, ni pa ga Od, kot običajno rečemo, peka do križišča Pn gasilskem domu in v zgornjem delu Proti Mengšu. Najprej smo naročili projekt za pločnik proti križišču s štiripasov-juco, vendar smo imeli pri tem nekaj smo-'e s Projektantom. Ker gre za odsek ceste, 1 ga upravlja Direkcija za ceste, smo mo-, ,udi od nje dobiti soglasje za poseg, eprav bomo vse skupaj plačali mi.
Projektant je narisal načrt do te mere, daje rekel, daje dovolj za priglasitev, vendar načrta Direkcija ni potrdila. Od projektanta smo zahtevali, da ga dopolni, vendar tega nikakor ni bil pripravljen narediti. Nazadnje smo morali izbrati drugega izvajalca. Taje pripravil natančnejši načrt, ravno zdaj pa se pripravlja, da bo naredil tudi načrt za gornji del Mengeške. Ker ta projektant dela ravno za Direkcijo in bolje pozna njihove zahteve, upamo, da bomo imeli tokrat več sreče. Moram pa ob tem še enkrat reči, da državni mlini meljejo izredno počasi, in ni pričakovati, da bi kaj kmalu dobili pločnike.
April je čas, ko več pozornosti namenja-mo varstvu okolja. Slišali smo, da občina namerava postaviti še nekaj ekoloških otokov. Ali to drži?
Res je. V starem delu naselja bi radi postavili še štiri ali pet takšnih otokov. Za začetek bi radi postavili vsaj dva ali tri, vendar
smo spet naleteli na težave, ki jih poznamo še iz primera obnove Jemčeve ceste. Problem je, ker občina v tem delu naselja nima dovolj in še zlasti ne zadosti velikih parcel. Te morajo biti tako velike, da so zabojniki postavljeni vsaj štiri metre od meje, saj v nasprotnem primeru pride do nasprotovanja sosedov. Poskušali smo tudi, da bi parcele najeli, vendar za zdaj pri tem nismo bili uspešni. Čeprav ljudje zdaj že lahko vidijo, da z ekološkimi oto-ki ni problemov, da tam ne odlagajo stvari, ki bi smrdele in podobno, nihče ni pripravljen, da bi dal služnostno pravico za postavitev teh otokov. Ljudje enostavno ne dajo, mi pa tudi ne moremo takšnega otoka postaviti kar nekomu pred hišo. Načrtujemo tudi postavitev še nekaj otokov v coni in tudi še v Mlakah, vendar tam takšnih problemov z zemljišči ni.
Miro Šlebe
ŽIVLJENJE NAJDE POT
Morda se spominjate, da smo pred časom pisali o regulaciji struge Pšate in kako so uredili, da potok ne bo zgolj mrtev kanal, ki čim hitreje odvaja vodo mimo naselja. V strugo so položili tudi pragove in ob bregovih naredili posebne zatoke, ki naj bi vnesli več življenja v tok Pšate. Ce se zdaj sprehajate ob Pšati na območju T-3, lahko vidite, da so vnesli v brežine potoka še več življenja, kot so verjetno nameravali. Vrbove veje, iz katerih so delali zatoke, so namreč oživele in pognale veje. Vse kaže, da bodo kmalu iz vode rasle prave vrbe. Sprahajal-ci se sprašujejo, če so ob regulaciji struge potoka načrtovalci želeli prav to. Vsekakor paje pogled na potok zdaj precej bolj pester, kot paje bil.
TURISTIČNO DRUŠTVO TRZIN s sodelovanjem PGD Trzin in pod pokroviteljstvom OBČINE TRZIN ob prazniku občine Trzin
VABI na 3. FLORUANOV SEJEM v soboto, 4. maja, in nedeljo, 5. maja 2002, ter na praznovanje FLORI JANOVE NEDELJE, 5. maja 2002.
Razstavni in prodajni čas na sejmu v soboto in nedeljo bo od 9. do 20. ure. Uradna otvoritev sejma bo v soboto, 4. maja, ob 11. uri.
Vsem, ki bodo želeli zamenjati, kupiti ali prodati rabljeno športno opremo, bo na voljo posebna stojnica.
V	soboto in nedeljo bo kultumozabavm program in glasba za ples, Florijanova nedelja, 5 maja, pa tradicionalno gasilska: povorka, maša. godba in zabava.
PROGRAM PRIREDITEV OB SEJMU IN FLORIJANOVI NEDELJI BOMO ZAPISALI
V	PRILOŽNOSTNI ZLOŽENKI, ki jo bodo PRAVOČASNO přejela vsa gospodinjstva m organizacije v Trzinu.
OBVEŠČAMO, DA BO OBA SEJEMSKA DNEVA ZA PROMET ZAPRT PRVOTNI DEL LJUBLJANSKE CESTE, IZHODI IN DOVOZI NA TO CESTO ZA LOKALNI PROMET BODO NESPREMENJENI, LE DA BODO USMF.RJENI K IZVOZU NA OBVOZNICO PRI MERCATORJU. POSTAJALIŠČI PRIMESTNEGA PROMETA BOSTA ZATO NA OBVOZNICI.
PROSIMO ZA RAZUMEVANJE!!!
Turistično društvo Trzin
OBVESTILO PREBIVALCEM TRZINA O PRIPRAVAH ZA POZIDAVO GOZDNEGA OBMOČJA MED OIC TRZIN, M LA KAMI IN ŠPORTNOREKREACIJSKIM PARKOM TRZIN
Po marčni seji Občinskega svela Občine Trzin sem pričakoval, da bodo novinarji našega občinskega glasila opravili svoje poslanstvo, zaradi katerega je bil po mojem mnenju časopis ustanovljen, in vas obvestili o zelo pomembnem dogajanju v Trzinu, o katerem smo govorili na seji. Žal se moja pričakovanja niso uresničila. Ker menim, da morate biti pravočasno obveščeni o náčrtu stano vanjske pozi dave gozdnega pasu med OIC Trzin, naseljem Mlake in ŠRP Trzin, sem se odločil za pisanje teh vrstic. K temu so me vodile tudi zelo slabe izkušnje z ob-veščenostjo krajanov pred pozidavo območja T3.
Po informacijah, katere sem dobil z več nas-lovov, velik del le teh paje potrdil tudi g. Peršak, seje v Trzinu organiziralo menda okoli 80 ali nekaj več lastnikov in solastni-kov gozdnih zemljišč med OIC Trzin, naseljem Mlake in ŠRP Trzin, ki so pripravili skupen predlog za spremembo dolgoročnega prostorskega plana za območje občine Trzin. Predlagali so, da se prej omenjeno območje nameni pozidavi s stanovanjskimi objekti. S tem predlogom so, po besedah g. Peršaka, že bili na občini. G. Peršak jih je odvrnil od vložitve predloga v postopek z obrazložitvi-jo, da bo občinski svet že na marčni seji ob-ravnaval njegov predlog o začetku postopka sprememb prostorskih aktov v občini Trzin, v okviru katerega bodo predlog lahko podali skupaj z drugimi predlogi občanov in drugih zainteresiranih. Zato so predlagatelji svoj predlog začasno umaknili in ga bodo verjetno vložili sedaj.
Da so nameni te skupine lastnikov in solast-nikov resni, je potrebno vsaj okvirno povedati, kdo vse naj bi bil med temi lastniki. Med njimi sta bajc dva ali celo trije občinski svetniki oz. njihovo sorodstvo, članica občinske uprave oz. njegovo/njeno sorodstvo, zelo spoštovan in vpliven strokovnjak s_ pravnega področja, lastnik zemljišča v ŠRP (v nevarnosti je verjetno tudi ureditev ŠRP Trzin, kot je bila sprejeta) ter ostali. Po besedah predstavnice podjetja, ki občinski upravi poinaga na področju prostorske problematike, so med njimi zelo izobraženi, sposobni in ugledni ljudje, ki svoje náčrte znajo izpeljati.
Moje mnenje, in menim, da tudi večine pre-bivalccv naselja Mlak (verjetno pa tudi večine prebivalcev preostalega Trzina), je, da mora gozdni pas na tem območju ostati tak, kot je oziroma se mora storiti vse, da se že
izvedeni grobi posegi v ta prostor (na primer deponije zemlje in gradbenih odpadkov) čim prej sanirajo. To območje mora ostati naravni trzinski gozdni park. Če obstaja interes s strani lastnikov teh zemljišč, bi morala občina postopno odkupiti ta zemljišča ali pa lastnikom nameniti neke vrste rento, saj ga vsakodnevno koristimo mnogi občani za sprehodc, pri tem pa se žal povzroči tudi škoda lastnikom. Smisel ustanovitve občine Trzin (oz. lokalne samouprave) sem in tudi sedaj vidim v tem, da imamo občani možnost vpliva na odločitve, v kakšnem okolju bomo živeli mi in naši zanamci. Zato moramo tudi v tem primeru odločno povedati, kakšen razvoj si želimo in to ne glede na to, daje naše gledanje v nasprotju z interesi nekaj lastnikov - občanov, lokalnih »veljakov« in drugih predstavnikov tako imenovanoga »kapitala«. Drugače se nam lahko v doglednem času zgodi, da bodo gozdovc do Rašice in Dobena zamenjala stanovanjska naselja, interes občine Trzin ne sme biti v tem, da se z novimi velikimi investicijami v stano-vanjsko gradnjo hitro širi število prebivalcev in s tem večajo prihodki občine od dohodnine. Interes mora biti v tem, da se
sedanjemu prebivalstvu zviša kvaliteta življenja.
Upam, da hoste přebrali te vrstice in da bomo skupaj (seveda, če ste podobnega mnen-ja) poskrbeli, da bodo gozdne površine okoli nas ostale nedotaknjene. Ne morem si namreč predstavljati Trzina brez bajerja, izvira Gvajšek ter ostalih lepot področja. Pod zgoraj napisano se boni podpisal sam in pričakujem, da si za moje pisanje ne bo ho-norarja izplačal glavni in odgovorni urednik (tako kot je to storil pri pisanju g. Marjana Goloba). Prav tako pričakujem, da bo ob-vestilo objavljeno brez slikic in raznih pre-govorov, s katerimi urednik glasila izkazuje svojo moč v občinskem (ne njegovem, kot se mnogokrat izrazi) glasilu. In še eno prošnjo naj mi prosim izpolni urednik. Naj si ne obračuna honorarja za odgovor (v primeru, da bo želei odgovoriti) na moje pisanje v tem odstavku, kot je dělal to v preteklosti (zaradi tega nisem odgovarjal na njegovo pisanje).
V upanju, da nam bodo novinarji Odseva še podrobneje razkrili namene predlagateljev pozidave gozdnega območja, vas lepo pozdravljam.
Romeo Podlogar
občinski svetnik
P isma g. Podlogar ja sem tokrat vesel iz več razlogov. čeprav še vedno ne more iz svoje kože in vsaj za konec pokvari dober vtis z ža/itvami. ne da bi se prej dobro prepn-čal o tem, kako stvari stojijo.
Vesel sem, da se je g. Podlogar tokrat »prebudil« v pravém času. To. da dvomi, ali bomo v Odsevu pravočasno reagirali na pomembno dogajanje v našem kraju, je njegova osebna pravica, vendar povsem odveč. Po izkušnjah iz obdobja, ko so načrtovali gradnjo T-3, bi se namreč lahko spomnil, da smo v Odsevu že dosti prej opozarjali na to. kaj načrtovana gradnja prinaša in kaj bo lo pomenilo za naš kraj. Če je pošten, bo přiznal, da je, po listem, ko »se je takrat zbudil«, tudi sam za svoje argumente in besedne boje uporabljal informacije in opozorila, ki jih je dobil v Odsevu.
Kar se tiče načrtov skupině lastnikov zemljišč na zahodnih obronkih Trzina, pa smo v Odsevu že večkrat pisali, da so načrti za naselje varovanih nadstandardnih hiš že narisani, da je ludi Razvojni zavod že pripravil idejne náčrte za pozidavo tislega območja itn. V Odsevu bdimo nad dogajanji, in nam, ko se bo kaj konkretnega začelo dogajati, prav gotovo ne bo ušlo.
Vesel pa sem, da je poleg nas na sumljive »premike« opozoril tudi eden od občinskih svetnikov. Čas volitev se pač přibližuje, vendar Odsev ne poskoči vedno. kadar se slučajno »prebudi« kak svetnik.
Ob njegovem podcenjujočem pisanju o poročanju v Odsevu bi kol občinski svetnik vendar le že lahko vedel, kako stvari potekajo. Ko občinski svet sproži začetek postopka za spreminjanje dolgoročnega plana občine. predlogi za spremembo prostorskih načrlov ^ j občine šele stečejo in lo še ne pomeni, da je kar koli že sprejeto. To je šele čas. ko mor* ■ jo listi, ki si želijo novih pozidav, priti s svojimi načrti na dan. Do konca septembra se bona Občini verjetno nabralo kar nekaj prediogov, kako bi občino pozidali od Pšate ® i Rašice, kaj bodo v občinskem vodstvu sprejeli, pa bo znano šele novembra. Za poduk.
kako stvari potekajo, g. Podlogarja prosim, da naj podrobno prebere prispevek svoje svetniške kolegice ge. Lilijane Smrekar, ki ga objavljamo v tej številki Odseva. Naj povem, daje ga. Smrekarjeva članek napisala, še predno smo izvedeli za pisanje g. Podlogarja.
Vesel pa sem. daje g. Podlogar napisat opozorilo zdaj, ko je pravi čas za to, še zlasti, ker so, kot je napisal tudi sam, v skupini, ki se zavzema za pozidavo, vplivni ljudje, še bolj nevarno paje to, da bo končne sklepe sprejemal šele naslednji občinski svet, ki bo izvoljen jeseni. Novi občinski svet bi se namreč lahko skliceval na nepoznavanje razmer in zapuščino sedanjega sveta, čeprav sem prepričan, da bomo prebivalci Trzina to pre-prečili.
Da ne bi prišlo do novih namigovanj in podtikanj, naj tu jasno vsem povem, da osebno močno nasprotujem novim pozidavam gozdnih obronkov Trzina. Zelo se zavze-mam za ohranitev našega naravnega okolja in še zlasti za večjo zaščito mokrišč.
G. Podlogar bo mogoče težko verjel, vendar mije žal za žerjavčki in kronicami. ki smo jih kot otroci nabírali tam. kjer zdaj stoji njegova hiša.
Že koje raslo naselje Mlake, smo se Trzinci zavzeli, da bi bilo gozdno območje za Mla-kami gozdni rezervat, ki bi bil namenjen zgolj sprostitvi in rekreaciji, v nobenem primeru pa tam ne bi smeli dovolilipozidav. Menim celo, da se že načrtovane pozidave na območju T-12 pregloboko zajedajo v ta »rezervat« in tudi načrtovano pokopališče je po moje pregloboko v gozdu.
Na koncu pa naj še enkrat javno povem, da sem za intervju z g. Marjanom Golobom -Taubijem prejel honorar, ki sem si ga pošteno zaslužiI. Če bi se g. Podlogar pred napadi blagovolil prepričati, bi lahko videl, da sem članek napisal korektno in lako, kot se spodobi. Z g. Golobom sem se dogovor il za pogovor, po pogovoru sem ob pomoči pos-netega na diktafon in dokumentov, ki so potrjevali izjave g. Goloba - in ne s prepiso-vanjem nečesa, kar naj bi napisal g. Golob, sestavil članek, ki je prikazal poglede g Goloba na probleme v zvezi s Tenis centrom Taubi. Članek sem dal g. Golobu avtorizi-rati, ker pa so se stvari razvijate naprej in je hole! g. Golob v prispevku dati nekaj dru-gačnih poudarkov in informacij, je sam napisat nekaj Slavkov na papir, nato pa sva se o vsem še pogovarjala. Na osnovi listih zapisanih Slavkov in pogovora, sem jaz prvotno besedilo popravil in ga dat g. Golobu še enkrat prebrali, nato pa smo članek objavili skupaj s podobnim pogovorom z g. županom in prispevkom, ki ga je po pogovoru z mano in v skladu z vprašanji, ki sem mu jih zastavil, napisal g. ravnatelj OŠ Trzin. Za članek z g. Golobom sem porabil kar nekaj časa, trikrat sem se z avtom peljal v Taubi center, imel sem več telefonskih pogovorov (pisal sem s svojim računalnikom, snemal s svojim diktafonom), in honorar, ki sem ga prejel za tisti članek, prav gotovo ni bil pravo plačilo za moj trud. Honorar sem si povsem pošteno prislužit, pa čeprav listo, kar je zapisano, g. Podlogar ju ni všeč. Pač niso vsi za lo, da bi morali leniški center zapřeli. Kar se liče mojih drugih honorarjev, pa naj g. Podlogarju še enkrat povem, da predlogov za svoje nagrajevanje ne pišem jaz. Po listem, ko Odsev pride iz tiskárně, naš tehnični urednik Emil Pevec na svojem računalniku prebere, koliko znakov je zapisanih v posameznem objavljenem prispevku. Te podatke posreduje svelovalcu župana za finančně zadeve Jorgu K. Petroviču in ta na osnovi teh podatkov v skladu s pravilnikom o honor ar jih za ustvarjalce Odseva, ki ga je sprejel Občinski svet (v katerem sedi tudi g. Podlogar), izplača honorarje. Kolikšen je moj honorar, izvem šele, ko dobim bančni izpisek. Poudarjam, da si v sistemu, kakršnega imamo vpeljanega v uredništvu, sam ne morem zaračunavali honorarja.
fisto, da v preteklosti ni hole! pisati v Odsev. ker bi si jaz polem zaračunava/ honorarje, je izvilo iz trte. Če bi bilo pisanje nežaljivo in se ne bi ponavljalo, kar je bila lastnosl prejšnjih pisanj g. Podlogarja. bi ga v Odsevu objavili, sam pa je verjetno vedet, da zaradi večkrat prežvečenih stvari in precej žaljivih pisarij ni bilo vedno verjetno, da bi tisto, kar je místil napisati, mi tudi objavili. Menim, da se že zaradi tega ni usedel k pisanju. Kot smo že večkrai zapisali, o tem pa smo govorili ludi v občinskem svetu, zato me čudi. da g Podlogar tega ne ve. pa naj še enkrat napišem, da pisem bralcev ne honoriramo in ludi jaz ko1 urednik za pisanje drugih ne prejemam honorarjev. Zato je pisanje g. Podlogarja o tem precej nizko in žatjivo podtikanje, za katero g. Podlogar nima nobenih do-*°zov 'njih ludi ne bo dobil, bi pa se o lem lahko zelo resno pogo-varjal pred sodiščem. ud člověka, ki naj bi v občinskem sveiu po svoje kroji! usodo Trzina, res ne bi pričako-V°1 takšnih neargumentiranih, neobveščenih in priltehnih klevel.
glavni in odgovorni urednik Odseva
Miro Štebe
Daj jeziku svobodo, Ça ti bo povedal tudi to, cesar ne uo
Če govoriš s pametjo, je jezik tvoja odlika; če govoriš, kar ti pride na pamet, je jezik tvoja nesreća.
LIONSI SO PRAZNOVALI
V soboto, 20. aprila, so člani Lions kluba UONS Kl.Uli DOMŽALE iz Domžai v Kultur-	''m 2""2
nem domu Franca Bernika slavnostno proslaviti šesto obietnico svojega delovanja. Ker je bil tisti dan svetovni dan sprejemanja novih članov v lions klube, so tudi v domžalskem klubu kot verjetno v večini podobnih kiubih po vsem svetu, sprejeli dva nova člana. Na prireditvi so se spomnili tudi tistlh, ki potrebujejo pomoč. Nad miiijon tolarjev prostovoljne pomoči so razdeiili med Osnovno šolo s poseb nim programom Roje, sklad Giasbenoga atelje-Ja Tartinl za plačilo šolnine družine Šimenc, Center za usposabljanje in varstvo invalidně mladine INCE Mengeš, Zavod za usposabljanje invalidně mladine Kamnik, Center za mlade Domžale in društvo Sožitje - društvu za pomoč duševno prizadetim iz Kamnika. Na slavnosti so podělili tudi priznanja Irem lio-nom, ko so se v preteklem letu še posebej izkazali. Prireditev pa je zaokrožil končen solistov in godainlh orkestrov Clasbenega ateljeja Tartini iz Ljubljane.
Lions kiubi se srečujejo dvakrat mesečno, dom-žalski si je ob ustanovitvi za svoje domovanje izbral gostišče Pri Špornu v Radomijah. Na svojih druženjih prlpravtjajo akcije zbiranja sredstev in gostijo različne strokovnjake ali ugledne osebnosti, s katerimi se pogovorijo o perečih vprašanjih na področjih človekoljubne dejavnosti, politike, gospodarstva in umetnosti. 0 vseh akcijah in tudi gostih, ki so obiskali LK Domžale, je klub ob šesti obietnici izdaI zbornik, s katerim se želijo še bolj približati gostujočemu okolju domžaiske, pa ludi kamniške občine in širši okolici Ljubljane.
"S ponosom predstavljamo Zbornik, v katerem je zajeto celotno delovanje našega kluba v šestih letih," poudarja predsednik LK Domžale mag. Janko Arah in dodaja, da je v času delovanja LK Domžale prispevat skoraj deset milijo-nov SIT v humanitarne namene. "Med člani kluba so priznani gospodarstveniki, zdravniki, umetniki in javni delavci iz domžalskega območja in Ljubljane." Iz Trzina s ta v klubu direktor podjetja Simps's Živko Savič in nekdanji Trzinec Boštjan Pavlič, med drugimi vidnimi osebnostmi iz našega območja pa je treba omeniti tudi domžalsko Županjo in poslanko Državnega zbora Cveto Zalokar Oražem, likovno umetnico Vero Terstenjak, direktorja Banke Domžale Andreja Flisa, direktorja Heliosa Uroša Slavica in druge.
Kratica LIONS Izvira iz angleščine, saj je bil prvi Lions klub ustanovljen v Chicagu (ZDA). LIONS pomeni -Liberty, Intelligence, Our Nation's Sale-ty", torej Svoboda, razumevanje, varnost naše domovine. Toda ne gre zgolj za kratico, saj beseda "lions" po slovensko hkrati pomeni "levi" oziroma, v ednini, "lev". Kljub prevedijivosti pa besede Lions za naziv tako klubov, kot tudi njihovih članov, ne prevajajo nikjer. Organizacijo Lions Clubs International je leta 1917 v Chicagu ustanovil zavarovalničar Meivin Jones. Danes je LCi z 1,4 milijoni članov v 43 lísoč kiubih in 178 državah ena največjih humanitarnih organizadj na svetu, ki si zlasti prizadeva za po moč slepím in slabovidnim, in drugim, kijih ne doseže pomoč državnih organov. Slovenska Zveza klubov Lions (Distrikt 129) sodi med najmlajše v svetu, saj je polnopravna članica LCI od leta 1996. V Sloveniji je že 40 klubov z okoli 1200 člani.
DOBITNIKI LETOSNJIH OBČINSKIH PRIZNANJ
Zlata plaketa JOŽEFA KURENT
Gospa Jožcfa Kurcni je že vrsto let zelo dejavna na več področjih, ki zadevajo predvsem skrb za pomoči potrebne občanke in občane, naj bo to za starejše, invalide, bolne ali kakorkoli drugače prizadete osebe. Že večkrat je zelo veliko storila za osebe, ki so tako rekoč klonile pod težo življenjskih težav. Skr-bela jc za otroke, ki so izgubili starše ali katerih starši niso sami zmogli kakovostno poskrbeti za svoje potomce. Zelo seje zavzela za uspešni začetek društva Karitas v Trzinu in hkrati poskušala pomagati tudi pri ustanovitvi ob-činske organizacije Rdečega križa. Sodelovala je pri organizaciji in začetku delovanja skupine za samopomoč v Trzinu, je mentorica prve skupine medgeneracijskega društva Jesenski cvet, ki se imenuje Trzinski izvir, hkrati paje in šc sodeluje pri mnogih drugih sorodnih dejavnostih.
Srebrna plaketa FRANCI MUŠIČ
Franci Mušič seje aktivno vključil v delo Strelskega društva Trzin leta 1974, ko je društvo na pobudo takratnega predsed-nika Matevža Štefeta ponovno zaživelo in s prostovoljnim delom v dvorani KUD-a Franca Kotarja uredilo strelišče za zračno puško. Med najzaslužnejšimi je bil tudi leta 1976, koje sodcloval v skupini strelcev, ki so v zapuščenih klet-nih prostorih takratne krajevne skupnosti uredili eno prvih avto-matskih strelišč v Sloveniji. Od omenjenih začetkov pa vse do danes je Franci, kljub temu, daje imel poleg strelstva še enega konjička - avto-moto šport, ostal zvest strelski dejavnosti vse do danes. Poleg tega, da seje sam razvijal v odličnega strelca, je za šport kot trener navdušil tudi številne mlade střelce in strelke, še posebno velike zasluge pa ima kot strelski delavec, in to na vseh področjih delovanja. Poleg trenerskih in organizacijskih sposobnosti je nadvse uspešen na sodniškem področju, saj je kot strelski sodnik sodil na številnih zahtevnih strelskih tekmovanjih, hkrati pa navduševal za delo mlajše kolege in kolegice.
Bronasta plaketa VIKA KREČA
Gospa Vika Kreča je zaposlena na Občini Trzin, poprej paje vrsto let delala na Krajevni skupnosti Trzin. Koje člověk přišel na krajevno skupnost, v zadnjem času na Občino, je prav zaradi nje dobil občutek domácnosti. Vedno je člověku z drobnimi uslugami in nasveti prihranila marsikatero pot in nevšečnost, in od nje smo odhajali nasmejani in dobre volje. Najbolj zanimivo pri vsem tem paje, da sploh ne stanuje v Trzinu, zato seje marsikdo spraševal, zakaj je in še pomaga trzin-skim društvom in občanom v tolikšni meri, čeprav to ne sodi v opis njenih delovnih dolžnosti. Zaradi te njene volje pomagati, si je zaslužila priznanje občine Trzin.
Bronasta plaketa ^■my SMAJLO FETAH
Gospod Smajlo Fctah je že od same us-tanovitve krajevne skupnosti in kasneje občine dejaven na več področjih. Naj omenimo le nekatere funkcije, ki jih je in jih še vedno že več let opravlja: bil je vodja delegacije Trzina v zboru KS v Domžalah, predsednik Zbora za sociálno varstvo Občine Domžale, ustanovni član ŠD Trzin, več kot deset let je vestno op-ravljal funkcijo svetnika Sveta KS Trzin, vestno in zavzeto paje deloval še na drugih področjih. Zdaj je na Občini dejaven kot član Občinskega odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, je član Sosveta za vamost v občini, predstavnik javnosti v Komisiji pri MVZ za pritožbe občanov, v naši občini paje tudi predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Prav za to delo lahko rečemo, da mu je resnično predan in tudi zaslužen za več prometnih rešitev, predvsem na področju var-nosti otrok. Ob vsem tem je član Turističnega društva, Sportne-ga društva, pri PGD pa opravlja delà tajnika društva.
Bronasta plaketa ANDREJ ZUPANC
Andrej Župane je eden najvidnejših, de-lavnih članov društva že več kot deset let. V tem času jc zrežiral odrsko predstavo Poldrugi Slovence, ki je bila takrat ena najboljših představ na republiškem srečanju gledaliških skupin iz vse Slovenije, sodeloval paje tudi skoraj na vseh občinskih in društvenih proslavah. Igral je v Hlapcih, Shakespeariadi, v gasilski Ogenj, kakšen ogenj?, je soustvarjalec otroške ulične predstave Cirkus banbinibus, v Klari je igral profesorja Korneliusa, prav tako paje bil soustvarjalcc in igralec v Mega atu.
Srebrna plaketa BRANE PIRNAT
Dolgoletni član Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Brane Pimat seje rodil leta 1939 v Ljubljani. Ze kot mlad fant seje leta 1954 vključil v gasilsko organizacijo. Izučil seje za zidarja, kar jc vedno prišlo prav tudi v gasilskem društvu. Nepogrešljiv je praktično pri vseh opravilih v društvu, že vrsto let paje gospodar društva. Težko bi sešleli ure delà, ki jih opravi ne samo za društvo, ampak tudi za ostale, ki potrebujejo kakršnokoli pomoč. Predsednik PGD, Jože Kajfež, trdi, da g. Branetu pri delu in doslednosti zlepa ni para.
Denarne nagrade občine Trzin:
Mladinski odsek PD Onger Trzin
mUi^gi MO PD Onger Trzin je s svojo ekipi že tretjič zma-$jkflM|J gal na državnem tekmovanju Mladina in gore in ta-&NGER P01r(1'l žc znan0 dějstvo, da je PD Onger še _ po trzin vedno uspešno na področju delà z mladimi. To po-
trjujc tudi uspeh druge ekipe našega Planinskega društva, ki je na istem tekmovanju dosegla ravno tako zelo visoko 14. mesto. Obema ekipama velja vse priznanje. Nagrada bo priznanje vsem: Planinskemu društvu Onger v celoti za dol-goletno kvalitetno delo, še posebej pa Mladinski sekciji društva in njenemu vodstvu, ki je velikokrat tako dobro pripravilo svoje ekipe, in ne nazadnje zmagovalni ekipi, ki je premagala tremo, zmogla vse naloge in tako ludi prispevala k promociji kraja in občine.
Jure Lajovic
Jure Lajovic v KUD-u dela že več kot deset let. Še zlasti zaslužen je kot tehnik na zvočnih in svetlobnih napravah, seveda paje dejaven tudi na odrskih deskah. Ves čas je sodeloval v Impro ligi, igral je v Shakespeariadi in predstavi Ogenj, kakšen ogenj?, prav tako pa je sodeloval tudi na več občinskih in društvenih proslavah.
Boštjan Žnidaršič
Dijak Boštjan Žnidaršič je član Turističnega društva že od vsega začetka, takoj ko se je vpisal v izobraževalni program za vrtnarja - cvetličarja. Najprej je plaho povprašal, če lahko sodeluje na področju, kjer naj bi postal strokovnjak, zadnji dve leti pa ga že videvamo na cvetličnih nasadih povsod po našem kraju. Sodeluje pri organizaciji in izvedbi predavanj o gojenju vrtnin in cvetja. Je komunikati-ven, prijazen do ljudi, dovzeten za pobude in predloge in kot začetnik v vrtnarstvu in cvetličarstvu za strokovne rešitve primerno vztrajen.
P U: Zgornje obrazložitve predlogov za občinska priznanja so napisali listi, ki so nagrajence predlagali, uradne obrazložitve pa bodo verjetno nekoliko spremenjene in dopolnjene.
~	V Sonitetnih centrih Simps' S vsak
V	torek brezplačno merimo krvni tlak in
učimo pravilno merjenje. Zvišan krvni tlak je najbolj razširjena bolezen na svetu in ima veliko različnih vzrokov. Na pojav Zvisanega krvnega tlaka vplivajo: spol, starost, rasa, vnos soli in način življenja. Tveganja, ki so povezana s krvnim tlakom,
posledice pa so vedno enake. Dokazano je, da tlak, ki je trajno povišan nad 140/90, zviša umrljivost. ker povzroča okvaro srca in ožilja.
P.S.:Povišan krvni tlak ne boli, šele posledična °bolenja in težave ter občutne omejitve vplivajo na kakovost našega življenja.
mesecu aprilu smo v trzinski cerkvi začeli z velikim praznikom. Osemintrideset mladincev iz šestega in sedmega razreda je přejelo sveto birmo - dar Svetega Duha. S přípravami smo začeli že takoj po novem letu. Vsak teden, poleg obveznega věrouka, so morali takrat še bodoči birmanci obiskovati tudi birmanske skupine. Letos so bile štiri skupine: v ponedeljek pod Francijevim vodstvom, v torek pod Dijaninim, v četrtek sem čas z birmanci preživljala jaz, v petek paje bila na vrsti skupina ge. Jožice. V tej tedenski uri smo birmance poskušali poučiti predvsem o vsakdanjem življenju. Sama moram reči, da smo se ob pogovorih. branju in pisanju raznih idej vsi, eden od drugega, dosti naučili. Poleg tega smo birmance morali pripraviti tudi na spraševanje, ki ga je najprej opravil sam gospod župnik Pavle Kn, potem pa tri dni pred birmo še škof Alojz Uran. 4. aprila, koje škof prvič obiskal birmance, so bili vsi zelo, zelo prestrašeni: "Kaj pa če ne bom znal? Ali bom potem vseeno šel lahko k birmi? Pa kar pred vsemi nas bo os-mešil?" itn. Ko so že vsi sedeli v klopeh v cerkvi, z mrzlimi rokami in tresočimi nogami, je v cerkev vstopil nasmejan in dobrovoljen škof Uran. Ob pozdravni besedi so se že vsi smejali. Nato so birmanci hodili v skupinah k oltarju, kjer je bil vsak posebej izprašan. In to le zato, da bi staršem, ki so sedeli zadaj, pokazali, kako so pamětnější od njih. Verjetno dostikrat slišite od pubertetnikov: " Ti nimaš prav, jaz sem najbolj pameten, jaz vem vse..." Škof je večkrat poudaril problem pubertetnikov oziroma mladih, ki živijo v obdobju puščave (primer je vzet iz zgodbe, ko Mojzes pelje izraelsko ljudstvo iz suženjstva. Iz Egipta gredo skozi puščavo, kjer se vsi pritožujejo).
7. aprila pa so birmanci le dočakali najsrečnejšo nedeljo v tem letu. Ob štirih popoldan seje pričela slovesnost, ki je trajala skoraj dve uri. Po zahvalah je sledilo še fotografiranje, potem pa domov in zabave.
Kot ena od mentoric birmanskih skupin in katehetinja želim novopečenim birmancem veliko lepega, pametnih in odraslih odločitev. Nikar se ne imejte že za povsem odrasle, starši bodo še vedno veseli, da jih prosite pomoči. Na koncu bi rekla še nekaj: mnogo letošnjih birmancev seje odločilo, da po 7. aprilu ne bodo več prestopili praga cerkve ter věroučně učilnice. S tem bodo dokazali Ie svojo nezrelost in to, da si niso zaslužili tega, kar so dobili. Pri tej odločit-vi je velikega pomena tudi avtoritativna beseda staršev. P.S.: Komplet petih fotografij slane 1500 SIT. Naročita pobirajo v župnišču in na tel.: 041 287 662 Urša.
Urša
PAVEL KRT Trzinski župnik je obhajal 60. rojstni dan
J
Konec marca je trzinski župnik g. Pavel Krt praznoval 60. rojstni dan In to je bila več kot lepa prilika za krajšl pogovor z njim.
V	kakšni družini ste se rodili?
Rodil sem se v idilični vasici Podjeljše nad Kamnikom. Vasještela samo pet hiš. Bilo je precej otrok in nekateri sosedovi so kasneje od-šli v tujino, pri nas pa smo na srcčo vsi ostali doma. Bilo nas je osem otrok. Na svet sem přišel kot zadnji, osem let za ostalimi. Ker sem bil najmlajši, so me kar vsi vzgajali, včasih tudi s palico in klofutami (smeh), kakor kdaj. Seveda so me imeli predvsem radi in so me tudi razvajali. Sestra, ki je bila šivilja, mi je iz starih oblek sešila po štirinajst hlač na leto. Spomnim se, da scm nekoč pozabil staršem povedati za roditeljski sestanek. Oče je bil hud in vsi bratje in sestre so me morali po nagi riti. En brat pa mc je bolj pobožal, kot kazno-val.
Rodil sem se med vojno, 29. marca 1942, in bil krščen par dni zatem v Kamniku. Od-raščali smo ob verski vzgoji, družina je bila globoko verna, posebno oče je bil »strašan-ski« molivec.
S šestimi leti sem šel prvič v hřibe. Gnali smo živino. Na Košulni so bile koče v do-mači lasti, planina pa od pašne skupnosti. Pomagal sem očetu ali mu vsaj délai družbo. Začetno pašo sva zmeraj opravila z očetom, nato pa so prišli še drugi bratje, jaz pa sem bil zraven za angelčka varuha.
Zgodilo se je, da sva nekoč z bratom pasla krave že štirinajst dni, pa nama nihče ni prinesel ne moke, ne kruha, ne nič. Vsega je zmanjkalo, od slanine do jaje. Domaje bila glavna žetev. Midva sva pustila vse ter odšla. Prav težko sva hodila, brat me je moral pa še nositi. Bila sva podhranjena. Ko sva prišla domov, so naju najprej okre-gali, kaj se to pravi, krave pustiti gor pa pobegniti domov. Popoldne je šel past drugi brat, ki je sedaj prav tako duhovnik. Hotel me je vzeti s seboj, pa nisem šel z njim, nalašč. En mesec sem bil doma, potem pa sem se le zopet odpravil s tretjim bratom.
V	šolo sem začel hoditi naslednje leto, 1949 v Mekinjah. V osnovno šolo sem hodil pet let, potem pa nadaljeval v nižji gimnaziji v Kamniku. Imeli smo zelo dobre profesorje. Poscbej se spomnim profesorja
Žergaja, ki je poučeval matematiko, pa profesorice za nemšči-no, ki je bila čudovita gospa, stroga, ampak zelo dobra.
Sprva mi v šoli ni šio najbolje, do sedmega razreda oziroma do tretje gimnazije, potem pa sem šel na učne ure v klošter v Me-kinje, v samostan, k uršulinkam, kjer sem končno splaval. Ko bi ravno moral opraviti zaključck male mature, sem hudo zbolel, tako da nisem mogel biti skupaj s sošolci.
Přišel je čas, ko smo se morali odločiti za poklic. Že prej sem se večkrat družil s starej-šimi prijatelji v vasi Škerjančevo pri Radom-Ijah. Bili smo klapa in dva izmed njih sta že hodila v semenišče v Pazin, pa smo se še mlajši začeli zanimati zato. Leta 1958 nas je šio iz nižje gimnazije Kamnik šest v Pazin. Vzgoja je bila tam zelo trda, a smo jo prena-šali z dobro voljo, saj smo bili duhovno stimulirani. Ko sem přišel k vojakom, je bila tista disciplina desetkrát šibkejša.
Kako to, da ste odšli v Pazin in ne kam v Slovenijo?
Takrat še ni bilo pri nas nobene gimnazije z versko vsebino. Potem seje naslednje leto začela v Vipavi, vendar smo Slovenci, ki nas je bilo okrog štirideset, ostali v Pazinu. Ob koncu šolanja mature tam nisem mogel narediti, ker so mc ravno sredi leta marca 1962 poklicali k vojakom. Po dveh letih vojaščine sem imel srečo, da sem přišel ven tri mesece prej in bil ob božiču že doma. Skupaj s prijatelji smo naredili »krajšnjico« in se takoj vpi-sali v bogoslovje v Ljubljano na fakulteto in smo do maja »bolj privatno« naredili nekaj izpitov. Rektor je bil kar hud in nas je sprašc-val, če mislimo kar vse izpite že v prvém letu narediti, češ naj malo počakamo in kaj prihranimo za drugo leto. Maja smo potem naredili še maturo v Pazinu. Studirali smo do leta 1968 in bili v petem letníku, 29. junija, posvečeni. Nato so sledile prve službe. V šestem letniku smo hodili na prakso na župnije. Mene so poslali kar za eno leto v Šmartno pod Šmarno goro. Bil sem pomočnik in sodeloval s prijetnim župnikom (Karei Šparhakel), s katerim sva veliko kle-petala.
Nato sem odšel za dve leti na Vrhniko. Vendar pa, ko sem ravno dobro začel, ustanovili smo mladinski zbor s petindvajsetimi člani, ki so peli kot škrjančki, je přišel iz Ljubljane gospod Prestor in mi povedal, da moram na
župnijo v Štango pri Jančah. Brat mi je pomagal pri selitvi, vendar župnik iz Štange ni želei zapustiti svoje župnije, zato sem takoj odšel v Staro Cerkev pri Kočevju. To so bila zelo prijetna leta. Z župnikom iz Hinj sva skupaj raziskovala Kočevsko in se sprehodila vse do Kolpe, kjer sva prišla v vas Spodnji Log. Spraševala sva ljudi, kako kaj živijo, če imajo maše. Izvedela sva, da nimajo, zato sem začel hoditi tja in vsako nedeljo maševal. Ljudje so bili zelo zadovoljni in veseli. To je bila najboljša župni-ja, kar sem jih imel. Tam je bilo šestintri-deset ljudi, k maši pa jih je hodilo triintri-deset. To je visoka udeležba, okrog 90%. Hodil sem tudi v Čeplje. Tam sem přebil tri leta, nato pa sem bil premeščen v Bistrico pri Tržiču, ker je tamkajšnji župnik umri. Iz Pavlinove graš-čine so naredili bogoslužni prostor in jaz sem dobil odlok nadškofa Pogačnika: »Sli-šim, da ste nekaj bolni. Šli boste v manjšo župnijo, ki ima nekaj dolga.« Paje bilo ravno obratno. Župnija je štela čez tri tisoč prebivalcev, po osemnajstih letih mojega župnikovanja pa jih je bilo okrog štiri tisoč petsto. Za poplačilo dolga, bilo gaje kar 109 milijonov, sem potřeboval tri leta. A ko sem ga hotel poplačati, so upniki rekli, da ni treba. Denar je tako ostal, potem pa je, ravno ko sem se malo pohvalit, prišla božja kažen. Bil je hud potres. Z denarjem, ki je ostal, smo obnovili prostor in ga popravili tako, daje šio lahko vanj 240 ljudi. Ljudje so veliko delali sami, pa tudi jaz sem se ukvarjal z vsem mogočim, varil sem, popravljal orodja ... Kasneje smo vpeljali katahumenat in sem imel v Bistrici predavanja. Ko nas je nekoč za birmo obis-kal gospod Prestor, sem slučajno »stegnil jezik« in mu rekel: »Zdaj sem pa tukaj že polnoleten.« Namignil scm mu, da je še pravi čas, da zamenjam župnijo, dokler sem še pri moči, da lahko na novo začnem. Po dveh tednih sem že dobil odlok. »Po sklepu personalne komisije greste v Trzin « Kot sem nadškofu ob posvećenju obljubil, da bom izvrševal njegovo voljo, sem pre-mestitcv sprejel.
Ali je premeščanje iz župnije v župnijo za vas stresno?
Ni. Saj je vseeno, kje si. Morda je še naj-lepše v majhnih župnijah. Župnik iz Sv. Lenarta nad Škoijo Loko mi je pripovedo-val, da župljani vse uredijo, znosijo skupaj, uf, malo pa seje, menim, še pohvalil.
V Trzinu ste že deseto leto, torej je letos še ena okrogla obletnica.
Hitro mine čas. Sicer pa ponavadi rojstnih dni ne praznujem, le god v okviru svoje družine. Ko sem imel petdeset let, nisem
j
Karitas #
POMOČ TUDI PO INTERHETU
Slovenska Karitas je letos začela ljudem. ki se znajdejo v stiski, nuditi pomoč tudi preko inter-neta, in to v obliki t.i. forumov Na njih odgo-varjajo strokovnjaki na različna vprašanja ljudi, ki potrebujejo pomoč. Sistem omogoća tak način delovanja, ki zagotavlja popolno anonimnost in enostavne, strokovne odgovore. Mnoga vprašanja, ki bi ostala neizrečena in skrita, na la način najdejo svoje mesto. Namen pogovorov s strokovnjaki je predvsem preventivnega in in-formativnega značaja, pomaga pa ludi pri odkri-vanju stisk in težav 1er pri njihovem reševanju Se v obdobju, kojih je razmeroma enostavno rešiti.
PB INTERNETU (anonimni)
PONOĆ USVOJENIH - Skupnost Srctanje
Program pomoč zasvojenim in njihovim svoj-cem. Odgovarja in svetuje psihologinja Mateja Erjavcc.
pogovori.karilas.si SOSO8O 1221
Madomesta« civilno služenje
Kako do civilnega služenja vojaSkega roka? Ugovor vesti, mesta služenja in poiek Na vsa vprašanja odgovarja Alojzij Štefan, vodja službe NCS pri Slovenski karilas
pogovori karilas.si tel. (01) 300 59 60
Ptmei ženskam ln matiram i stiski
V vas raste novo življenje, vi pa doživljate stisko. Ali ima mogoče v vaši družini glavno besedo nasilje (Želite prckiniti krog nasilja v vaši družini?) Za vas odgovarja in svetuje dipl. soc. delavka Alenka Verovšek, Zavod Pelikan-Karitas
pogovori.karilas.si tel. (01) 366 77 21 Naterlalna pomot
Želite pomagati, potřebujete pomoč in ne vesle, kam naj se obrnete? Svetuje in usmerja vas dipl. soc. delavka Alenka Baumgartner, Karilas Ljubljana
pogovori.karitas.si tel. (01)439 21 30
http//:www.karltas,sl
KJE HAS NAJDETE?
http://med.over.net
Pri otrocih je vseeno, čeprav se mi zdi za-nimivo, da če imaš le eno dekle med fanti, pa jih že zmeša (smeh).
Imate tudi pevski zboř, organista, še kaj pogrešate?
Rad bi še olroški pevski zbor, pa se nekako ne uspe obdržati. Saj na kor bi hodili, pa je le treba imeti tudi vaje.
Gospod, bi za konec sporočili občanom kaj vzpodbudnega?
Tudi če si kdaj žalostěn, poskušaj drugemu narediti veselje. Pospremi vsakega skozi vrata, da bo odšel potešen in vesel, pa si potem lahko tudi sam.
V.P.O.
hotel ceremonij, pa so me župljani in še so-rodniki vseeno presenetili, in me je kar rahlo prizadelo, kcr nisem bil pripravljen. Zato sem letos rekel: »Pa naj bo, kakor hočete.« Postavili so mi mlaj in moški so mc počastili, daje bilo kar veselje. Podarili so mi stensko uro, pa sem se pošalil, če je za zad-njo uro. Bomo viděli, ali bo prej po uri ali župniku (smeh).
Kaj pa je tisto, kar vas najbolj razvesel-juje v življenju?
Otroci. Ko so počitnice, je zelo dolgočas-no. Oni so tišti, zaradi katerih moram biti vedno pripravljen. Prinašajo mi pomlad, mladostni navdih, izžarevajo posebno moč in energijo. Kadar so nemirni, pogledamo kakšen film in ob njem razložim snov, ki sem jo pripravil za tišti dan. Včasih vza-mem v roke kitaro pa skupaj zapojemo. Tudi slovesnosti me zaposlijo tako, da se moram bolj pripraviti, pa vedno me malo skrbi, če bo vse v redu.
Vaš poklic je takšen, da vas prav gotovo včasih tudi izčrpa.
Zgodi se predvsem veliko lepih stvari. Tudi če me preseneti vsaj ena lepa, odkrita spo-ved ob praznikih, sem srečen. Spomnim se fantiča, kije nekoč přišel k meni in rekel: »S starim župnikom se nisem mogel nič zmeniti, pa sem přišel k vam.« Na dlani mi je prinesel svojo dušo in mi naredil najlepši božič do tedaj. Tudi bolnike rad obiskujem. Me maram pa pogrebov.
Kaj pa prijatelji, vaši konjički? Imate kaj za svojo dušo?
Zelo rad sem z drugimi duhovniki. Vsak mesec enkrat imamo konference, kjer se tudi od srca nasmejemo. Rad grem v hribe. Ko sem bil še mlajši, sem precej potoval. S fičkom smo se s prijatelji odpravili po F.vropi, vodil sem skupine v Lurd, bil sem v Fatimi in Sveti deželi, pa v Rusiji, na Češkem pa na štop. Nekoč sem šel čisto slučajno na izlet skupaj z učitelji, s katerimi smo se super zabavali, le organizator jc moral na zagovor na komite (smeh).
Ste kdaj, še kot otrok, razmišljali o kakš-nem drugem pokliču?
Sprva sem hotel biti šofer. Vedno, kadar je v vas pripeljal tovornjak, sem tekel za njim. Zanimala me je tudi tehnika. Sem pa že kot deček maševal. Televizije nismo imeli, zato seje predvsem v cerkvi dogajalo kaj posebnega. Ker je bila sestra šivilja, sem jo prosil za rdeče ogrinjalo in si med butarami za hišo naredil oltar, potem pa povabil otroke.
Ali skrivate v srcu kakšno svojo posebno željo za příhodnost? Bi morda želeli kam potovati glede na to, da ste hoteli biti šofer?
Ja, če bi mogel, bi šel nekoč rad v Avstralijo, kjer imam prijatelje. Vendar mi najbrž ne bo uspelo.
Zakaj ne?
Že finančno jc to velik zalogaj, pa tudi čas si je težko vzeti. Najbolje se počutim, če vse poteka po ustaljenem redu, tako sem najbolj miren. Takšni izzivi so naporni.
Pri bogoslužju vam sedaj pomaga gospod Bogdan Dolenc, pri věrouku Urša Mandeljc. Kaj pa ministranti, jih je dovolj? Med tednom ne prihajajo v velikem številu, ob nedeljs-kih mašah pa kar redno.
Videla sem, da ponekod to delo opravljajo tudi dekleta. Je to dovoljeno?
7
Z_/a nami je birma, pred nami pa mesec maj, ki se začne s praznikom Jožefa Dc-lavca, kmalu pa mu sledi fami zavetnik sv. Florijan (4. 5.). Na praznik bo celo-dnevno češčenje sv. Rešnjega telesa. Maše bodo ob 7., 9., 16. in 18 h. Večerne maše se bodo udeležili tudi župljani iz hom-ške župnije. Na Florijanovo nedeljo (5. 5.) bo ob 9h maša za žive in pokojne gasilce. Domače gasilsko društvo ima navado pogostiti člane ostalih društev. Gasilci prosijo pridne gospodinje za sladké dobrote, može pa za »tekoče zadeve,« s katerimi si bomo pogasili žejo. Mesec maj je prepleten z vsakdanjo po-božnostjo, ki ji pravimo šmarnice. To je z.načilno slovenska ljudska pobožnost, ki
KAKO SE JEV TRZIN U VČASIH ŽIVELO...
Iz kronike duhovnije Trzin
Naštejmo še nekaj pridobitev za trzinsko cerkev iz časa, koje tu služboval upokojeni župnik .Janez Molj (1915-1933). Poleg zvonov (1920) je nabavil nekaj cerkvenih oblačil (mašne plašče, štole), mašno knjigo in cerkveni molitvenik. Dalje prenoviti ta-bernakelj in napraviti goste mreže v oknih, »ki so bile prav potrebne tako zaradi zračenja kot zaradi varnosti«. Decembra 1931 so v cerkev namestili električno razsvetljavo; prvikrat je zasvětila 24. januarja 1932. Kot najvrednejši okras v cerkvi kronika omenja kip in podobo Srca Jezusovega. Kip je dar doma-činke Rozalije Kepic r. Skobe iz Amerike. Blagoslovljen je bil I. 1928; takrat seje vsa trzinska občina skupno posvetila presvete-mu Srcu Jezusovemu. Podobo presv. Srca paje naslikal ruski begunec Borisov (po Feuersteinu) inje bila blagoslovljena 1. 1932. V glavni oltar jo postavijo ob prvih petkih v mesecu in za cei mesec junij. Kot vstavek v glavni oltar ima cerkev sv. Flo-rijana za postni čas lepo sliko Kristusa na križu z Marijo in Janezom. V isti velikosti ima tudi sliko Brezmadežne. Župnik Molj je v 18 letih delovanja v Trzinu blagoslovil tudi nekaj kapel oziroma znamenj. Na koncu vasi proti Loki stoji t. i. »Kraljevo znamenje« z Marijinim kipom, ki je bil blagoslovljen 1924. Kapelo je poslikal France Mrčun iz Bišč. Za božič postavijo v to znamenje lepe jaslice. Pod sliko sv. Florijana na zunanji strani je upo-
povezuje otroke, mladino in odrasle. Mesec maj je tako postal pravi Marijin mesec. O tem govorijo tudi lepe majniške pesmi, pos-večene »Kraljici maja«.
Vsak dan bomo brali šmarnice za otroke in spremljali zgodbo šolarke Maje, ki v prometni nesreći izgubi starše. Tudi sama je težje ranjena in se zbudi v bolnišnici. Njena pot okrevanja je težka, a Marijina zgodba in novi prijatelji, ki se prav tako bojujejo za življenje, ji dajejo moč, da se »vnovič rodi«. Pisateljica Slavi S. Trkman nam odkri-va mlade, ki so tudi danes lahko pravi apostoli in pričevalci za vero. Zgodbo bo mogoče spremljati tudi na internetu, ki ga otroci radi uporabljajo (www.salve.si).
dr. Bogdan Dolenc
dobíjena trzinska cerkev in tukajšnji duhovnik s kužkom; slednje je župnik imel za neumest-no inje ukazal odstraniti. V tem časuje bilo prenovljeno tudi znamenje sv. Janeza Nepomuka, ki je stalo v gozdu med Trzinom in Crnučami. Napravili so močno železno ograjo, »ker so včasih razni nepridi-pravi kip iz znamenja snemali in ga enkrat postavili celo sredi ceste, kar je povzročilo v vasi precej hrupa«.
Župnik Molj je I. 1924 blagoslovil novo šolar-sko zastavo; sliki Marije in sv. Alojzija je napravil Anton Koželj. Na Florjanovo nedeljo 1. 1931 je ob 25-letnici gasilskega društva blagoslovil novo motorno brizgalno in isto leto tudi trzinski »Dom«.
Na Veliki šmaren 1. 1927 je Janez Molj v tukajšnji cerkvi obhajal svojo zlato mašo. Ob osemdesetletnici (1931) so mu čestitali v časopisu Naš list in Slovenec. Omenjajo ga kot enega najbolj priljubljenih in najbolj delavnih duhovnikov. Čeprav je najstarejši duhovnik v kamniški dekaniji, je »jako čil, vedrega nas-lopa in skromen,« ni pa prijatelj hrupnega veselja. Visoko gaje spoštoval zlasti trzinski pevski zbor in ga vedno vábil v svojo sredo (Kronika prinaša fotografijo). Trzinski občinski odbor gaje izvolil za častnega občana. V zahvalo je zlatomašnik občini daroval hranilno knjižico s 5.000 din z željo, da bi se ta dar porabil za potrebe tukajšnje cerkve ali pa za trzinsko pokopališče, o katerem se že dolgo razmišlja.
L. 1933 je v Trzin přišel Viktor Kragl, ki je tu deloval pet let. On je skrbni in prizadevni pisec Kronike duhovnije Trzin, iz katere zaje-mamo vse te dragocene in zanimive podatke.
dr. Bogdan Dolenc
DRUŠTVO AJDA ZA ZDRAVO IN EKOLOŠKO NEOPOREČNO PREHRANO
Na domžalsko-kamniškem območju od 12.9.2001 deluje Društvo zabiološko-dinamično gospodarjenje. Pred tem so bili pridelovalci hrane po biološko-dina-mičnih načelih vključeni v vseslovensko društvo Ajda, ki je imelo sedež v Vrz-dencu. Ko so ustanovili območna društva, je domžalsko svoj sedež preselilo v Podrečje 10 pri Domžalah. Osnovne usmeritve društva so:
-	obdelava zemlje po biološko dinamični metodi
-	pridelava in uporaba zdravilnih pri-delkov
-	ohranjanje trajne plodnosti tal in semen
-	ekološko ravnovesje tal.
Zdaj je v društvo na našem območju vključenih 52 članov, od tega so štirje kmetje, ki so za svojo pridelavo hrane dobili svetovno licenco Demeter. Gre za svetovno přiznáno známko, ki jeostrejša od znamke Biodar, ki jo podeljujejo t.i. ekološkim kmetom.
Pri biološko-dinamični metodi pridelave hrane ne uporabljajo nobenih kemićnih sredstev in umetnih gnoj il. Dovoljenje le kompost in škropiva biološko-dina-mičnih preparatov ter čaji, ki jih sami pripravljajo iz naravnih sestavin. Člani društva pripravljajo najrazličnejša predavanja, ki zdaj najpogosteje potekajo v Knjižnici Domžale in na kmetijah članov z licenco Demeter. Vse podrobnejše podatke nudijo na predavanjih ali na tel.: 721-48-00.
V mesecu maju imajo v programu nas-lednja predavanja:
7.5. ob 19. uri v Knjižnici Domžale predavanje ge. Pedrih: Zaščila rasli in s čaji po biološko-dinamični metodi. 18.5. bo ob 19. uri pri ribiški koči ob bajerju v Rudomljah pod vodstvom g. Darija Corteseja terensko spoznavanje, nabiranje in priprava samoniklih užil-nih rastlin.
DEVETLETNA OSNOVNA ŠOLA (3)
Malošolarji na obisku v šolski knjižnici ob mednarodnem dnevu knjige
ZNAK SPET STOJI
Najprej bi se vsem Trzincem in županovi občini opravićil, ker nisem že v prejšnji številki Odseva napisal nič o znaku ob križišču ulice Rašiške ceste z
Kaj novega prinaša devetletka starejšim učencem?
Sedanja osemletna osnovna šola se deli na razredno stopnjo (1.-4. razred) in predmetno stopnjo (5.-8. razred). Prehod z razrednega na predmetni pouk je za mar-sikaterega učenca težak, saj je povezan s povećanjem števila predmetov, večjim številom učiteljev, ki poučujejo vsak svoj predmet, in kabinetnim poukom, ko učenci skoraj za vsak predmet zamenjajo tudi učilnico.
Nova devetletna šola pa bo razdeljena na tri triletja ali triade. Te bodo omogočile postopnejši prehod iz nižjih v višje razrede in predvidoma omilile težave, ki se pri prehodu pojavljajo v zdajšnji šoli.
tih v šoli, bomo omilili časovni pritisk in obremenitev učencev. Sedanja šola je stresna predvsem zaradi obsežnega domaćega dela za šolo. Novi učni načrti nudijo več časa za urjenje v šoli, opismenjevanje je "raz-tegnjeno" na prvi dve leti, domaćih nalog bo manj. Ce hoćemo to doseći, je potrebno čas bivanja v šoli podaljšati, tako v prvem razredu s sedanjih 19 na 20 ur, v tretjem pa s sedanjih 20 na 22 ur. Primerjalna analiza pokaže, da imajo v evropskem meri lu manj ur pouka za šestletne otroke samo v Nemči-ji, povsod drugod več.
Učni načrti za devetletno šolo so pripravljeni in sprejeti, razen za nekatere izbirne predmete, kjer so še v pripravi. Pri njiho-vem oblikovanju so sodelovali učitelji; vse pripombe, ki sojih posredovali področnim kurikularnim komisijam, so bile pregledane, veliko je bilo tudi upoštevanih, nekatere pa so bile argumentirano zavrnjene. Učni načrti za vse predmete so zasnovani učno-ciljno, kar bo učiteljem omogočalo več samostojnosti, saj bo cilje lahko uresničeval z različnimi vsebinami, na različne načine in z različno hitrostjo. Vse to naj bi prispevalo k zmanjšanju monotonosti pouka, ki tudi prispeva k naveličanosti in s tem utrujenosti učencev. Cilji vzgojno-izobraževalnega dela posegajo na različna področja učenče-vega razvoja od spoznavnega, socialnega, čustvenega do gibalnega. Posebna pozornost je bila posvećena temu, da so v vse učně náčrte (bolj kot do sedaj) vgrajene aktiv-
Mlakarjevo cesto. Znak, ki je bil po mojih opažanjih na tleh etiaindevetde-set dni, so namreč le postavili nazaj. Županje sicer dejal, da so znak vmes že namestili na drog, pa da so ga neznanci še isti dan spet odtrgali. Vseeno pa se mi zdi, daje trajalo le predolgo, da so v tem delu Trzina naredili prometni red.
Prvo triletje
V prvih treh razredih devetletke bodo učenci imeli pouk iz šestih predmetov. Med njimi bo nov predmet spoznavanje okolja, ki bo zamenjal sedanji predmet spoznavanje narave in družbe. Pouk bo obsegal 20 ur tedensko v prvem, 21 v drugem in 22 ur v tretjem razredu. Poleg tega bodo imeli učenci v prvem triletju še po štiri kulturne dneve, tri naravoslovne, tri tehniške dneve in pet športnih dni.
S podaljševanjem osnovne šole na devet let pa tudi s povećanjem števila ur, prebi-
ne oblike učenja, manj je zahtev po faktografskem znanju, več bo časa za us-tvarjalno delo učencev.
Učitelji bodo znanje in napredovanje učencev ocenjevali pisno na zato pripravljenih obrazeih. Opisno spremljanje otro-kovega napredka prvi dve leti Šolanja že sedaj poteka v številnih slovenskih šolah. Večina učiteljev meni, da takšno spremljanje zahteva temeljitejše poznavanje otroka, da paje manj stresno in prijaznej-še, otroku omogoča postopno privajanje na šolske zahtevc. Opisno ocenjevanje vrednoti otrokov individualni napredek, ne primerja znanja posameznika z nekim povprečnim znanjem v oddelku, šoli ali celo širšem šolskem prostoru.
Ob koncu prvega triletja bo znanje slo-venskega jezika in matematike preverjeno z nacionalnimi preizkusi znanja, rezultati bodo povratna informacija za učenca, starše in učitelja in ne bodo vplivali na šolski uspeh. Učenci se ga bodo udeležili prostovoljno.
O novostih, ki jih prinaša devetletka v drugem triletju (4., 5. in 6. razred) pa prihodnjič.
Kranc Brečko, ravnatelj OŠ Trzin
20
OĐSev
VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO SO ZBOROVALI
^V^ petek, 22. marca. jc bil v kulturnem domu v Grobljah pri Rodici letni zbor območnega /druženja veteranov vojne za Slovenijo Domžale, ki združuje veterane iz občin Domžale, Mengeš, Lukovica in Trzin. Veterani iz naštetih občin ohranjajo spomin na prispevek in zasluge pri ohranitvi samostojnosti slovenske države. Ugotavljajo, daje bilo doslej že precej poskusov diskreditacije veteranov vojne za Slovenijo, vendar so bili vsi do zdaj neuspešni. Otvoritev je bila zelo »adrenalinska«, saj je nastopila tolkalna bobnarska skupina glasbene šole Domžale, po odigrani slovenski himni pa so na prizorišče prikora-kali zastavonoše s prapori in veteranski-mi bojnimi zastavami vojnih enot iz leta 1991. Udeležence srečanja je v uvodnem govoru pozdravil predsednik združenja Dominik Grmek, ki je z Darkom Erhar-dom izvedel tudi simbolno veteransko dejanje. Prav Darko Erhard je poskrbel tudi za posebno vzdušje v dvorani, saj je kot svobodni umetnik dvorano okrásil z razstavo svojih slikarskih in kiparskih del.
Iz poročil predsednika in drugih funkcionarjev so udeleženci lahko razbrali, kako delovno je bilo združenje v preteklem letu. Nekateri so měnili, da tako bogate-ga delovanja v prihodnjih letih ne bo mogoče ponoviti, še zlasti, ker imajo sorazmerno malo denarja. Kljub vsemu so ludi za Ietos sprejeli zelo obsežen in bogat delovni program. Vsebuje kar čez 30 različnih dejavnosti, pri katerih bodo lahko sodelovali vsi zainteresirani veterani. Pred koncem zasedanja so podělili izkaznice več kot 60 novim članom združenja, ob 10. obletnici dneva državnosti pa so podělili tudi spominske medalje za preteklo leto. Srečanje so sklenili z zakusko in pogovori med člani. Pogosto je bilo slišati vprašanje o tem, kaj vodstvo ZVV meni o vključevanju Slovenije v Nato in Evropske integracije. Prevladovalo je mnenje, da bi se morali zavzeti za vklju-čevanje v evropske zveze.
Po poročilu Danila Kastelica Miro štebe
Dober vojak si ne dovoli, da bi mu videli pete.
Kc
-ončno smo dočakali že tako potreben dež. Po mesecu dni povečane požarne ogroženosti smo si lahko malce oddahnili, saj smo tako rekoč mesec dni dežurali in bili v pripravljenosti. Kljub vsej previdnosti in kljub rednim javnim opozorilom o povečani požarni ogroženosti naravnega okolja rdeči petelin tudi tokrat ni miroval.
29. marca smo ob 15.49 preko pozivnikov dobili obvestilo, da v gozdu za ulico Rašiš-ka četa gori. Operativna enota, ki ima v posesti pozivnike, je takoj posredovala. Isto-časno smo sprožili sireno, ki je tako prvič pozivala h gašenju. Koje prva enota prišla na mesto požara in viděla razsežnost le tega, je preko radijskih zvez takoj obvestila še ostale enote. Na pomoč so nam tako priskočili gasilci iz CPV Količevo, PGD Domžale, PGD Stob-Depala vas in PGD Mengeš. Vsem enotam, ki so nam prihitele pomagat, da smo lahko hitro ukrotili požar, se zahvaljujemo za pomoč. Na požarišče je prišlo pomagat tudi kar nekaj občanov, med njimi tudi naš župan, ki seje prav tako lotil gašenja s požarno metlo. Seveda je bilo vse skupaj precej nevarno zaradi strupenih plinov, ki so se sproščali. Gašenje paje bilo oteženo tudi zaradi samega terena, saj je bil zelo težko prehoden zaradi grmovja, šibja in trnja, v katerega smo se zaplétali. Požar smo zelo hitro ukrotili oz. omejili, več težav paje bilo z dokončno zadušitvijo požara in gašenjem strohnjenih štorov dreves. V ta namen smo morali napeljati kakih 350 m
Nizozemski
cevi in verjemite mi, da smo se pošteno prezno-jili, ko smo jih vlekli za sabo in gasili podrast. Malo pred sedmo uro smo požar dokončno ukrotili. Čeprav smo ga pogasli, smo čez noč in potem vse do nedelje imeli požarno stražo, saj je bila možnost, da se ponovno vname, kar precejšnja (glede na teren).
Hvala bogu se to ni zgodilo Imeli pa smo tudi srečo v nesreči, da ni pihal veter kakor prejšnje dni. Če bi namreč pihal, bi bilo gašenje precej obsežnejše in zahtev-nejše, predvsem pa bi bila tudi škoda verjetno precej večja. Ob gašenju pa seje spet pokazalo, kako nujno potrebujemo vozilo z vodo za hitrejše posredovanje. Nasploh lahko rečemo, da je bil mesec marec na področju požarne varnosti na-ravnost katastrofalen, saj je kljub opozorilom in prepovedi kurjenja na območju cele države zagorelo več kot 500 krat. Ne razumemo namreč neodgovornosti nekaterih posameznikov do okolja in do drugih ljudi.
Pa bodi dovolj o slabih stvareh. V prejšnji številki Odseva smo vam obljubili rezultate s tekmovanja naših najmlajših. Tekmovanje so pripravili v Jaršah, naši pio-nirji pa so zasedli 3. mesto. Za uspeh in pokazano znanje jim iskreno čestitamo. Sedaj pa se že pripravljajo za regijsko tekmovanje, ki bo Ietos potěkalo 11. maja v Mengšu.
V začetku meseca maja pa nas čaka že tradicionalni Florjanov sejem, ki bo potěkal v soboto in nedeljo. Kot je že običaj, se bomo gasilci zbrali v nedeljo in skupaj z godbo in narodnimi nošami v sprevodu odšli h »gasilski« sv. maši v trzinsko cerkev, po maši pa bomo imeli tradicionalno gasilsko druženje. Poudaril bi, da bo letos vse skupaj potěkalo pred gasilskim domom in ne pred osnovno šolo, kot je bilo do sedaj. Vabimo vse občane in tudi druge, da nas obiščejo in da tudi kakšno rečemo. V soboto in nedeljo bomo imeli dan odprtih vrat, tako da si boste lahko ogledali, s kakšno opremo razpolagamo. Prav tako pa bomo radi odgovorili na vaša morebitna vprašanja. VABLJENI!!
PGD TRZIN predsednik Jože Kajfež

K.
.ot se spominjam, je že bilo omenje-no, da bodo mladi kullurniki pod mojim vodstvom in trzinski podmladek Turističnega društva Trzin pod vodstvom ge. Nůše Slatner tudi letos sodelovali na tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Tokrai so v Turističnem društvu izbrali naslov Trzinski bajer - turistični izziv ln res seje to že zgodilo. 14. marca smo se odpeljali v Moste pri Komendi. Tam nas je čakal zelo naporen
dan. Že res, da šolarjem ni bilo treba v šolo, smo pa zato přehodili pot od Most do Komende in še tam vse naokoli in potem nazaj. Nato je bil čas za vajo na odru. Sledilo je ocenjevanje likovnih in razstavljenih del. In potem predstavitev kratkih desetminut-nih skečev vseh enajstih okoliških osnovnih šol. Po nastopu je bila malica. Mmmm -čisto prave, slastné pice. Nato smo se vrnili v dvorano, kjer smo počakali razglasitev. Ta konec bi lahko ocenila kot eno samo veliko zmedo. Najprej smo več kot pol ure presedeli v dvorani, kjer smo si ogledovali projicirane fotografije. Vsega skupaj, mislim, so bile tri fotografije, ki so se menjava-le. In končno, po kratkem glasbenem inter-mezu, razglasitev mest. Vse šole, ki tekmu-jejo med seboj, lahko zasedejo tretje, drugo
ali prvo mesto. Letos paje bilo malo drugače. Vsi smo bili drugi ali prvi. No, in mi smo bili drugi.
Na koncu sem se kar malo zamislila. Res, da ima poleg ocenjevanja igre velik po-men tudi ocenjevanje razstave, ne gre pa mi v glavo, kako lahko prvo mesto zasede šola, katere nastopajoči so v predstavici kar naprej pozabljali tekst in so si zato šepetali med seboj, sami s sabo na odru pa niso vedeli, kaj bi. Saj ne rečem, da so bili naši igralci (Eva, Sašo, Andrej, I.ara, Anabel, Maja in Marko) najboljši in da smo pričakovali zmago. A vendar so bili mnogo boljši od zmagovalcev. Ja, morda moramo drugo leto odigrati bolj nerodno.
Urša
NEKJE ZA DEVETIMI GORAMI
TRZINSKA POMLAD BO LETOS ŠE LEPŠA, BOGATE]SA IN PESTREJŠA
Ze od začetka šolskega leta vam obljub-Ijam otroško predstavo Pepelka. Najprej smo imeli probleme s scenarijem. V gle-dališkem muzeju, kamor grem vsako leto po scenarij, seje našlo le besedilo iz začetka, zdi se mi, 19. stoletja. Si predstavljate: stari način govora - grozno. Ja, imajo tudi scenarije o Pepelki iz modernejših časov. Modernejših - v popolnem pomenu besede: osebe so povsem neke nove, naj-dejo se tudi primeri, kjer v Pepelkini predstavi nastopata volk in Rdeča kapica. Pravim vam, čudo vseh čudes. Zato sem se kar sama lotila pisanja scenarija. In spet problemi. Kupila sem si avdiokaseto Grimmovo pravljico in računala na originalno Pepelko. Pa se mije zdela tako čudna. Naslednji korak je bil ogled videoka-sete Disneyeve verzije Pepelke. ln kaj se zgodi: na kaseti se strga trak! Ne boste verjeli, daje v vsej širni Sloveniji, kjer smo iskali prav to videokaseto, nismo dobili. Pa sem si na koncu pomagala z Dis-neyevo knjigo. In končno je na dan Ie Přišel scenarij, ki mije bil všeč vsaj bolj kot vsi ostali, ki sem jih prebrala. Tako smo le lahko začeli z vajami. Sedaj vadimo, vadimo in še enkrat vadimo. Tanja medtem išče primerno sceno, kakšno. naj zaenkrat ostane še skrivnost. In da bo ekipa popolna, potrebujemo še Alenko, ki bo delala kostume. Upam, da vas ni Preveč zmotil glagol v prejšnjem stavku, k'je v prihodnjiku. Moram reči, da so vsi "deleženci zelo hitri, in se ni treba bati
zamud. Prav tako Igor že pripravlja glasbe-no podlago, ki bo tudi enkratna. Ja, seveda, zdaj pa vas že verjetno strašno zanima, kdaj bo vse to na sporedu.
Pretniera Pepelhe bo 6. junija ob 19. uri.
V naslednji številki Odseva pa vam bom poročala še o zadnjih vzdihljajih pred velikim pokom.
Urša Mandeljc
P
-1 omlad je že odločno zakorakala v deželo in nekateri naši občani se že sprašujejo, če bo vodstvo občine v sodelovanju s KUD-om tudi letos pripravilo t.i. Trzinsko pomlad, ki je v prejšnjih letih kar nekajkrat raz-gibala trzinske sobotně dopoldneve. Res, da smo se pogosto pritoževali nad slabo udeležbo, vendar so se nekateri vseeno priva-dili in prireditev se bo v Trzinu, kot kaže, vseeno zasidrala. K temu bo prav gotovo pripomogel izjemno bogat in pester prikaz prireditev, ki nam jih bodo pripravili. Prva predstava bo že v okviru Florjanovega sej-ma, naslednja pa dan pozneje, na Florjano-vo nedeljo, vendar před lokali na Kidričevi cesti. Prireditelji zagotavljajo, da so naročili lepo vreme, tako da bodo gledalci lahko ob gledanju představ uživali tudi v prijetnih sončnih dopoldnevih, pa tudi večerih, saj bodo za razliko od prejšnjih let nekatere predstave tudi zvečer. Organizatorji so se odločili tudi za več prireditvcnih mest, tako da predstave ne bodo ves čas v novem delu Trzina. Trzinska pomlad vam bo letos lahko res popestrila konce tednov! In ne pozabite, udeležba na prireditvah Trzinske pomladi je lahko tudi dober izgovor za druženje z drugimi Trzinci.
BAR
IZGUBUENCEV
V tem trenutku, ko pišem za majsko številko Odseva, vam veliko o muziklu, ki ga bomo pripravljali v trzinski dvora -ni, ne morem povedati. Danes teden imamo avdicijo. Plakate so razobesili po vseh večjih plesnih šolah v Ljubljani. Upamo, da se bodo mladi plesalci in pěvci odzvali v velikem številu. 21. aprila ob 10. uri bo velika preizkuš -nja njihovih glasbenih, pevskih in igral -skih sposobnosti. Zaenkrat le toliko. V naslednji številki pa utrinki z avdicije.
Urša
HLINSKÁ POM LAD ZQQZ - PROGRAM
04.05.02
Folklorna skupina Tine Rožanc
1100	folklorni pleši
Florjanov sejem
folklora 25.05.02	Zavod Anatom
1100	Me tri X
Caffe la famme
kriminalka
Veterani folklorne skupine Tine Rožanc nas bodo ob spremljavi harmonike, violine in klarineta razveseljevali z gorenjskimi in koroškimi narodnimi plesi. Koreografija: dr. Bruno Ravnikar.
Mini cirkus Buffetto
Buffetto ko I esa r
11.05.02	Mini cirkus	klovnada
1100 Kidričeva cesta
Ravil Sultanov jc diplomant moskovske cirkuske akademije. Skupaj z ženo Natalijo nastopata od leta 1990. V svoji dolgoletni karieri, ki jo med drugim odlikuje ludi večletno sodelovanje z znamenitim ruskim državnim cirkusom, sta Sultanova s samostojnimi klovnskimi představami nastopala v številnih evropskih državah, že vrsto let pa s svojim programom razvcscljujeta tudi slovensko občinstvo. Poleg tega da ustvarjata svoje lastne predstave, v zadnjih štirih sezo-nah sodelujeta s Slovenskim mladinskim gledališčem v otroških pred-stavah Klovni in Pika, v prcdstavah Kralj Ojdipus, Silence, Silence, Silence in Drrrream, ki so uspešnica mednarodnih festivalov in dobitnice mnogih mednarodnih nagrad.
11.05.02	Kud Priden Možic	ulična
1130	Taxi	predstava
Kidričeva cesta
Mihael je nadobudni šofer taksija, pred tem paje bil zaposlen kot "šef sale" hotela Splendid. Svoje znanje sedaj s pridom izkorišča v novi službi. Stranke, ki se odločijo za njegov Taxi De Lux, lahko pri-čakujejo kar največjo mero udobja in pozornosti. Predstava je bila igrana na festivalu Lent v Mariboru, na Ani Desetnici v Ljubljani, na Ptuju, v Sežani, Črnomlju, Kamniku, Novi Gorici, Postojni ...
18.05.02	Čompe	koncert
20 00
Kidričeva cesta
Skupina nekdanjih zabavljačev in pesnikov. Prvi, ki pojejo z nasmeš-kom, drugi pesnijo brez njega, vendar oboji to počno z žalostjo v srcu. Tej čustveno obešenjaški mešanici paje uspelo tisto, kar bi želeli mnogi pesniki, ki prirejajo dolgočasne literarne večere, in pevci, ki bi radi svojim nastopom dodali globljo noto - združili resnično poezijo in poživljajočo glasbo.
Ključ do uspeha pa ni poezija ampak glasba. Čompe. Njihova glasba ima v sebi veliko cirkuškega, morda celo toliko, da bi jo lahko imenovali kar sodobna cirkusantska muzika.
Zabavljaški orkester, sestavljen iz umetnikov iz vseh vetrov. Med njimi je gotovo najbolj znano ime Janeza Škofa, diplomiranega filmske-ga in gledališkega igralca, prejemnika mnogih nagrad.
Maruša Geymaycr-Oblak, igralka Slovenskega mladinskega gledališ-ča, Koreodrame, filmska igralka in v zadnjem času tudi režiserka, Mojca Funkl, študentka AGRFT, filmska in gledališka igralka, znana iz nagrajene komedije Marjetica str. 89, in Mojca Dimec, dolgoletna članica gledališča Ane Monro, profesorica slovenščina, režiserka združenega Šila gledališča, so združile svoje moči v avtorski krimi-nalki Me tri x, ki pa se tekom predstave prelevi še v marsikaj druge-
01.06.02
1100
Barca
Fru Fru
Rdeča kapica
lutkovna predstava
Lutkovno gledališče FRU-FRU, v svojih začetkih (1984) tipično gle-dališče izkovčka, postane leta 1992 družinsko gledališče, ki znanim zgodbam za otroke išče primernc lutkovne podobe. Ob živo izvajani glasbi igra obeh izvajalcev razkriva skrivnostni svet oživljene resnice predmeta in pogosto povsem običajne predmete čara v lutke, ki pos-tajajo otroško preprosti predmet resnice sveta. Gledališče je doslej sodelovalo na več uglednih mednarodnih festivalih v Belgiji, Nemčiji, na Poljskem in Hrvaškem. Na festivalu Klemenčičevi dnevi '97 je FRU-FRU prejel nagrado za animacijske dosežke v predstavi E Pe-roci Moj dežnik je lahko balon. Tokrat se nam bodo predstavili s hu-domušno priredbo znane Grimove pravljice, v kateri pa ni vse tako, kot bi moralo biti....
08.06.02	Evgen Car	monodrama
11 00	Poredošev Janoš
Caffe la famme
Evgen Car sodi med vidnejše predstavnike starejše generacije slovenskih gledaliških igralcev. Stalni član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, ki v sezoni 2001/02 nastopa med drugim v prcdstavah. kot so Pigmalion, Divja račka, Goli pianist, Božič pri Copiellovih ter Lepa Vida (Hrcpenenje - Hamlet iz cukrárně) se nam bo představil v izvrstni monodrami Poredošev Janoš.
15.06.02	Ana Pupedan	koncert
20 00 - 22 00
Parkirišče pri dvorani kulturnega doma
Četverica iz Pivke igra že vrsto let, njihovo glasbo pa bi najlaže označili kot etnorock s primesmi reagge glasbe, niso pa jim tuje niti pesmi v maniri fantovskih klap. Vsekakor paje to skupina, ki jo je najbolje preveriti »v živo«, saj so njihovi koncerti precej več kot le zbir posameznih pesmi. Lahko si obetate polno malho humorja, kaju večino skladb uvedejo anekdotc posameznih članov, seveda v simp3' tičnem pivškem narečju (Ana Pupedan = ena popoldne). V Trzinu so do sedaj nastopili že dvakrat in obakrat navdušili polno KUD-ovsko
oossv_
dvorano. S TV pa se jih verjetno spomnite po uvodni skladbi v nani-zanki Vrtičkarji. Skratka, so užitkarski ansambel, ki ljubi vino, poezijo in »špil u živo«. Vaša udeležba, in s tem doprinos k dobri zabavi, je seveda obvezna!
15.06.02
KUD Franca Kotarja
ulična predstava
2100	Ognjeni spektakel
parkirišče pri dvorani kulturnega doma
Domače društvo se vam bo med koncertom Ane Pupedan tokrat predstavilo v polni, devetčlanski zasedbi z ognjeno- pirotehničnim spektaklom. Pod režijsko taktirko Ravila in Natalije Sultanov bodo posku-šali nadgraditi predstavo, ki sojo decembra že uspešno (brez opeklin in padcev s hodulj) izvedli na Ljubljanskem gradu . Predstavili se vam bodo novi člani teatra, morda pa boste opazili tudi kakšno novo veščino. Vsekakor spektakel, ki se ga najbolj bojijo gasilci.... NA POMOČ!
22.06.02
1100 Bar Repek
monodrama
Gledališka skupina Steps
Z Andrejo v sobotno noč
Gledališka skupina STEPS Izola, pod vodstvom Zvonke Radojević, bo februarja naslednje leto praznovala 20 let delovanja. Skupina je osvojila že vrsto različnih priznanj, med drugimi tudi Zlato ptico. V monokomediji Gorana Gluvića Z Andrejo v sobotno noč, se nam bo predstavila mlada igralka Ksenija Jambrošič. To je interaktivna zgod-ba o energični, zgovorni natakarici, ki se s svojimi »gosti« direktno pogovarja na prav poseben način in pri tem razkrije marsikatero pik-ro resnico, predvsem na račun moškega delà populacije. Leta 2000 je ta predstava na Linhartovem republiškem srečanju přinesla glavni igralki zlato Linhartovo značko.
29.06.02
U 00 Barca
Papilu Brundarija
lutkovna predstava
Režija, scenografija, izdelava lutk in glasba: Maja in Brane Solce Brundanja jc kolaž kratkih prizorov in različnih pravljic - Zlate ribice, Treh medvedkov, Kraljične na zrnu graha, Zrcalca ..., ki skupaj predstavljajo zaključeno celoto, pisano in živahno, v kateri nastopa v«č ko 50 različnih papirnatih lutk. Brundarija je Papilujeva medna-rodna uspešnica, ki je poleg evropskih obredla tudi 5 japonskih festivalov 1er gostovala v Združenih državah Amerike. Primernaje tako 13 najmlajše kot za šolarje.
KONTAKTNA OSEBA: Andrej Župane Jemčeva 30, 1236 Trzin tel.: 01/7214-531 041/761-248 E-mail:andrejzupanc@hotmail.com
TUDI LETOS FLORJANOV SEJEM
Trzinsko turistično društvo bo v sodelovanju s PGD Trzin že iret-jič organiziralo Florijanov sejem.
Letos bo sejem v soboto, 4. maja, in nedeljo, 5. maja, v Trzinu, oba dneva od 9 do 19h, zabavni program v soboto do 23. ure in v nedeljo do 21. ure. Prireditveni prostor bo na Ljubljanski ulici, ob gasilskem domu in novih blokih.
V prireditvah za leto 2002 je Turistična zveza Slovenije Florijanov sejem uvrstila med tradicionalne kramarske, živinske in novoletne sejme. To drži za dobro polovico, preostali del je zagotovo prireditev s področja dediščine in folklore. Slednje predvsem zato, ker smo že gostili rezbarje, izdelovalce suhe robe, pletilje, izdelovalce predmetov iz slame, lecta, zeliščarje, izdelovalce narodnih noš, izdelovalce slamnatih streh, folkloro in podobno. In zato, ker Turistično društvo na sejmu predstavlja našo kulturno in tehnično dc-diščino in ponuja tradicionalno kulinariko /trzinska klobasa/. Tako bo tudi letos.
Oba sejemska dneva bodo popestrile kulturnozabavne prireditve, od nastopa otrok vrtca Žabica Trzin, osnovne šole Trzin, pevskega zbora DU Žerjavčki Trzin in drugih. Zvečer bo za zabavo in ples zaigral narodnozabavni ansambel Sicer iz Loke, pričakujemo pcv-cc Mengeškega zvona, harmonikarje iz Lukovice, folklorno skupino /veterani/Tine Rožanc, ljudske pevke in Kapclskc fante iz prijateljske občine Sveti Jurij ob Ščavnici. Za zabavo otrok bomo pripravili trampolín in vrtiljak.
Turistično društvo bo imelo na voljo stojnico za vse, ki bi radi prodali, zamenjali ali kupili rabljeno športno opremo /pohodni čevlji, rolke, kotalke, ipd./
Nedelja, 5. maja, bo še posebej svečana, ker je v Trzinu Florija-nova nedelja! Domači gasilci in gasilci sosednjih društev se bodo zbrali v slavnostnih in delovnih uniformah in v skupnem ešelonu odšli k deveti, Florijanovi maši. Seveda v spremstvu narodnih noš in Mengeške godbe na pihala, kar je že tradicionalno.
POKROVITELJICA PRIREDITVE BO OBČINA TRZIN. NATANČEN PROGRAM FLORIJANOVEGA SEJMA IN FLORI JANOVE NEDELJE BO ZAPISAN V PRILOŽNOSTNI ZLOŽENKI
Predsednica TD: Jožica Valenčak.
T
uristično društva Trzin je to pomlad pripravilo dve zani-mivi predavanji, s katerima so želeli svetovati in pomagati go-spodinjam pri gojenju zelenjave in cvetja. 22, marcaje docentka dr. Mihaela Černe predavala o gnojenju zelenjave, 5. aprila paje imel g. Rajko Vuga predavanje z naslovom Uredimo si cvetoče balkone, okna in še kaj. Čeprav so poslušalci lahko stišali marsikak korišten nasvet, udeležba na predavanjih ni bila ravno naj-boljša, vendar prireditelji pra-vijo, da bodo podobna predavanja še prire-jali.
JOŽE - ABRAHAM
Clani trzinskega teatra Cizamo in ostali pripadniki KUD-a Franca Kotarja Trzin so za svojega predsednika, soigralca in režiserja Jožeta Štiha ob njegovem jubileju pripravili zabavo presenečenja, kakršne prav gotovo še ni imel noben Trzinec, ki je srečal Abrahama. V strogi tajnosti so se nanjo pripravljali več kot mesec dni.
Na prireditev so povabili več kot 60 gos-tov: Jožetovih sorodnikov, prijateljev ter nekdanjih in sedanjih članov KUD-a. Sprva so nameravali pripraviti parado od Jožetove hiše do dvorane v trzinskem kulturnem domu, vendar jim je zagodlo vřeme, tako da so morali vse skupaj narediti v dvorani. Načrtovali so, da bi se sprevod na poti proti KUD-u večkrat ustavil, na vmesnih »postajali« pa naj bi zaigrali po-samezne prizore iz osmih novejših představ trzinskega gledališča, za katere je bil prav Jože največkrat najbolj zaslužen. Ker povorke ni bilo mogoče izvesti, so se v četrtek, 12. aprila, že pred sedmo uro v dvorani KUD-a zbrali vsi povabljenci. Druščina je bila zelo pestrá in zbrana z vseh vetrov. Med drugimi je bilo nekaj predstavnikov Mladinskega gledališča iz Ljubljane, nekaj gostovje prišlo iz Meng-ša, Ljubljane in Domžal, največ paje bilo seveda Trzincev, med drugim tudi župan občine Tone Peršak. Kar nekaj članov KUD-a je bilo v kostumih iz vidnejših představ, v katerih so igrali. Še posebej prisrčni so bili najmlajši člani KUD-a (Uršina sekcija), ki so iz skrinj spet poteg-nili oblačila parkeljčkov in angelčkov. Ko so organizatorji napovedali, da prihaja nič sluteči Jože, ki so ga poklicali, da naj pride v dvorano po opravkih, je v zatem-njeni dvorani vse potihnilo. Koje Jože vstopil v dvorano, pa so zagorele luči, Janez Škof in Ravil Sultanov iz Mladinskega gledališča sta na harmoniko in trubo zaigrala tuš, trije člani teatra Cizamo, Tanja Bivic, Ana Cimperman in Robert Janževeč, v oblačilih kitajskih kulijev, pa so ob vsesplošnem ploskanju ili vzkli-
URADNE URE UREDNIŠTVA ODSEVA
Vsi, ki želite přinesli svoje članke, slike, reklame, ali pa dati predloge za članke in leme, ki bi jih bilo potrebno obdělali, se lahko zglasite v času uradnih ur v našem uredništvu (vsako sredo od 17. do 19. ure v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu, Mengeška c. 22/1). V času uradnih ur je mogoče oddati tudi vabila za pri-reditve, obvestila in seveda tudi osmrtnice in zahvale.
V času uradnih ur vam bomo piisluhnili in skušali na nek način ustreči vašim željam. Telefonski številki Odseva v prostorih uredništva na Mengeški c. 22/1 sta:
(01)5644562	: (01) 564 45 68
Uredništvo Odseva
kanju presenečenega Abrahama posadili na okrášeno cizo. Jože je presenčenje dobro prenesel, vendar se kar ni mogel oddahniti, saj so se pred njim začeli vrstiti odlomki iz představ, za katere je v zadnjem obdobju svojega življenja tako rekoč živel. Najprej so nastopile Mimi Cotman -Župane, Jelka Moravec in Vesna Dežela z odlomkom iz igre BOG, Franci Cotman in Robert Moravec sta spomnila na LEGENDO O POLDRU-GEM SLOVENCU, Simona Vrhunec in Sabina Hajrič sta obudili spomin na SEANSO, Renato Volker in Saša Župane pa sta pred Jožeta priklicala prizore in prve pouličně predstave trzinskega gledališča LOV. Sledil je prizor SHAKE-SPEAR1JADE z Osmirjem Ružničem in Andrejem Lippai-jem, nato pa sta nastopila Simona Šavor in Jure Lajovic z
odlomkom predstave OGENJ, KAKŠEN OGENJ?, za konec paje Brigita Dane spet priklicala smeh na usta gledalcev s spomini na predstavo MEGA ATA. Odlomki iz vseh představ so bili humorno obarvani in vezani na vloge, ki jih je imel Jože v posameznih predstavah, zato je moral slavljenec v njih tudi aktivno sode-lovati. Po vsakem prizoru so jubilantu pustili simbolni spominček, Nataša Sultanov iz Mladinskega gledališča paje Jože-tu simbolno predala živega kozlička (spo-sodili so si ga pri Blaževih na Dobenu), kajti kudovci prav zdaj snemajo film, v ka-terem eno izmed glavnih vlog igra Jože, v filmu pa nastopa tudi Blažev kozliček. Presenečenj pa še ni bilo konec. Slavljenec je moral za piko na I v »prvi trzinski galeriji« odpreti še »pregledno razstavo svojih fotografij«. Ena, največja in zadnja, je bila celo cenzurirana, vendar jo je Jože ob vzklikih: »Cenzuro dol« vseeno razkril očem javnosti. Sledilo je razposajeno družabno srečanje in obujanje spominov, omeniti pa moramo še dolg pevski vložek, ki gaje slav-Ijcncu v čast ob spremljavi harmonike zapěl Janez Škof. Če se bodo uresničile res iskrene dobre želje, ki jih je Jože slišal tistega večera, bo naš Abraham živel še tisoč let.
MŠ

JOŽE, UPIHNI ŠE VELIKO SVEČK!
MLAKARJEVA
í^_ad bi napisal čestitko iožetu Štihu, prijatelju, »soborcu« v Odsevu, a se mi na zaslonu računalnika prikazujejo samo puhle, že obrabljene fraze. Jože, ob 50. obletnici bi ti rad v tem našem glasilu napisal kaj takega, da bi ti dalo moč in energijo še za sto let. Ko pa buljim v tipkovnico, ugotavljam, da sem le navaden sestavljavec črk, besed in izrazov. Čude-žev ne znam delati. Pa vendar, ko gledam nazaj, mislim, da ti lahko že spomini na pot, ki si jo přehodil, dajo tisto silo, da boš zmogel še naprej. Trzinci smo čudna in trdovratna pasma! In ti si prav gotovo eden tistih najtrdo-vratnejših. Naj tudi bralcem ob tvoji pet-desetletnici povem, kakšnega namestnika glavnega urednika Odseva imamo. Mogoče še niste vedeli, ampak Jože je člověk z več rojstnimi dnevi. iz kakšnega testa je, je pokazal pred desetletji, ko se je učil alpinistične obrti. S prijateljem sta pozimi po eni od zaledenelih grap priple-zala na Brano, pri sestopu po grebenu pa sta zdrsnila. Jože je drsel in padal prek severnega pobočja Brane, ki je, kot kažejo statistike, najbolj smrtonosno pobočje Kamniških Alp, več kot sto metrov. Po golem naključju, ali pa ima tam zgoraj za oblaki dobrega zaščitnika, seje zaustavil točno nad prepadom v edini snežni kotan-ji sredi ledu smrtonosnega Pasjega sedla. Imel je hude poškodbe glave, vendar je ob res junaški pomoči soplezalca Romana v komi preživel strupeno mrzlo noč v steni. Zjutraj so se do ponesrečencev prebili reševalci in čez par dni seje Jože v bol-nišnici vmil v življenje. Par mesecev kasneje smo bili spet skupaj v hribih in spomnim se nekega prazno-vanja rojstnega dne v Vratih, koje prijatelj za šalo slikal Jožeta, kako bere časo-pisni článek z naslovom: »Še bom letel!«. In res je spet letel. Že teden dni kasneje sva šla plezat v stěno Kogla v Kamniških Alpah. Tam sem imel več smole jaz, odlomil se mije oprimek in poletel sem 70 m v globino, za sabo pa sem potegnil še Jožeta. Sredi padca sva obvisela na skalném rogljičku, tanjšem od človekovega Palca, jaz na eni strani, Jože na drugi. Če ne bi bilo tistega rogljička, bi letela še sto metrov. Od takrat z Jožetom praznujeva skupno novo rojstvo, v hribe pa oba še nodiva.
ze od mladih let vem, da je Jože flegma-•'k in zelo pogumen. Zdaj, ko ga poznamo Kot občinskega svetnika in predsednika bi málokdo verjel, daje bil Jože Y mladih letih večkrat »vunbacitelj«, kot smo rekli redarjem na mladinskih plesih, aastl v hali v Domžalah. V tistih časih
so se razgreti pubertetniki pod vplivom alkohola na plesih večkrat stepli, Jože pa sije takrat neverjetno mirno v brado brundal svojo pesem: »Buci, buc« in pretepače meni nič, tebi nič, »čistil« s plesišča. Pred desetletji seje Trzincev še držal sloves, da z nami ni dobro češenj zobat. Ampak Jože svojega poguma ni potrjeval samo v stenah in kot redar, tudi z življenjem seje doslej zelo junaško spopadal. Verjetno se še spominjate gospodarskih kriz bivše Jugoslavije. Jože seje prav v času, ko enkrat ni bilo tega, drugič onega, predvsem paje primanjkovalo denarja, ki gaje neverjetno hitro požírala hiperinflacija, odločil zidati hišo. Tako rekoč iz nič mu je z iznaj-dljivostjo, prizadevnostjo in trmo uspelo postaviti hišo, za kar smo mu v tistih časih vsi prijatelji priznavali, daje opravil res dobro delo.
Ampak Jože seje ob tem izkazal še na številnih drugih področjih. O tem, daje njegovo drugo življenje gledališče, ne bom go-voril, večina Trzincev to verjetno dobro ve. Mnogi se še spominjajo tudi, kako je včasih vodil planinske mladinske tabore. Predvsem pa moram napisati, daje bil Jože eden od pobudnikov, da smo pred 30 letí začeli izdajati Odsev. Še zdaj se ga spominjam, kako je nekoč, ko sem se z avtobusom peljal iz šole, pristopil k meni in me vpra-šal, če bi hotel sodelovati pri pisanju trzin-skega časopisa. V sklopu nekdanje mladinske organizacije seje takrat skupina mladih odločila, da bi izdajala svoj časopis. Ker sem ravno študiral novinarstvo, sem se jim zdel primeren za sodelavca, Jože paje bil prepričan, da bi s časopisom v Trzinu lahko spodbudili kulturno življenje. Tista redakcija je bila res krasna. Nihče ni bil glavni in vsi smo bili skupaj krivi za vse. Preživeli smo kar nekaj nepozabnih noči, ko smo tipkali matrice na edini pisalni stroj, vrtěli ciklostil in zlagali potiskané liste. Dobro smo delovali. Koje časopis prenehal izhajati, ga Trzinci niso pozabili. Ob drugem rojstvu Odseva je bil Jože ob Tonetu Ipavcu in Sta-netu Mesarju spet glavni pobudnik za ponovno izhajanje časopisa. Za vse, kar je Jože naredil za naš časopis, bi si ob jubileju zaslužil še kaj več, ampak po-čakajmo na kakšen drug, še višji jubilej. Jože, spomni se, kako sva se nekoč smejala, da imava 9 življenj! Trzinci gremo naprej! Vse najboljše, Jože, in še dolgo piši Vestičke!
Miro Štebe
Boljše je ves dan razmišljati kot ves teden narobe delati.
Finski
urejeno odlagališče. Očividci pravijo, da so smeti in odpadke v gozd vozili prav urejeni gospodje, ki očitno dajo nekaj na svoj ugled in izgled. Za izgled narave, ki obdaja naš kraj, pa jim očitno ni prav dosti. Packi ste vsi, ki ste vozili smeti na divja odlagališča!
Cistilna akcija je uspela tako ali drugače. Še zlasti zadovoljni pa so verjetno nekateri vrtičkarji, ki so res učinkovito pospravili okrog svojih domov. Sodeč po
kupih vejeyja in drugih osiankov, ki so jih navozili v gozd ob koncu Mlakarjeve ulice, so se res potrudili. Nesnageje več kot v prejšnjih letih! Ampak če so se že tako potrudili, zakaj niso svojega vejevja
in druge nesnage odpeljali na mesta, ki so bila tudi letos po naselju odrejena prav za zbiranje in odvoz vejevja? Za vse druge odpadke paje bilo, vsaj v času čistilne akcije, tudi kar nekaj zabojmkov. ki na koncu niso bili polní in s katerimi so komunalci odpeljali odpadke na za to
TUDI TRETJE LETO DELOVANJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN JE BILO USPEŠNO
Leto je hitro naokoli in 9. aprila 2002 smo se spet zbrali na 3. rednem občnem zboru TD Trzin. Iz poročila o delu, ki gaje pred dokaj dobro zasedeno dvorano přebrala predsednica Jožica Valenčak, je razvidno, daje bilo društvo tudi v preteklem letu zelo delovno in uspešno, naloge, ki jih je opravilo, pa bi lahko nekako razdelili na pet delov:
-	strategija razvoja in organiziranosti turizma
-	varovanje dediščine
-	skrb za lepo in zdravo okolje in prostor
-	skrb za turistični podmiadek
-	organizacija prireditev.
Začcnja sc druga faza projekta Po potch dediščine za območje 13 občin posavskega hribovja in savske ravni. V prvi fazi smo imeli eno od delavnic tudi v Trzinu, vsi skupaj smo zabeležili okrog 180elementov dediščine, samo v Trzinu preko dvajset. Med zgodovinskimi spomeniki, ki smo jih našteli v Trzinu, je še zlasti dosti zanimanja za ostanke rimske ceste, ki jo bomo skušali letos skupaj s strokovnjaki razkriti. Projekt, ki ga vodi Razvojni center Litija, naj bi bil zaključen v prihodnjem letu. Drugi projekt je Strategija razvoja turizma v severno-ljubljanski interesni regiji. Občine Domžale, Moravče, Kainnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Vodice in Trzin so že spre-jcle regijski razvojni program za navedeno območje. Za področje turizma pripravljena Strategija razvoja te regije - mi smo jo poi-inenovali podjetna regija - še čaka na širšo obravnavo in potrditev. Pri snovanju smo sodelovali predstavniki turističnih društev in komisij za turizem, za Trzin smo s pridom uporabili projekt, ki smo ga izdelali v prvem letu delovanja našega društva. Letos se bodo nekatere skupne aktivnosti že pričele. kot skupni nastopi na sejmih in prireditvah (lani Volčji Potok, Alpe Adna), koledar skupnih glavnih prireditev, začetek projekta kolcsar-skih poti, tekmovanje za najlepšo gostilno in kmečki turizem...
Smo sredi priprav za povezavo pohodnih poti med občinami Trzin. Mengeš, Vodice. Predvidevamo izdajo prospekta pešpoti, ka-mor bi vsaka občina vključila informacije o svojih lokalnih poteh in turističnih točkah ob njih. Pohod po mejah naše občine je že tradicija.
Sodelovali smo z Občino Trzin pri izdaji zcmljcvida Trzina, izdali dve novi voščilnici z motivom slikarke Bernarde Zajec. koledar prireditev 2001 in razne priložnostne zlo-ženke (za Florijanov sejem, predstavitev v Volčjem Potoku, za koncerte..). Promocija občine so tudi prireditve in uspehi drugih društev v občini. skupina narodnih noš, pozdravljamo načrtovano zbiranjc dokumentov
o vojnah na območju Trzina, pripravljamo pa tudi izobraževanje turističnih vodnikov.
Občina je s predpisi določila in naj bi tudi zavaravala naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti. V društvu si prizadevamo, da bi na prireditvah, sejmih in podobno prikazali elemente dediščine, kot so kulinarika, kmečko orodje ... Morda bomo uspeli zaščiti znamko "trzinske klobáse", odkriti del domnevne rimske ceste; imamo tudi muzejsko sobo prof. Tinela Orla, ki jo moramo vključiti v turistično ponudbo. Premalo pa smo storili pri zbiranju gradiva za muzejsko hišo, kar bomo skušali popraviti letos. Prav tako nismo uspeli z razpi-som za turistični spominek. Računamo na naše rezbarje in udeležence delavnice vezenja. Tekmovanje v urejenosti kraja nam lani ni uspelo. Obiskala nas je sicer komisijo TZS za oceno urejenosti krajev, vendar kakšne posebne hvale ali graje nismo přejeli. Sodelujemo v projektu Zdrava šola. Ugotavljamo, da Trzin postaja lepši kar zadeva ozelenitve in ocvetlit-ve. Pri tem gre zahvala tudi Občini in našim sponzorjem vrtnaijem. Predvidevamo, da bo letos tekmovanje uspelo tako v kraju, kot v »podjetni regiji«, v kateri naj bi za ocenitev predlagali v vsaki občini eno od gostiln in enega od kmečkih turizmov. Naša ekološka pat-rulja je poslikala marsikaj, kar nam je manj v ponos (objavljeno v Odsevu), in bo to tudi nadaljevala.
Imamo številen turistični podmiadek oziroma dejavnost krožkov na OŠ: vezenje, folkloro, gospodinjski krožek, raziskovalce, ki se vsako leto vključijo v projekt Turizmu pomaga last-na glava; lani pod mentorstvom Anemarije Šilar na temo "Stara hišna imena", letos pod mentorstvom Nuše Slatner na temo "Bajer -turistični izziv".
S pomočjo vseh društev si prizadevamo, da bi Florjanov sejem postal osrednja prireditev v Trzinu. Poskušamo ohraniti etnološko narav-nanost in avtohtono slovensko hrano. Pustni karneval seje kar dobro prijel. Radi bi uresni-čili zamisel, da bi v pustnem tednu naše gos-tilne ponujale naše pustne kmečke jedi. Imeli smo dva koncerta v cerkvi sv.Florijana, skupaj z vrtcem smo organizirali gregorjevo in imeli več predavanj. Sodelovali smo na Dnevu od-prtih vrat osnovne šole in na praznovanju občine Trzin, spet smo bili na Mihaelovem sejmu v Mengšu, pripravili smo kresovanje, zelo dobro pa smo sodelovali tudi z drugimi trzin-skimi društvi, šolo, vrtcem in četrtnim odborom OIC Trzin, in sicer pri predstavitvi pod-jetnikov.
Še bi lahko naštevali, delà je dovolj, le dela željnih nam včasih primanjkujc. Šc naprej želimo sodelovati z vsemi društvi in tudi z osta-limi Trzinci, ki jim je kaj do tega, da bo naš kraj lep in turistično zanimiv. S skupnimi moč-mi bomo to dosegli, verjemite. Zato bomo v tem letu z nalogami nadaljevali. Še več pou-
darka bomo dali ekologiji, zbiranju muzej-skega gradiva, ureditvi pešpoti in sodelovan-ju v projektih dediščine in razvoja turizma. Pridružite se nam!
Razmišljamo, kako pritegniti k sodelovanju tudi novonaseljene krajane. Morda bi lahko že ta članek pomenil povabilo za vse, ki bi se nam želeli priključiti.
Na občnem zboru smo brez pripomb potrdili poročilo o delu TD, poročilo tajnice TD, po-ročilo blagajničarke, ustno poročilo NO -pisno bo podano upravnemu odboru, in poročilo častnega sodišča. Članarina bo ostala enaka kot v preteklem letu (člani - 1.000 SIT, otroci - 100 SIT, podpořili člani naj-manj 1,000 SIT). TD je imelo lani 114 članov, od tega 33 mladih. Zbora seje udele-žilo 50 članov.
Ko smo na zadnji seji upravnega odbora razpravljali o tem, kako se zahvaliti našim članom, občanom in drugim, smo sklenili, da bomo priznanja za večletno delo podělili ob 5. obletnici. Bomo pa nadaljevali s prakso, da se predvsem vsakoletnim sponzorjem in prizadevnim članom in občanom kar sproti zahvalimo na pomembnejših prireditvah, predavanjih in občnih zborih. Letos gre zahvala za pokroviteljstvo in sodelovanje pri zadnjih prireditvah: podjetju SIMPS in gostilnam Narobe, Pr Jakov Met, Pri Matičku, okrepčevalnicam Barca, Trzin in Bor. Ne nazadnje pa se moramo zahvalili slikarki Bernardi Zajec, ki je preko voščilnic in zelo lepo oblikovane naslovnice knjige Ajda zori ponesla ime kraja po Sloveniji in izven nje. Na samem začetku so zbor popestrili: folklorna skupina pod vodstvom mentorja Rada Zupanca, pevski zbor Žerjavčki, dramska skupina OŠ Trzin pod vodstvom Urše Man-deljc, ogledali pa smo si lahko tudi maketo trzinskega bajerja, ki sojo izdelali učenci OŠ Trzin pod vodstvom mentorice Nuše Slatner, za katero so na medobčinskem tekmovanju "Turizmu pomaga lastna glava" přejeli srebrno priznanje. Zborovanje smo zaključili ob dobri kapljici in prigrizku, za kar so poskrbele naše prijazne gospodinje. Hvala vsem, ki ste se trudili in kakorkoli pomagali pri uresničevanju programa Turističncga društva.
Marija Klopči«
Na koledarju Je 22. april označen kot prav poseben dan, In sicer kot dan Zemlje. Na ta dan naj bi Ijudje vsaj malce pomislili na to, kaj počnemo z našim preleplm planetom, kako skrbimo za njegovo čistoćo, katere strupe bi končno že lahko prenehall spuščatl v naše ozračje In podobno ... V skladu s temi mislimi se zdijo vprašanja o ekologiji in ekološki osveščenosti Trzincev kar primerna tema za anketo.
Torej, kaj menljo Trzinci In Trzlnčani o čistoći Trzina, bi za kakšna področja v Trzinu lahko rekli, da so pretirano zasićena z odpadki, kakšnl so odzivl krajanov na ekološke otoke, kl so na različnih delih v Trzinu... vse to in še več sem spraševala v tokratni anketi.
""	MATEJGORJUP
1 Za čistočo Trzina je v 3 primerjavi z drugimi ■ občinami kar lepo pos-I krbljeno. Težko rečem, da je kakšen predel v Trzinu izjemno onesna-' ^^pf . 1 žen, ker se bolj malo
f	gibljem po Trzinu, bolj
.	'	j hodim po Mlakarjevi
ulici in pa do šole. No ja, pri šoli lahko večkral opaziš kakšne plo-čevinke od piva ali pa prazne sleklenice. Ampak je že tako, da se v vsakem kraju v Sloveniji najde kak prostor, ki je zasićen s srnetmi. Po navadi so ti predeli očem skriti. Ekološke otoke uporablja le določen odsto-tek ljudi, se pravi, ne tako veliko. Po eni sirani jih nekateri res vztrajno in skrbno uporabljajo, vendar paje na drugi strani še vedno veliko takih, ki smeti odpcljcjo na kakšna divja odlagališča. Sam uporabljam ekološke otoke in se mi zdi, da so pametna pogruntavščina. Nisem pa pozoren na to, kako redno odvažajo smeti s teh otokov in kam jih odpeljejo.
SILVANA ERENOA
Prej, ko Trzin še ni bil občina, si lahko vse-povsod opazil kupe smeti, danes paje tega manj. Sicer ne vem, kakšen je lahko razlog, daje sedaj bolj čisto, vendar seje v zadnjih desetih letih stanje de-jansko popravilo. V lem trenutku se ne morem spomniti nobene lake točke, kjer bi bilo preveč smeti. Aja, edino pod Dobenom, kjer je tista asfaltna cesta, tam je vedno ogromno pločevink, ki najverjetneje ostanejo po zabavah, ki jih '.majo mladi.
Le kdo zbira pločevinke piva Union, naj gre •ja, pa bo bogato napolnil svojo zbirko.
pa rekla, da so k čistoći v Trzinu ogrom-no pripomogli ekološki otoki. Jaz jih ne uporabljam, ker sem iz starega delà Trzina, Kler teh otokov ni. Poleg tega pa bi bilo čud-
če bi smeti vozila v novi del. V starem ' rzinu sicer obstoja nek smetnjak pri trgovini Flis, vendar mislim, da ta ni mišljen kot ekološki otok.
drugače pa moram povedati tudi to, da pod-Piram čistilne akcije v našem kraju. V letoš-
nji nisem sodclovala, ker je tisti dan deževalo, tudi ne vem, če je potem sploh bila. Če ne bi deževalo, bi pa šla malo pomagat. Mislim, da bi morala ta akcija biti organizirana kasneje, na primer v maju, koje tudi manj verjetnosti, da bo deževalo. Je pa stvar posameznika, ali bo přišel pomagat očistit Trzin ali ne, kar je verjetno odvisno od tega, kako zelo je nekdo ekološko osveščen. Ekološka osveščenost v Trzinu pa niti ni ravno visoka. Že večkrat sem prebrala, kako okrog šole mladina pušča raz-dejanje in pločevinke piva.
RADO ZUPANC
Ah, ekološka osveščenost Trzincev je slaba. Že če greš enkrat v gozd, to opaziš. Smeti vsepovsod. Prava katastrofa! Za smeti, ki jih v gozd pripeljejo Ijudje, bi seveda bilo treba poskrbeti in jih odpel-jati tja, kjer je žanje urejeno odlagališče. Mislim, da bi za odvoz teh smeti iz gozda morala poskrbeti občina, čeprav žanje ni kriva, saj bodo v nasprotnem primeru ostale kar tam, kjer so. Saj nihče ne bo šel pospravljat nekaj, kar so nasvinjali drugi. V zadnjem času se odvoz smeti v gozd, na žalost, še povečujc. Smeti, ki jih lahko vidiš, so vseh vrst, predvsem pa odpadni gradbeni material, plastika, stari neupo-rabni aparati... Zdi se mi, da so za odpadke v gozdu predvsem krivi starejši ljudje, mladina pa sem ter tja odvrže kje kakšno steklenico, tako da razlik med tem, ali več smeti za sabo pustijo stari ali mladi, niti ne bi dělal. Ekološki otoki so super ideja. Tudi sam loču-jem in ohranjam, zato prinesem plastenke, star papir in podobno v te zabojnikc. Vendar pa se večkrat zgodi, da v njih zmanjka prostora, še posebej v tistem za papir. Najbrž ne bi bilo slabo, če bi dodali še kak zabojnik. Ali pa naj jih večkrat spraznijo.
Dobra ideja so tudi čistilne akcije, ki pa bi, po mojem mnenju, morale biti organizirane večkrat letno. Na njih večinoma opazim starejše obraze, še posebej pridni so žerjavčki, čeprav znajo tudi mladi, predvsem tisti v športnem društvu, poprijeti za delo.
LUCIJA ŽUPAN
Včasih je bilo glede čistoće v Trzinu zelo slabo poskrbljcno, danes paje naš kraj prav lep. Tudi nekateri vrtovi so tako lepo urejeni, da jili je prav veselje pogledati.
Mogoče so k čistoći pripomogli ekološki otoki. Sama jih redno uporabljam za tište vrste smeti, ki so označene na zabojnikih. Pa tudi doma ločujemo odpadke.
Še vedno paje zelo veliko smeti v gozdu. In četudi bi odpadke in smeti v gozdu kdo pospravil, bi bili najver-jetneje že čez dva tedna na istem mestu novi. Ob raznih čistilnih akcijah bi bilo potrebno pomisliti tudi na te smeti. Letošnja akcija je sicer odpadla, ker nam jo je zagodlo vreme, na tisti dan pa sem vseeno nekoliko pospravila okrog hiše.
IVA DOLENC
Z ekološko osvcščenostjo v Trzinu je tako kot v celi Sloveniji -je na ničli. Vsepovsod po tleh ležijo smeti in papirčki. Je že res, da tisti, ki jim kraj nekaj pomeni in ki gledajo na njegovo podobo, pazijo kje in kako odvržejo smeti. Za vse ostale pa ne vem, kaj bi rekla.
Ekološke osveščenosti ne moremo posploševali, ker je od posameznika do posameznika različna. Nekateri na primer že sedaj za pomivanje rajši uporabljajo otrobe kot pa pralne praške in detergente. Drugi pa na kaj takega še sploh pomislili niso. In v redkih trgovinah dobiš papirnate vrečke, povsod ti pod roke tiščijo samo plastiko. Ekološki otoki so že v redu stvar, moti me samo to, ker jih uporablja premalo ljudi.
^^^ " VI MARJANA KUNŠIČ
Ekološki otoki so zelo ■K^,	dobra ideja, vendar jih
je premalo. Sama jih tudi redno uporabljam. Imam pa eno pripombo Rjfc.^' glede teh zabojnikov. K Nikjer ni označeno, [Ki kam bi lahko odvrgli ^■^r	konzerve ali plastiko.
Glede ekološke osveščenosti pa le to: z njo se najprej srečamo v družini, potem pa bi bilo potrebno še v šoli tako vzgajati otroke, da ne bi smetili okolja, v katerem živijo.
Poleg tega bi morali v šolah, ki imajo var-nostnike, z njihovo pomočjo poskrbeti za to, da otroci ne bi vsepovsod metali smeti. Za seboj bi morali pospraviti, v roke bi jim dali metlo. Splošno se mi zdi, da bi kazen morala biti vzgojna in ne finančna. Kajti če te za nekaj denarno kaznujejo, si rečeš, eh, bom že plačal, in potem veselo delaš isto naprej (v tem primeru odvržeš odpadke, kjer se ti zdi).
Za čistilne akcije je prav, da so. Jaz se letoš-nje, žal, nisem udeležila, ker imam težave z zdravjem. Drugače pa se mi zdi, daje čistil-
DEŽ J E RAZVODENIL ČISTI LNO AKCIJO
na akcija dovolj enkrat v letu. Bolj pomemb-no se mi zdi, da bi se red vzpostavljal spro-li.
Drugače pa se mi zdi Trzin dokaj čist kraj. Ne bi pa mogla reči, ali je bolj ali manj čist od kakšnega drugega kraja v Sloveniji, ker ne potujem tako veliko, in ne vem, kakšno je stanje drugje.
Mateja Erčulj foto: Jože Seljak
N a Občini se vsako leto zelo resno pri-pravljajo na spomladansko čistilno akcijo, ki je bila načrtovana za 13.april, se pravi, nekaj prej, kot smo akcije imeli v prejšnjih letih, ko so potekale pod geslom »Očistimo Trzin pred njegovim praznikom!«. Ampak muhasti april je organizatorjem letos ponagajal. Ze prejšnje dni so dežev-ni oblaki vsake toliko časa odpirali zapor-nice in ko so ljudje klicali na Občino, če akcija bo, so tam malo manj prepričljivo zatrjevali, da akcija bo, saj imajo zanjo že vse pripravljeno. Res so komunalci na strateških točkah Trzina namestili zaboj-nike, v katere naj bi odlagali zbrane smeti, pri Prodniku so poskrbeli za polivini-laste vreče za smeti in za zaščitne rokavi-ce, pa tudi predsedniki trzinskih društev so skrbno preverjali, katero območje bo čistilo določeno društvo. Ker je na dan D kazalo zelo mokro, so se v boj prvi podali planinci. Že precej pred uradno uro začetka akcije seje skupina gornikov zbrala pred bajerjem in začela s čišćenjem. Čeprav niso bili tako številno zastopani kot prejšnja leta, so se tolažili, da so vsaj prvi. Del planincev (MO) pod vodstvom novega predsednika pa seje kasneje lotil tudi čišćenja planinske hišice
na Rašiški cesti. Predsednik Emil pravi, da hišica zdaj kar sije. Tudi gasilci se niso prav dosti ozirali na vreme. Ob dogovorjeni uri so začeli čistiti svoj dom, počistili pa so tudi nekaj drugih delov Trzina. Podobno so ravnali smučar-ji in kolesarji, ki so se zbrali na smučišču v Dolgi dolini. Pospravili so brunarico in njeno okolico in občasné plohe jih niso nič motile. Eden nam je celo zaupal, da ni bil nihče »fajhtn«.
Izkušeni upokojenci so rekli, da imajo žerjavčki v naravi sicer radi vodo, ampak po preizkušeni ljudski modrosti, da voda tudi za v čevelj ni dobra in da imajo dosti časa, zato se bodo raje zbrali kakšen drug dan. Pritegnili so jim tudi »turisti«. Resnici na ljubo je treba povedati, daje kar nekaj »žer-javčkov« tudi »turistov« in daje tudi nekaj »turistov« »žerjavčkov«. Družno so tako čistili svoje območje Trzina v naslednjih dneh. Pravijo, da so bili zelo natančni, celo pedantni, in daje Trzin spet skoraj tako lep, kot je bil, ko so bili še mladi. Kulturniki pod vodstvom Jožeta Stiha pa so si vzeli čas za razmislek in so potem v po-poldanskem času, v skoraj sončnem vremenu, počistili svoji tradicionalni ulici: Jemčevo in Mengeško, pa še kako drugo smet so pospravili. Kapo dol, saj so bili kot že običajno v delovni enoti predvsem mladi kulturniki, ki so se res kulturno loti I i trzinske nesnage.
V čistilni akciji je sodelovalo še več skupin Trzincev in nekaj posameznikov, ki so zatrjevali: »Če je čistilna akcija danes, potem je, in dajmo, naredimo kaj za lepši Trzin!« Nekateri zabojniki so bili tako tudi letos skoraj polni, vendar so jih komunalci za vsak primer na njihovih mestih pustili še nekaj dni, vseeno pa na koncu iz Trzina letos niso odpeljali toliko nesnage kot prejšnja leta. Je Trzin zdaj bolj zasvinjan ali pa smo manj smetili? Naša ekološka patrulja prav v nebo vpijočih smetišč ravno ni odkrila, res paje, da so se Ijudje iz Mlak letos spet slabo odrezali, saj so na območje, kjer naj bi začeli urejati športni park, navozili kar nekaj kupov svinjarije, ki bi jo lahko mirno odpeljali tudi v kontejnerje ali na »uradno« določena mesta. Ni nam uspelo odkriti, če gre za tihi protest zaradi načrtov za športni park.
Miro Štebe
TOTALNA RAZPRODAJA
Še nekaj dni totalne razprodaje v Teleko-movi trgovini na začetku Prešernove ulice ob vogalu proti Reboljevi. Od vsega materiala: omaric, cevi in podobno, sta ostala le še betonski nosilec in betonska cev. Davkoplačevalci Telekoma, iskoristite 100 % popust in upajte na najcenejšo naročnino kabelske televizije v Trzinu. Telekomova trgovina je všteta v ceno naročnine!
CAKA NACISTILNO AKCIJO?
Res da nas je Trzince ob letošnji čistilni akciji oviralo slabo vreme in so posamez-na društva imela čistilno akcijo ob različ-nih dnevih inje tudi skupinska »fešta« odpadla. Ampak za zaključek nas je prc-senelil »nepismeni« darovalec, ki nam je na začetek poti proti bajerju pripeljal celo jugoia, očitno odsluženega. Znak res do-voljuje prevoz za spravilo lesa, avto pa nikakor ni
Samo slepec sprašuje, čemu imamo radi lepo.
Danski

ŽIVALI ZAHTEVAJO ODGOVORNOST
K
J-V.olikokrat slišite, da so živali naši mlaj-ši bratje, najboljši člověkovi prijatelji in podobno. Ko naštevamo te pozitivne in prijateljske oznake, pa vseeno nikakor ne bi smeli pozabiti, da so živali predvsem živa bilja, ki živijo svoje življenje, imajo svoje potrebe ter tudi svoje dobre in slabe strani. Člověk, ki sije tako ali drugače podredil domače živali, mora to upoštevati. Običajno pa jih gledamo ali preveč »poćlovečeno« ali pa zgolj kot neka manjvredna nižja bitja, ki so dana ljudem, da z njimi počno, kar hoče-jo. Pogosto smo priče krutému početju s psi in mački pa tudi z drugimi živalmi. Nekateri ljudje z njimi ravnajo zelo surovo, nečlo-veško, in kažejo, daje v njih precej več zlobe kot pa v živalih, ki ravnajo zgolj po na-gonih svoje vrste. Ti ljudje nemalokrat delajo sramoto vsem nam, kot bitjem, ki se imamo za vladarje živega stvarstva. S krutim izživljanjem nad živalmi ti posamezniki kažejo svojo nizkotnost, zavrtost in si pravzaprav ne bi smeli lastiti imena človck. Žal smo morali o tem pisati že tudi v našem časopisu.
Drugi pa skoraj pretiravajo po drugi strani. Še zlasti nekaterim starejšim, katerih otroci so preveč zaposleni, da bi se z njimi ukvar-jali, lahko hišni Ijubljenček, na primer mačka ali kužek, pomeni pravzaprav nadomest-nega novega člana družine. Pri teh Ijudeh se ni bati, da bi se s takšnim štirinožnim »otrokom« premalo ukvarjali.
Zivotarjenje v Člověkovi bližini
So pa tudi tište živali, ki so obsojene na ži-votarjenje v člověkovi bližini: na prekratke verige ali v premajhne pesjakc zaprti psi, tudi kokošim, prašičem in govedu, ki jih tlačijo v živalske farme in krmijo z umetno hrano, da bi se kar najhitreje zředili in bi bili lako hitro primerni za zakol, se ne godi ravno tako, kot bi si mogoče zaslužili. Prav dosti bolje se ne godi tudi tistiin psom, ki so si jih ljudje omislili samo zato, da jih imajo, ker je moderno imeti psa. To žal ne bi smelo pomeniti, da ga imajo le za sprehode v gozd in razkazovanje zavistnim sosedom. Koje tisto, zaradi česar so se v takih primerih odločili za psa, izpolnjeno, ga ne morejo kar izklopiti in spraviti v omaro za prihod-njo priložnost. Pes, isto pa velja tudi za druge živali, terja, da se z njim ukvarjamo ce-!oviio. To pomeni, da moramo skrbeti tudi za njegovo higieno, hranjenje ter za njegove dnige potrebe, hkrati pa moramo tudi paziti, da z njim ne motimo ali celo ogrožamo drugih.
Težave z iztrebki
v uredništvu Odseva nenehno dobivamo Pozive, da naj napišemo kaj proti pasji nad-'°gi v Trzinu. Pritožbe so različne. Nekate-remoti njihovo lajanje in nočno oglašanje,
praktično vsi pa se pritožujejo nad tistimi, ki pse vodijo na trzinske zeleniće, da se tam iztrebljajo. Pravijo, da so zelene površine ob Pšati v bližini šole in mostu na Habatovi izdamo pognojene s pasjimi iztrebki, isto velja za zeleniće okrog vrtca in za travne površine ob poti proti gradu Jable. Tudi marsikje drugje ni varno stopiti na travo, če prej zelo pre-vidno ne pogledaš, kam boš stopil. Večkrat mi je že kdo rekel, da bi občina morala uvesti poseben davek na pse. Z zbrani m denarjem naj bi najela posebnega inšpektorja - čistilca, ki bi po zelcnicah in drugod, kjer se lastniki s psi sprehajajo, odstranjeval pasje pogače. Pravijo, da ponekod po svetu ta sistem deluje. Drugi se ogrevajo za idejo, da bi vsak lastnik moral na sprehod s svojim psom vzeti tudi vrečko, v katero bi pospravil pasji iztrebek in ga odvrgel v za to pripravljene zabojnike. Idej za rešitev tega problema jc še več, vendar seje treba odločili, kateri je najustreznejši, predvsem pa bi se morali lastniki psov obnašati bolj odgovorno. Zavedati bi se morali, da le ni prav, če psa spustijo na najbližjo zeleni-co, tisti, ki bi si tudi želeli stopiti na trato, pa si morajo travnike poiskati kje stran od hiš in za pasje stranišče primernih zelenić. Nerodno je, da si tekanja po travi pogosto zaželijo predvsem otroci.
Neugodna srečanja
Drug problem paje s psi, ki jih ljudje vodijo v gozd. Nekateri jih imajo na vrvici, dokler ne pridejo iz naselja, potem pa jih spustijo, da se nekoliko bolj razgibajo. Ker se po gozdnih poteh razgibavajo tudi starejši ljudje, večkrat slišimo pritožbe, kako so se ustrašili kosmatih pasjih mrcin, ki so dirjale proti njim. Nekateri so nam že poročali o prav neprijetnih tovrstnih srečanjih.
Nerodno je, da so nekateri psi, ki jih lastniki vodijo v gozd, prav spoštljivo veliki, neredko pa gre tudi za razne pasme, za katere je znano, da so popadljive. Nič ne pomaga, če lastniki psov zatrjujejo, da so njihovi Ijubljenčki zelo nenapadalni in krotki, vsi ljudje niso ravno neprizadeti in junaški, ko zagledajo dober-mana ali pitbula, kako se podi proti njim. Mogoče je pes samo razposajen in nima nič za bregom, toda kdo bi vedel? Pravijo, da se v psu, ki zavoha človeški strah ali će se tisti, ki ga srečuje, skuša rešiti z begom, zbudi lovski nagon in enostavno popade bežečo žrtev. K sreći se to v trzinskem gozdu še ni zgodilo, vsaj nam ni znano. So se pa že večkrat spo-padli psi različnih lastnikov, nekateri pa so tudi zarenčali na mimoidoče. Mogoče pa se tudi še spomnite, da smo pred leti pozimi pisali, kako so domaći psi med potepanjem v naravi raztrgali kakšno srno, ki jim v snegu ni mogla pobegniti? Ker zadnje čase nismo imeli posebne sreče s snegom, je bilo, vsaj upamo tako, takšnih pregonov manj. Vsaj lovci nam o tem niso poročali.
Tudi mačke so plenilci
Bolj pogosto slišimo in tudi vidimo, kako se v čisto prijaznih domaćih mačjih Ijubljen-čkih zbudi nagon plenilca. Čeprav je večina mačk v Trzinu verjetno kar dobro oskrbo-vana s hrano, si kosmati lepotci ne morejo kaj, da se ne bi vsaj malo igrali lovce. Ljudje so zadovoljni, če maček domov prinese pokazat kakšno miško ali kakega drugega glodavca, manj navdušeni pa so, ko se pri-kažejo s pticami v gobčkih. Mačku je vseeno, kako ljudje gledajo na njegov plen, nagon ga preprosto sili, da lovi in ubija manjše živali. Po trzinskih vrtovih in živih mejah jc včasih čivkalo precej več ptic, zdaj pa so jih mački marsikje dobro razredčili in preg-nali. Seveda pa imajo nekaj zaslug pri lem tudi ljudje, ki skrbno škropijo sadno drevje in vestno zatirajo vse škodljive žuželke. Po neizprosnih zakonih narave preživijo le tište ptice, ki so zadosti previdne ali vzdržljive, predvsem pa tište, ki žive tam, kjer je manj mačkov.
Prav bi bilo, da bi se lastniki domaćih živalih zamislili tudi ob teh stvareh.
Miro Štebe
OTROŠKO IGRIŠČE
V Trzinu bodo gradili športni park, ob tem pa Občina pozablja na vzdrževanje starih športnih površin. Otroško igrišče na Reboljevi je v nedeljo, 21.4.2002, kazalo prav klavrno podobo. Korito brez rož, igrala premaknjena in delno polomljena. Vemo, da se ne da vse naenkrat, toda ali ne bi županova občina obrnila vrstni red, prvo za Trzince in naše otroke, potem pa za mimo vozeče. Vsi vhodi in križišča so že okrášeni. Igrišče in mostovi pa so za Trzince kot lanski sneg.
ČLANSTVO V PD ONGER TRZIN
AAA
fetrâftu
lovenci se zelo radi pohvalimo, da smo narod planineev. In res. Poleti so naše planinske poti polne planincev, "planincev" in seveda tudi naključnih "uporabnikov nekoristnega sveta". Pozimi je drugače. Takrat se v gorah znajdejo predvsem prvi, planinci, katerim je planinstvo način življenja. Le-ti se zavedajo, da s članstvom v PD ne dobijo le možnosti ko-riščenja mnogih ugodnosti, ki jih članstvo prinaša, temveč vedo, da z delom članarine, ki se zbira za skupne potrebe, pomagajo pri obnavljanju planinskih poti, izobraževanju ... Žal pa vsi ne raz-mišljajo tako. Tudi v naši sredini so ljudje, ki se imajo za planince, članarine pa ne poravnajo. Zato vas želim s tem dopisom vzpodbuditi, da postanete član PD Onger Trzin.
Občni zbor PD Onger Trzin je sprejel višino lctošnjc članarine, kakršno je predlagala Planinska zveza Slovenije. Letošnji cenovni razpon sega od 1000 tolarjev za odraslega posa-meznika, ki želi biti le član brez ugodnosti (lahko bi rekli podpořili član), do 11.000 tolarjev za številčno družino z vsemi ugod-nostmi. Zveza (ki vključuje več kot 72.000 članov!) je vračunala v predlagano članarino predvsem ugodnosti, ki jih planinci dose-gamo s številčnostjo in si jih posamezna društva ne bi mogla dogovoriti.
Popustom, ki jih poznamo že iz prejšnjih let (cenejše prenočevan-je v planinskih kočah doma in v evropskih gorah - ne pozabite na znamkico za reciprociteto), nezgodnemu zavaravanju doma in v evropskih gorah (v primeru smrti ali invalidnosti), dejavnosti, ki so opredeljene v Statutu PZS (razen članov S. Člani A prejmejo v primeru nezgode višjo odškodnino. Nihče, tudi A član, pa ni za-
varavan za dnevno odškodnino), reševanju v evropskih gorah (do višine 2560 EUR), voznih olajšav pri prevozih po železnici v skladu s sporazumom med Planinsko zvezo Slovenije in Sloven-skimi železnicami, so se pridružili novi, in sicer: 10% popust pri vožnji z žičnicami v poletni sezoni, 10% popust pri nakupu planinske opreme v vseh trgovinah Promontane v Sloveniji (popust ne velja za artikle, ki so že znižani zaradi razprodaj, akcij ipd.) in 10% popust v trgovinah Planika Kranj, d.d., pri nakupu čevljev Planika treking (ob nakupu 10 ali več parov bo trgovina priznala 20% popust).
Kot že doslej imajo A člani vračunano višjo odškodnino za nezgodno zavaravanje, A in D člani (nosilec D članarine) pa naročni-no za Planinski vestnik ter brezplačen izvod koledarja planinskih akcij za tekoče leto.
Pogoj za nakup oz. uveljavljanje ugodnosti je potrjena članska izkaznica za leto 2002.
Pa še nekaj zanimivosti o družinski članarini in o podpornih čla-nih: D članarino plačajo družine ne glede na število članov, vendar ob upoštevanju staršev kot B članov ter otrok kot C članov (Cl, C2, C3, C4). Vsi člani družine prejmejo ustrezne družinske znamkice D (otroci ne dobijo znamk C, odrasli ne B). Mnoga društva imajo člane, ki želijo izraziti podporo društvu, tako tudi PD. Ti podpomi člani iz različnih razlogov niso aktivni planinci. Ti plačajo članarino S. Pri tem je potrebno poudariti, da ti podporni člani nimajo nobenih članskih ugodnosti.
In kje se lahko včianite oz. spet poravnate članarino? V papimici Čačka (Kidričeva 11), pri blagajničarki društva Martini Kralj (Mengeška 5) in predsedniku društva Emilu Pevcu (Jemčeva 26).
ČLANARINA2002
		1	2	3 4
A		X	X	X X
B		X	X	X
B	nad 70 let 50%	X	X	X
C"	predšolski otroci	X	X	X
C3	osnovnošolci	X	X	X
C2	končana OŠ-18 let	X	X	X
C1	18-27 let, velja za študente	X	X	X
D	družine	X	X	X
en en izvod izvod
S posameznik
X X
7	8
X	9500 SIT
X	2500 SIT
X	1250 SIT
X	500 SIT
X	800 SIT
X	1000 SIT
X	1500 SIT
X	11000 SIT
X	1000 SIT
1	Popusti v kočah doma in v tujini
2	Nezgodno zavaravanje doma in v evropskih gorah (v primeru smrti in invalidnosti)
3	Višje premije nezgodno zavaravanje doma in v evropskih gorah (v primeru smrti in invalidnosti)
4	Rcševanje v evropskih gorah
5	Planinski vestnik (naročnina za leto 2002 je 5.500 SIT)
6	Planinski koledarček za leto 2002
7	Ostale ugodnosti iz naslova članarine (popusti pri prevozih na železnici, na žičnicah » poletni sezoni, ob nakupu planinske opreme)
8	Cena
16. MLADINSKI PLANINSKI TABOR »JEZERSKO 2002«
ZA OSNOVNOŠOLCE od 27. julija do 4. avgusta
Prijavnice (tam boste našli vse potrebne podatke) lahko dobite v tajništvu OŠ Trzin-
Samo še 2 prosti mesti IV.
Dodatne informacije: (031) 570-533 (Emil)
POMEMBNO OBVESTILO: Spremenjeni datumi pobiranja tabornine:
2. obrok: 15. 5.
3.	obrok: 12. 6.
4.	obrok: 17. 7.
Vedno od 20. do 21. ure v društveni hišici!
KUM, KUM-LE POGUM!
\^erjetno smo malce čudni. Sicer pa, kdo pa je danes Se 'gla-dek".' Kakorkoli že, par tednov nazaj smo odpovedali izlet na Kum. nakar je sijalo sonce. V soboto, 6. 4., paje zjulraj Se občas-no sněžilo, ampak mi smo Sli, kajli nápověd ni slaba, je rekel Emil, in enkrat sem mu verjela. Pred trgovino seje tokrat nabralo kar osem pogumnih mladih planincev, kar je bilo glede na zgod-njo uro (Sest) in vreme kar presenetljivo. V Ljubljani smo z avtobusa přesedlali na vlak in se vozili skozi različne kraje: takšne, kjer je bilo nekaj snega, takšne, kjer snega ni bilo, in celo skozi takšne, kjer je še sněžilo. V Hrastniku nas je pričakalo mrzlo dopoldne, a smo pogumno zagrizli v breg.
Po dobrih treh urah na trenutke malo naporne hoje smo se znašli na vrhu, ki je bil rahlo zasnežen. Za nagrado nam je večji del časa, ko smo bili gor, sijalo sonce, tako daje večina zasedla gu-galnice, nekateri pa so se ukvarjali s kepanjem. Pot navzdol je bila seveda hitrejša kot navzgor in tako nam je malce nad Hrastnikom ostalo Se toliko časa, da smo lahko pole-žavali na travi in klepetali. V Ljubljano smo se peljali s 'ta lepim' vlakom, kako in s čim pa v Trzin, pa verjetno že veste. Iako. Uspel nam je še en prijeten izlet. Zdaj pa upamo, da nam bosta vreme in prosti čas vsaj toliko naklonjena, da bomo v maju zmogli še kakšen izlet za mlade planince.
l.M.
ZAHVALA
Ob izgubi moža, očeta, ata in pradedka
FEL1KSA TAVČARJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Prijateljem in gasilcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. iskrena hvala tudi g. župniku in pevcem za lepo opravljen obred.
Vsi njegovi
TRADICIONALNO SREČANJE INVALIDOVV DOMŽALAH
O b tradicional-nem prazniku invali-dov seje 6. aprila 2002 v hali Komu-nalnega centra v Domžalah zbralo več kot 840 članov Med-občinskega društva invalidov Domžale ter številni gostje. Med drugim je bilo opaziti tudi kar nekaj trzinskih obrazov. Že nekaj pred deveto uro so se udeleženci zbrali pred halo Ko-munalnega centra, kjer jih je s slavnostními zvoki pozdravila Domžalska godba, ki na tovrstnih srečanjih invalidov nikoli ne manjka. Srečanje, ki gaje po-vezovala Trzinka Mimi Cotman Župane, seje nato nadaljevalo v hali. Predsednik društva Edvard Završnik je v svojem slavnostnem govoru, koje predstavljal delo društva, povedal, da imajo v svojih vrstah že več članov kot leta 2001, napovedal paje tudi, da bodo naloge, ki so si jih zadali v letošnjem delovnem programu, poskusili v celoti ures-ničiti. K delovanju v društvu je povabil vse, ki želijo za svoje znance in prijatelje narediti kaj dobrega, obenem paje pohvali! poverjenike, ki so vez med vodstvom društva ter člani in članicami in jih redno obiskujejo. Zahvalil seje tudi številnim sponzorjem in donatorjem, med njimi posebej Javnemu komunalnetnu podjetju Grasto in Banki Domžale.
V imenu Občine Domžale je zbraně pozdravil podžupan mag. Milan Pirman, ki je opozoril predvsem na pomen društva in na skrb za ustrezen položaj vseh invalidov, še posebej starejših in težjih invalidov. Njegovim spodbudnim besedám seje pridružil tudi predsednik pobratenega društva invalidov iz Izole, ki so tudi tokrat prišli v Domžale z dokaj številno delegacijo. V imenu Zveze delovnih invalidov in Društva invalidov Kranj, ki mu predseduje, je udeležence srečanja pozdravil Mirko Galičič. Po uradnem delu se je začel bogat kulturni program, v katerem so poleg domžalske godbe sodelovali še pevka Saša Surla, Komorni pevski zbor Mengeš, Folklorna skupina KD Svoboda Mengeš, Kamniški koledniki, učenci osnovnih šol Domžale in Roje, citrarka Sabina Vrhovec in plesni par Katarina Prislan. V prijetnem družabnem srečanju je za vesele trenutke poskrbel ansambel Vrhovec, srečo pa so lahko številni udeleženci preizkušali tudi v bogatem srečelovu. Srečanje, s katerim so obeležili tudi 27. obletnico društva, je mini-lo v prijetnem vzdušju, saj imajo organizatorji, kar se tega tiče, res že bogate izkušnje. Invalidi z našega območja se namreč tako sre-čujejo že več kot dve desetletji, seveda paje vedno prijetno srečati stare znance in prijatelje, s katerimi se čez leto srečaš manjkrat kot bi želei.
V.V. inM.Š.
Edvard Završnik, predsednik Medobčinskega društva invalidov Domžale
32
OĐSEv
IZ TRZINSKE CRNE KRONIKE
06.03.2002 - POŠKODOVANJE VOZILA V TRZINU
Občan iz Kidričeve ulice v Trzinu je pri-javil, da mu je nekdo na njegovem dvoriš-ču poškodoval parkiran osebni avto. Policisti Se zbirajo obvestila in bodo v primeru ugotovitve storilca zoper njega podali kázeňsko ovadbo. 07.03.2002 - PASJI UGRIZ Vse več je primcrov, ko lastniki ne zava-rujejo ustrezno svojih živali, saj so prepričani, da so njihovi Ijubljenčki prijazni do vseh ljudi in da nikomur nič nočejo. Dokaz, da ni tako, je primer v Trzinu, ki se je zgodil v bližini gostinskega lokala Baron. Nič hudega slutečo mimoidočo občanko je ugriznil pes, ki je prosto tekal naokoli brez nadzora lastnika. Zoper lastnika psa bomo podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. 11.03.2002 - POSKUS TATVINE VOZILA
Kaže, da se nekdo še uči, kako ukrasti av-tomobil, saj je tega dne izvedel popolnoma neuspel podvig. V ulici Borovec v IC Trzin je namreč pristopil do parkiranega kombiniranega vozila Peugeot Boxer, razbil manjše trikotno okence na vozilu in skozi odprtino sprostil zatič, ki zaklcpa vrata. V notranjosti vozilaje poskušal iz-vleči ključavnico iz ležišča, odkleniti volan in spraviti vozilo v pogon. Ker pri tem ni bil dovolj vešč, je odstopil od dejanja, vozilo paje přepustil v nadaljno uporabo lastniku.
17.03.2002 - TATVINA KOLESA V bližini ribnika, okoli 500 metrov oddal-jenega od Kidričeve ulice, je lastnik pustil svoje kolo, katerega pa naslednji dan ni več našel. Gorsko kolo znamke SCOTT OAKLAND bordo rdeče barve je namreč našlo novega lastnika. 19.03.2002 - RAZGRAJAL PRED LOKALOM
Zadnje čase se policisti kar precej ukvarjajo z enim od lastnikov gostinskega lokala v IC Trzin. Tokrat je v ulici Blatnica pred lokalom razbijal steklenice, povrhu paje bil še pijan. Predlagan bo v postopek k sodniku za prekrške. Ker mu je nataka-rica kljub močili pijanosti postregla z alkoholno pijačo, bo za prekršek, ki gaje storila, odgovarjala tudi ona. 19.03.2002 - SPET NEPRIMERNO ZA VAROVANÉ ŽIVALI Nezavarovana psa sta v Trzinu na Mengeški ulici prišla na soscdov vrt in tam zalotila njihovo mačko. Psa ne bi bila psa, če se ne bi zapodila za njo in ker stajo dobila, je bilo po njej. Zoper lastnika psa bodo policisti podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške.
24.03.2002 - VLOM V SKLADIŠČE V TRZINU
Tatovi so se tokrat odločili, da bodo vlomili v carinsko skladišče AS Domžale, ki se nahaja v IC Trzin. Prežagali so jekleno ograjo in prišli v notranjost skladišča, od koder so na kombi znamke Citroen Jumper naložili štiri še neocarinjena motorna kolesa znamke Honda CB in CBR. Kombije bil najden naslednji dan na območju Ljubljane, uničen zaradi požara.
Opozorilo lastnikom koles z motorji
S 1.5.2002 bo končano prehodno obdobje, ki gaje zakonodajalec predpisal v pre-hodnih določbah iz 174. člena ZVCP, ki določajo, da so lahko v cestnem prometu udeležena le tista kolesa z motorjem. ki so:
-	registrirana in imajo prometno dovoljenje oz. veljavno prometno dovoljenje za začasno registrirano vozilo ali če imajo veljavno potrdilo za preiskusno vožnjo
-	označena s predisanimi registrskimi ali preiskusnimi tablicami, ki so izdane za njihovo označitev
-	tehnično brezhibna in predpisano označena s veljavno nálepko za tehnični pregled vozila
-	v skladu s predpisi obvezno zavaro-vana, kar izkazuje veljavna nalepka za tehnični pregled, nalepljena na vozilo
K vlogi za registracijo koles z motorjem se morajo predložiti naslednja dokazila:
-	dokazila o izvoru
-	dokazila, da je na vozilu nalepljena veljavna nalepka za tehnični pregled vozila
-	izjava o ustreznosti in tehnični brezhibnosti vozila
-	dokazilo o plačilu drugih obveznosti (taksa, prometno dovoljenje, registrska tablica)
-	dokazilo o istovetnosti osebe
Prav tako v tem času poteče veljavnost vozniških dovoljenj, ki so bila izdana po osamosvojitvi z veljavnostjo 10 let, zato predlagamo, da preverite veljavnost vozniških dovoljenj. Zamenjavo dokumenta lahko opravite mesec dni pred potekom dovoljenja na Upravni enoti.
Připravil pomočnik komandirja PP Domžale Rado Božič
V.P.O.
PROMETNI ZNAKI
Zaprti del stare Ljubljanske ceste proti Ljubljani ima na začetku celo ikebano prometnih znakov, ki pa jih je toliko, da jih udeleženci v prometu sploh ne morejo vseh zaznati. Ni čudno, da se na Mušičevo dvorišče pripeljejo cele družine kolesarjev pa tudi avtomobili, ki so zašli, niso redkost. V križišču Mlakarjeve ceste z obvoznico stoji znak, ki prepoveduje vožnjo kolesarjev; smero-
Ikebana prometnih makov
kazov, ki bi usmerjali kolesarje proti Ljubljani, pa ni in ni. Le najbolj iznajd-ljivi najdejo pravo pot in se prebijejo tudi preko povezovalne nepoti v cono,
Varovana kolesarska steza v conl
vseeno pa, čeprav vemo, daje v coni kolesarska steza ena najlepših v Evropi, tudi tam nekaj ne »štima«.
sssss
Bolj ko je kakšna reč čista, bolj se vidi madež na njej.
Perzijski
PISNI ODGOVOR KOMANDIRJA PP DOMŽALE
Komandir Policijske postaje Domžale Bozidar f'ekonja je na vprašanja našega uredništva v zvezi l mladoletnimi kršitelji in zlorabo alkohola ter prepovedanimi drogami na območju Trzina odgovorit s sledečim dopisom. Navajamo:
»Droge so iz leta v leto večji in vse bolj pereč problem na območju celotnega območja PP Domžale, kar je seveda značilno tudi za območje občine Trzin. V kolikšni meri so prepovedane droge razširjene na območju občine Trzin, je številčno težko prikazati. Lahko pa številčno prikažemo primere, v katerih so bile zasežene prepovedane droge.
Najpogosteje so zasežene t.i. mehke droge, na primer marihuana, ki jih imajo uporabniki ponavadi pri sebi vžepih, zvijajo jih v cigarete ter jih imajo za lastno uporabo.
0 številu prekupčevalcev s prepovedanimi drogami je prav tako težko govoriti, saj smo tudi tu omejeni na število primerov, ki jih odkrijemo, ne poznamo pa sivega polja oz. deleža storjenih kaznivih dejanj, ki niso prijavljena, in nam ostanejo skrita. Kršitve, ki jih najpogosteje storijo mladi v zvezi s prepovedanimi drogami, so posest manjše količine droge za enkratno lastno uporabo, s področja Zakona o prekrških zoper javni red in mir paje s strani mladih storjenih največ kršitev najavnih krajih, pri čemer igra veliko vlogo v večini primerov alkohol. Že nekaj let je v povprečju skoraj polovico kršiteljev javnega reda in miru pod vplivom alkohola, tukaj pa niso izvzeti niti mladoletniki. Storilci prekrškov po Zakonu o prometu in proizvodnji prepovedanih drog so stari od 14 let naprej, zelo redko se zgodi, da imamo v postopku mlajše storilce od te starosti.
Preventivne ukrepe za preprečitev deviantnih ravnanj v zvezi s prepovedanimi drogami in kriminaliteto policija izvaja največ preko policistov, ki so posebej zadolženi za preventivo - vodij policijskih okolišev. Ti na ustrezen način s posebnimi oblikami in metodami dela opozarjajo, svetujejo in pripravljajo predavanja na osnovnih šolah, v vrtcih in drugih javnih us-tanovah na celotnem območju PP. Občasno so prisot-ni na šolskih roditeljskih sestankih, kjer pridejo tudi v ; neposreden stih s starši otrok. Ostali policisti z rednim delom delujejo predvsem represivno in v primerih, ko odkrijejo prekrške oz. kaz-mva dejanja, podajo predloge za uvedbo postopka Sodniku za prekrške in kazenske ovadbe na pristojno državno tožilstvo.
Za posest manjše količine prepovedane droge za enkratno lastno uporabo, ki je najbolj pogosta kršitev, je v zakonu predpisana denarna kazen najmanj 50.000,00 SIT.
Sodnik za prekrške kršiteljem izreče varstveni ukrep pdvzema predmetov in denarno kazen, mladoletnim Vršiteljem pa izreče vzgojni ukrep ukor, v kolikor ne Ponavljajo prekrškov.«
Viki Pečnikar Oblak
PROJEKT »VARČUJM0 S SONCEM« AU S0NČNI KOLEKTORU ODSLEJ DOSTOPNIŠIRŠEMU KROGU DRUŽIN
Ali ste morda tudi Vi že odločeni investirati v solarni sistem, vendar čakate ustrezno spodbudo in pomoč, ker sami investicije ne zmorete? Zato je cilj projekta razširiti krog slovenskih družin, ki jim bo varče-vanje s sončnimi kolektorji dosegljivo. K sodelovanju bomo pritegnili vse slovenske občine in vse subjekte v državi, ki za družino lahko sooblikujejo finančno sprejemljivo ponudbo.
Projekt »Varčujmo s soncem« poteka v okviru energetske sanacije občin na ob močju celotne Slovenije. Po zaslugi Vašega župana in občinskega vodstva je dose-gel tudi Vas. Imate neponovljivo priložnost, da pristopite in tako iskoristite vse prednosti, ki Vam jih ponuja:
1.	Solarni sistem boste lahko kupili s 15% izrednim popustom in 3% gotovinskim popustom.
2.	Pomagali Vam bomo do nepovratne subvencije, ki bodo odslej konstantne (doslej cca 500* ), saj je Slovenija pred kratkim podpisala protokol o z.manjšan-ju onesnaževanja okolja.
3.	Kdor investicije ne bo zmogel sam, mu bomo pomagali do kredita Ekološko razvojnega sklada RS, ki za koristnika predstavlja najugodnejšo možno odlo-čitev.
4.	Morda Vas bo za nakup solarnega sistema nagradila tudi vaša matična občina Pri odločitvi za solarni sistem morale biti pripravljeni na investicijo cca 3350 • EUR do 4350 • EUR z montažo in DDV Državna in obćinska(opcija) subvencija je samo še dodatna ugodnost. Dodatno pa lahko prihranite pri montaži, će kolek-torje na streho monlirate sami. Nekateri pa solarne hranilnike ustreznega volumna že imajo. kar pomeni še manjši strošek
V to ceno so vštete vse komponente: sončni kolektorji 2,0 m: 3 x. solarni hranilnik 320 lit, komplet za pritrditev na streho s konzolami in profili, set za spajanje ko-lektorjev, avtomatski odzračevalnik, kompletirana čtpalna postaja z ohišjein, ferk-venčna regulacija, raztezna posoda, posebna izolacija 30 m. solarna tekočina in montaža s ceiotnim cevnim razvodom u bakra - skratka vse potrebno boste dobili na enem mesiu Montaža in zagon solarnega sistema je domena usposobljenega monterja.
Živimo v času, ko so sončni kolektorji na strehi tako nujno potrebni, kot je samoumevna dobra izolacija hiše, kvalitetna okna, nizkotemperaturno ogre-vanje. Že danes lahko torej rečemo, da so sončni kolektorji logična izbira, ko pomislimo na varčevanje z energijo.
Dolgoročna naložba
Nakup sončnih kolektorjev je dolgoročna naložba. Nakupi kurilnega olja/plina pa dolgoročna izguba, saj vam vsako leto 600- 1200 energenta izpuhti v dimnik, ker solarnega sistema še nimate. Denar tako nepreklicno vedno znova zapravljate, namesto da bi prizanesli družinskemu proračunu in prihranili. Z nakupom solarnega sistema boste denar torej vložili ali bolje rečeno založili, saj se vam prične vračati s prvim dnevom obratovanja Obratovalnih oz. vzdrževalnih stroškov tako rekoč ni
Sonce je delnica
Delnica, ki se imenuje Sonce, vsako lelo prinaša višje dividende Pri lem se I am ni treba bati borznih zlomov in špekulacij. Cena kurilnega olja že dolgo časa kaže lendenco navzgor Prav lako globalno osončenje In ko boste vsako naslednje leto preračunavali, kdaj se vam bo vložek v sonćne koleklorje povrnil, boste izračunali krajše obdobje!
Vsakokrat, ko boste na Vaši strehi uzrli sončne koleklorje, boste vedeli, daje bila ta naložba ena najboljših v vašem življenju. V to ste lahko prepričani Predvscrn pa boste s to potezo vsem pokazali prestiž v filozofiji varovanja okolja, česar se najmanj zavedamo, je pa verjetno najbolj pomembno.
Kako pristopiti
Postopek izvedbe se prične 7. ogledom objekta, izstavitvijo predračuna, montažo in pripravo vseh potrebnih dokumentov za pridobitev državne subvencije.
Vabimo Vas, da pristopite k projektu »Varčujmo s soncem« in svoj interes za montažo solarnega sistema sporočite podjetju ZEUSSOI.AR d.o.o. na telefon 04/2S55-780 ali 041-292-603 vsak delavnik od 8.00 do 16.00 ure.
Pri prodajnem inženirju boste lahko naročili prospektni material, dobili odgovore na vsa vprašanja v zvezi z montažo sončnih kolektorjev in tudi naročili ogled na svojem domu.
Solami pozdrav
Vsaka sončna ura izgubljena, ne povrne se nobena.
34
OĐSE^
VftOôÀ STRAN
L^jjj ss os© mmm]im>® w vmzmmi w
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako priredilev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljajo kako zanimivo priredilev, da nas o lem obveslijo. Vročo siran ureja Tanja Prelovšek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št. 564 18 73). Pokličite Tanjo in za vašo priredilev bodo izvedeli vsi Trzinci!
27.4.-5.5. 4. in 5.5.
5.5.
11.ali 12.5. 19.5.
19.5. 23.5. maj
6.6.
Turistično društvo Trzin Turistično društvo Trzin
Predstavitev občin v Volčjem potoku (razstava cvetja) Florjanov sejem
l'rostovoljno gasilsko društvo Trzin Florjanova nedelja
17.00 Gasilsko društvo 9.00 Športno društvo Trzin - šahovska sekcija
Športno društvo Trzin Žerjavčki
PD Onger Trzin - Mladinski odsek 19.00 KUD F. Kotar Trzin
Medobčinska gasilsko reševalna vaja Šahovski turnir, veselica od 16.00 dalje
Turnir trojk v malem nogometu Izlet na Brijone Velika planina Otroška predstava Pepelka
Obvestila:
> Društvo prijateljev mladine vabi vse mlade in mlade po srcu na druženje ob glasbi in plesu vsako nedeljo ob 19. uri v dvorani KUD Trzin (voditelja: Darinka in Ja nez Grad) r Žerjavčki vttbijo vse, ki bi se jim radi pridružili v nji-hovem društvu vsak ponedeljek ob Jó.uri v Bar BOR.
glasbeno gledališki spektakel
Nedelja 12. maj ob 20 uri
ŠP0RTNA DVORANA KAMNIK
PREŽIVITE NEPOZABEN VEČER V DRUŽBI VAŠIH JUNÁKOVU ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA POHITITE Z NAKUP0M VST0PNIC
KAMNIK: Videoteka METULJ, Studentski servis STAHOVfCA: Bar BAC
DOMŽALE: VELE d.d.- oddelek TRAFIKA; Studentski servis HEHGEŠ: KULTURNI DOM, blagajna SPAS TEATER, HRAM ROŽICE, Videoteka Metulj LJUBLJANA: pasaža MAXIMARKET, Avtobusna postaja Ljubljana, Videoteka Metulj KOHENM: Bife MEGI, RODEO KLUB KLANC: Bar KLANC HOSTE: trgovina MARIJA MORAVCE: OKrepčevalnica DETELCA
Informacije: www.polka-go.com
070 330 330
www.tvdobcrdan.com
OGLASNA DESKA DATE KAP
Ce Trzince in bližnje sosede vprašaš, po čem smo Trzinci znani, se zdaj odgovor glasi: »Po sekiricah, kloba-sah in oglasnih tablah.« Sekirice smo že poskrili, klobáse pojemo, reklamne table pa ostajajo. O nekaterih ni ireba izgubljati besed: reklamne table imamo največje. table, ki naj bi vodile do podjetij, so na pol uporabne, »naj« tabla paje pred vhodom v županovo občino. Prav gotovo gre za eno najlepših na Balkanu in za najgršo v Evropi. Nekaj dni preden sem jo slikal, pa so imeli očitno slutnjo in sojo vsaj malo spravili v red. Čisto spodaj je bila objavljena lista kandidatov za župana -seveda izpred treh let. Mislim, da bi bilo prav in demokratično, če bi Trzinci zdaj, ko se bližajo volitve, nabavi novo, lepo oglasno tablo za naslednje mandatno obdobje. Občinska zgradba bo tako dala bolj urejen in resen videz.
m gostilna NAROBE
01 / 564 20 90
Občankam in občanom Trzina, našim dragim gostom, želimo vesele prvomajske praznike in čestitamo za občinski praznik, 15. maj.
Podjetje za inženiring, svetovanje in nadzor, Trzin, Kidričeva 14/d, tel./fax: 01/ 564 41 95 GSM: 041/ 614-649.
Vsem bralcem Odseva in našim kupcm čestitamo za 1. maj, praznik dela, občanom Trzina pa še za 15. maj, praznik Občine Trzin.
PIKAT d.o.o. TRZIN
Projektiranje, inženiring, krovstvo, adaptacije, trgovina. Špruha 42, 1236 Trzin, Tel.: 01/562-22-18 , Fax.: 01/562-22-19, GSM: 041/662-815
IZVAJAMO:
•	Krovsko kleparska delà, Al, Cu, Rf
•	Vse vrste kritin ■ Gerard, Oecra, Trimo, Tuftile, S-metal, Tondax, Bramac, Esal..
•	Izolaterskđ dela, klasične izolacije
•	Akustična izolacija stropov in sten
•	Adaptacija streh in konstrukcij
•	Knauf stene - montažni stropovi
•	Hidroizolacija ravnih streh
•	Stresna okna Velux
Svojim poslovnim partnerjem in občanom Trzina čestitamo ob prazniku občine Trzin, 15. maju._
		
		
	Sorta	
		
cena (STR+ÏRS+ KOT-DV+STR)
u3nja/okaj
291.720 SIT
microfibra
200.583 srr
&*rfa SŮ
cena usnje/ukaj
202.960 srr
microfibra
1N.S67 SfT
(lock
107.55« SIT
cSarta 90 cena ^»i*^
H ZZ2.360 SIT
microfibra
151.164 srr
BKE8TTOP
Tapetništvo d.o.o. Sedel Jemíeva45A, 1236Trzin Proizvodnja: Podskrajnik 18,1SBOCerknica tel.:01 70903 00,faxiOI 7096803

TU V je ford focus razglasil za vodilni avtomobll na področju zanesljivosti med vozili, starimi do tri leta.
novi focus - oblecite ga za pol cene
Ob pomladnem nakupu vašega novega focusa modelno leto 2002. boste za vso opremo za doplačiío plaćali kar 50 % manj
OPTI BRIG
Buhovčeva
priDomŽalah, 01/7211-800
Nudimo kompletno oskrbo vida:
-	okulistíčni pregled	» yi
-	veliko izbiro okvirjev
kakovostnih stekel sončnih očal
Delovni čas od 8. do 19. are, sobota od 8.30 do 12. ure

Avtotehna
in Kosec d.o.o
Takoj zaposlimo prodajalca vozil
Prošnje pošljíte na naslov: AVTOTEHNA VIS - KOSEC Kamniška 19 1230 Domžale
tel.: 7216 092, 7248 231, 031 483 256 ali se oglasite osebno!
G0REN(s.p. Ljubljanska 44, Trzin
telefon: 01 564-17-91 GSM: 041 644- 121
-	TV sprejemnikov,
-	PC monitorjev,
-	audio naprav.
Zakaj tehnični pregled v obrtni mmmmmamm coni
TRZIN? ^
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
W fiVtOLlîffiSTVO VIDMfiR
Hobatova 78, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27

ČISTILNI SERVIS!
STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI !
•	čišćenje stekla ' talnih oblog
•	oblazinjenega pohištva ( sedežne garniture, stolijogiji
•	globinsko Čišćenje notranjosti osebnih in tovornih vœu
•	strojno čišćenje, impregnacija in kristalizacija marmorja '
•	strojno čišćenje in impregnacija vinasa, parketa...
IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL!
•	lam. zaves in žaluzij
•	rolojev
•	zatemnitvene termoreflekt1vne in protivlomne FOLIJE
SLIKOPLESKARSKE STORITVE!
Nudimo vse avtoličarske in avtokleparske storitve
»
cican bear d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 e-mail: samo.music<!Ssiol.net
630- 671 J
Droda|0 in servit rehobililacijíkih pripomočfcov
občanom trzina
čestitamo za občinski
praznik, 15 maj!
Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na plin:
-	izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij,
-	ogled objekta in izdelava predračuna brezplačno,
-	nájem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina,
-	pridobitev soglasij,
-	izdelava notranjih plinskih inaslalacij,
-	dobavo in montažo plinskih peči,
-	dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank.
-	sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna,
-	pooblaščen servis Junkers. Ugodni plaćilni pogoji za vsakogar!
- gre$$tt& At z ttftm
f