Velenje Sp Do 35 LIST 2000 352(497.4 Šoštanj) iS z * n G £ 5 9000627.13 •n/. üjg i % % w o <5- COBI SS 0 TOM pri ZPMS BREZPLAČEN KUC • VSAK DAN OD 12" DO 20” ŠTEVILKA U T čenfi OŠ Karla Destovnika Kajuha iz Šoštanja prirejajo v četrtek, 21. 12. 2000, v kulturnem domu v Šoštanju kulturni dan pod geslom U KDOR POJE RAD, OSTAJA MLAD. Na njem se bodo učenci sošolcem, gostom in staršem predstavili v glasbenih točkah. V prvi predstavi ob 13. uri, ki je namenjena učencem razredne stopnje, bo prisotne obiskal tudi dedek Mraz, ki bo učence 1. in 2. razredov tudi obdaril. Druga predstava bo namenjena učencem višje stopnje, nanjo pa bodo vabljeni tudi gostje in starši ob 16.00 uri in bo imela tekmovalni značaj, saj bo nastopajoče ocenjevala posebna strokovna komisija: ga. Irena Vrčkovnik, ga. Irena Polko in ga. Agata Šumnik. Božični pohod na Sveti Križ fonedeljek. 25. december - Božični pohod na Sveti križ. Potek: nied 16.30l> in 17 Mb izpred gostišču Grebenšek v Belih Vodah. Pohod bo potekal po planinski poti mimo Bačarniku in Kelnerju. Povratek med 20.00h in 20.30 po isti poti naza j. 1/. K. KMETIJSKA ZADRUGA ŠELEŠKA DOLINA z.o.o. Prijetne božične praznike ter zdravo in zadovoljno leto 2001 N vam želi Jjj vaša Kmetijska zadruga Cenjene državlajnke in državljani, prebivalci občine Šoštanj p red nami so prazniki. Božič, Dan samostojnosti, Novo leto! Čas družinskega veselja, tihih radosti, državljanskega ponosa in hrupnih zahav.Pred nami je prvo leto tretjega tisočletja. Za nami je znamenito leto 2000, za ene bolj, za druge manj uspešno in prišel je čas inventure, tudi v občinski hiši. Smo na polovici mandata in veliko je še za postoriti. Potreb in želja je več, kot preveč, toda problemi niso nerešljivi. Zanesljivo bomo pričeli na novo reševati najnujnejših zadeve tudi v letu 2001. Najtrši oreh pred nami je izgradnja nove šole. A ta ni trd zaradi nepotrebne “polemike” o eni ali dveh hišah, ampak zaradi preveč izgubljenega časa, ki je minil ravno zaradi te “dileme”, namesto da bi že davno pljunili v roke. A pustimo te skrbi za prvi delovni dan leta 2001. Do takrat pa z dobro voljo premagajmo včasih kar preveč melanholično poslavljanje starega leta in si nazdravimo s kozarcem čistega vina. Vsem iskreno čestitam za Dan samostojnosti, in naj ponosno zaplapolajo državne zastave. Vernim blagoslovljen Božič vsem skupaj pa obilo sreče, zadovoljstva in zdravja v Novem letu 2001. Milan Kopušar Knjižnica Velenje Titov trg 5 3320 Velenje ,21.1 Prva številka MS I \ je izšla 13. aprila 1995. S\et občine Šoštanj je za redno izhajanje časopisa dne 6. 2. 1996 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega glasila občine Šoštanj. Člen 2: Javno glasilo občine Šoštanj se imenuje UST in izhaja r slovenskem jeziku. moVA METLA P rvega decembra letos je urejanje LISTA prevzel novi uredniški odbor v sestavi: Jožica Andrejc, Danilo čebul, Marjana Čelofiga, Brane Guzej, Milojka Komprej, Peter Rezman (odgovorni urednik) in Andrej Starič. Prejšnjemu odboru: Jožici Andrejc, Idi Jelenko, Uršuli Menih (odgovorni urednici), Petru Radoji, Petru Turineku, Branku Valiču in Ediju Vučini pa gre vsa zahvala, da bo LIST leta 2001 zakoračil v svoje sedmo leto izhajanja. K pestrosti pa so seveda pripomogli tudi vsi dopisniki, fotografi in oblikovalci LISTA, ki jih v teh letih ni bilo tako malo. Včasih so bili vsi časopisi glasila Socialistične zveze delovnega ljudstva. Vključno z Delom. In Našim časom. Potem s(m)o ukinili enopartijski sistem in v krvi priborili samostojno Slovenijo. Socialistična zveza delovnega ljudstva se je spremenila v Socialistično stranko Slovenije, ki je izginila v talilnem loncu LDS. Nekdanja glasila SZDL pa so postali neodvisni in “nadstrankarski” časopisi, brez proračunskih dotacij, vrženi v trnovje tržnih zakonitosti. Vključno z Delom. In Našim časom. Baje ti časopisi sedaj živijo “od trga”. Naš časopis LIST se pa ne more ponašati s trditvijo, da živi od trga, ampak bi brez proračunske podpore umrl. Zato nam “veliki časopisi” radi očitajo, da smo občinsko trobilo, ki mora o delu vladajočih občinskih politikov pisati vse najlepše, saj bi drugače župan zaprl proračunsko pipico in potem - adijo LIST... A kdor pobliže pozna “tržne zakoni- tosti” slovenskega medijskega prostora, ta ve, da časopisi ne morejo živeti od prodaje, ampak jim eksistenco omogočajo reklamni oglasi. Brez reklam bi vsi časopisi propadli. Zato je “neodvisnost” slovenskih medijev kljub vsemu še naprej odvisna od denarja, vendar ne proračunskega, ampak oglaševalskega. Kako torej zagotavljati neodvisnost časopisa, če urednike danes namesto iz SZDL kličejo “predstavniki za stike z javnostjo” oglaševalcev, ki držijo časopise nad vodo? Zato, vidite, sem se kljub namigom in očitkom, da je LIST občinsko trobilo, končno odločil sprejeti nalogo odgovornega urednika časopisa, ki ga ravnokar berete. Zavedam se, da časopis brez proračunske podpore ne bo preživel, zato je potreba po neodvisnosti časopisa toliko večja! V proračun namreč prispevamo denar vsi, ne glede na svetovno nazorsko, politično in kaj vem kakšno opredelitev še. Tako LIST sofinancirajo tudi takšni, ki se jim (ampak zares) fučka za politiko! Zato bo moja glavna skrb pri vsebini LISTA predvsem iskanje uravnoteženega poročanja in komentiranja življenja v naši občini in življenja, ki od zunaj vpliva na našo občino. Verjamem, da bo ves uredniški odbor, ki je z letošnjim decembrom prevzel skrb za LIST, utripal v takšnem duhu in naredil korak naprej pri razvoju našega časopisa. Z doslednim spoštovanjem kodeksa novinarjev Republike Slovenije tudi v smeri večje profesionalizacije in avtonomnosti. Peter Rezman NAPOVEDNIK stran Nore krave in zaskrbljeni ljudje Verjeti strokovnjakom, ali laičnim skeptikom? stran 5 LIS® literatura Literarna priloga sodelavcev Lista stran 8 Šport - javni razpis za sofinanciranje športnih programov stran lil Nova Zelandija s kolesa Potopis v nadaljevanjih Kaj naj voščim vam za Novo leto, v dneh, ko se od nas poslavlja staro? Vse, kar pride je v skrivnost odeto, vse minulo in za staro šaro. Mar naj pozabim na vse tiste dni ki so v preteklem letu zablesteli? Mar naj za njimi se zapro oči, izginejo v preteklost obledeli? Rad v kristalno kroglo bi pogledal vse skrivnostne želje tam odkril, vse najlepše rad bi napovedal, temne sence z njimi bi zakril. Prepuščam vam razmišljanje o sreči ki jo želi prijateljsko srce. Med prazniki naj zagori ob sveči in v NOVO LETO srečno pot odpre! eu © o Uh v STRM 21. POSKRBI ZASE BREZ DIMA NI - SMRADI SOBE KRAVE IS ZASKRBLJENI DEDJE K o se zleknete v udobne sedeže srnjega jeklenega konjička, se kdaj vprašate, kje in za kakšno ceno jih izdelujejo? Veliko jih izdelajo v tovarni Prevent Slovenj Gradec. Tovarna pa namerava zgraditi sežigalnico za odpadke iz svoje proizvodnje. V Slovenj Gradcu seje spontano organizirala civilna iniciativa “proti izgradnji sežigalnice tovarne Prevent”, katere vidni član je zdravnik Bogomir Celcer. V treh tednih so zbrali 1620 podpisov proti sežigalnici in za zahtevo po referendumskem odločanju. Mimo tega ne more nihče več. Trt eno leto teče v Slovenj Gradcu živahna in na trenutke tudi žolčna razprava okoli sežigalnice poliuritanskih in poliamidnih ostankov ter ostankov sintetičnega tekstila, ki nastajajo pri izdelavi avtomobilskih prevlek. Družba Prevent namerava postaviti sežigalnico v stanovanjski okoliš, le tristo metrov od starega mestnega jedra. Dnevno naj hi se tu sežigalo 10 do 15 ton kemičnih odpadkov ah 4000 do 5000 ton letno. Pri tem bi nastalo 70 ton strupenega pepela in žlindre, ki ju bo treba posebej odlagati. Strokovna ekspertiza Zavoda za zdravstveno varstvo ter Inštituta za varstvo okolja govori o skoraj popolni sprejemljivosti projekta in minimalnemu vplivu na okolje. Zaradi dvostopenjskega sežiga naj bi bila zaznavna le emisija dušikovih oksidov (6 ton letno), žveplovega dioksida (tona in pol letno), zanemarljiva količina halogenov in težkih kovin ter 0,0035 grama visoko strupenega rakotvornega dioksina in furana na leto. Pri 5000 tonah sežganih materialov ima le ta “težo enega zrna sladkorja”, kot nas skušajo prepričati strokovnjaki. Prevent glede na projektirano kapaciteto sežigalnice dnevno proizvaja premalo odpadkov, zato naj bi jih dovažati iz sorodnih obratov iz vse Slovenije. Za podjetje je to seveda optimalna rešitev, saj bi s tem rešilo probleme odlaganja odpadkov, obenem pa svoje energetske potrebe. Prepričam smo, da je ta rešitev manj dobra za prebivalce mesta in okolice. Slovenj Gradec je namreč že tesno vklenjen v obroč treh kemičnih tovarn, ki se bolj ati manj zajedajo v stanovanjska območja. Čeprav je bila po prvotnem urbanističnem načrtu iz leta 1974 industrijska cona predvidena na bolj oddaljeni lokaciji, severovzhodno od mesta, se je, po ne vem kakšnih manipulacijah, preselila ob samo mesto, se širila in krepila in sedaj imamo situacijo, kakršna pač je. Klimatski pogoji v mestu so specifični in neugodni. Vsaj pet mesecev na leto obstaja stanje toplotne inverzije in slabe prevetrenosti, tako da se tovarniške emisije ter plini iz kurišč in gostega prometa (“obvoznica” je bila speljana skozi mesto), koncentrirajo v “skledi” mrzlega zraka, ki včasih nekaj tednov leži nad mestom. Koncentracije škodljivih snovi takrat dosegajo nadpovprečne vrednosti. Izpusti iz vseh tovarn, ki so - vsak zase - v “dovoljenih in neškodljivih” odmerkih, se seštevajo in že zdaj presegajo dovoljene koncentracije. Obetajoča se sežigalnica tega stanja gotovo ne bo izboljšala. Slabe izkušnje prebivalcev iz preteklosti, kot so smrad in obstoj 90 let stare tovarne meril s predpotopno tehnologijo v stanovanjskem okolišu, ter neovirana širitev ostalih tovarn tudi na račun zelenic in parkovnih površin, nezaupanje le krepijo. Strokovnajki nas poskušajo pomiriti s tem, da je “vse v mejah dovoljenega in neškodljivega”. Iz izkušenj vemo, da so te meje prilagodljive in da spodnje meje neškodljivosti pri nekaterih snoveh ni. Dioksini, furani, težke kovine, bifenilkloridi,... se namreč tudi v najmanjših količinah na koncu prehrambene verige trajno kopičijo v tkivo človeka, kjer dosegajo tudi do stokratne koncentracije ter prej ati slej povzročajo bolezenska stanja. Zato torej “dovoljenih in neškodljivih” količin strupov (gledano dolgoročno), ni in ne more biti! Da sta področji Slovenbj Gradca in Velenja prekomerno obremenjeni, kažejo tudi podatki iz centralnega registra raka za Slovenijo. Tega je v omenjenih območjih 19 % več kot v Zgornji Savinjski dolini, Nazarju ati Mozirju, kjer je manj sporne industrije in posledično manj emisij. Čeprav naj bi bil proces sežiganja računalniško voden in nadzorovan, so nepredvidljivi incidenti, z njimi pa večja obremenitev, možni. Tudi možnost sprejemanj in sežiganja tujih odpadkov ni izključena, saj postaja sežigalništvo po Evroipi in svetu že zelo donosen posel. Avtorji projekta zanikajo kakršno koti zmanjšanje vrednosti nepremičnin v okolici sežigalnice ali morebitne odškodninske zahtevke prebivalcev, ker je vse pač popolnoma “varno”. 0 lokaciji tega objekta na kakšnem bolj zračnem in prevetrenem mestu tudi nočejo razmišljati: energijo rabijo tam, kjer odpadki nastajajo, vse drugo bi pomenilo izgubo do 15 %, kar za družbo Prevent po stroškovni plati ni zanimivo. Pojavljajo se tudi demagoški pritiski v obliki groženj, da se bo Prevent preselil na kakšno drugo lokacijo in da bo zaradi tega vprašljivih več kot deset tisoč delovnih mest. Razmišljamo takole: če je obstoj tako bogatega podjetja odvisen le od sežigalnice, potem najbrž le ni tako stabilno in uspešno, kot se nam prikazuje. Civilna iniciativa, organizirana “ad hoc”, je v treh tednih zbrala 1620 podpisov proti gradnji sežigalnice in za zahtevo po referendumskem odločanju. Mimo tega ne more nihče več. Mestni svet je nmenjsko razdeljen, referendum je le še vprašanje časa. To je seveda v skladu z našim demokratičnim sistemom. Odločanje o tako pomembnem vprašanju ne moremo in ne smemo prepustiti ozkemu krogu menedžerjev, tehnokratov ter izključno finančno zainteresiranih delničarjev, marveč morajo pri tem sodelovati prebivalci tega območja, ki jim ne more biti vseeno, v kakšnem okolju živijo. Morebitna sežigalnica bi ostala v mestu nadaljnjih petindvajset do trideset let in bi postala tudi precedens in zelena luč za nadaljnje posege te vrste v že tako obremenjen in onesnažen prostor. In to nas mora skrbeti! tornir Celcer KONFERENCA » INOVATIVNI NARAVNANOSTI IN OKOLJE 17 onferenca z naslovom “Inovativna naravnanost in k okolje”, ki je bila v Velenju, je primerljiva s podobni-1' mi v tujini: Neto Yorku, Tokiju ali parizu. Celodnevna konferenca Društva za kakovost in ravnanje z okoljem, ki ima sedež na Območni Savinjsko-šaleške gospodarski zbornici je 30. novembra pripravilo letno konferenco z naslovom Inovativna naravnanost in okolje. Otvoril jo je predsednik društva dr. Franc Seme, vodila pa Vilma Fece, predsednica organizacijskega odbora. Konferenca je bila razdeljena^ na tri sklope referatov. V prvem je spregovoril g. Jožko Čuk, predsednik GZS, ki je v uvodnem govoru predstavil primerjavo gospodarskega gibanja v Sloveniji in EU. Izpostavil je problem nizke izobrazbene na ravni aktivnega prebivalstva, ter s tem v zvezi pomen izobraževanja, saj le ta vodi k dvigu inovativnosti in odnosu do kakovosti ter okolja. Izjavil je, da je konferenca primerljiva s podobnimi, ki jih pripravljajo v svetu: New Yorku, Tokiju ali Parizu.Pogled lokalne skupnosti na obravnavano tematiko je podal g. Srečko Meh, odnos gospodarskih družb pa g. Peter Krepel iz Gorenja d. d. ter ga. Marija Vrtačnik iz Elkroja. Društvo je k sodelovanju povabilo tudi osnovnošolce, ki so sodelovali v nagradnem razpisu za najboljši spis na temo Inovativna naravnanost posameznikov ter podjetij in okolje. Prvo nagrado (računalnik) je prejela Tamara Zajc, drugo Mihael Mohor in tretjo Goran Obradovič. G.J. Petrovčič, odgovorni urednik Gospodarskega vestnika, je v uvodnem referatu z naslovom Ekologija in n ekonomija, predstavil pogled novinarja na varstvo okolja skozi ekonomski vidik. Njegovo izvajanje bi morah poleg strokovne javnosti gotovo poslušati tudi slovenski politiki. V drugem delu konference je bilo predstavljenih 5 referatov, ki so zajemati tematike kakovosti: pogoje za črpanje sredstev strukturnih in kohezijskih skladov EU, tehnološko - inovacijske podjetniške projekte, standard družbene odgovornosti po SA 8000, ter odločnosti. V zadnjem delu so predavati strokovnjaki iz Savinjsko-šaleške regije, teme pa so se prepletale okrog kakovosti, ravnanju z okoljem in inovativnosti. Vilma Fece je o konferenci povedala sledeče: “Z veseljem ugotavljamo, da je tudi v domačem okolju veliko strokovnega znanja in potenciala, ki se lahko primerja s tujim. Društvo se ukvarja z izobraževanjem in svetovanjem na področju kakovosti in ravnanja z okoljem. Vsi, ki bi se želeli v društvo včlaniti, lahko to opravijo na sedežu Gospodarske zbornice v Velenju.” Milojka Komprej bolezni norih krav vsak dan slišimo, preberemo ah vidimo kaj novega. Radio, časopisi in televizija nas sproti seznanjajo z dogodki, predpostavkami in domnevami o tej trenutno “ najpopularnejši” bolezni, ki nas ogroža. O njej je še vehko neznanega, predvsem o prenašanju na ljudi. Vsled velike pubhcitete je med ljudmi nastala prava panika, ki nam vsem povzroča škodo. Bolezen, ki se strokovno imenuje bovina spongiformna encefalopatija (BSE) je obolenje centralnega živčnega sistema. Zaradi obolenja postopoma propada možgansko tkivo, kar ima za posledico živčne motnje, motnje v gibanju in ohromelost. Vedno se. konča s poginom Živah. Čas okužbe do pojava bolezni je zelo dolg, Zato za boleznijo zbolijo Živah, ki so starejše od 30 mesecev. Okužbo povzroča hrana, ki vsebuje kostno mesno moko pridobljeno iz trupel in klavničnih odpadkov obolehh in okuženih živali. Potrditev obolelosti in okuženosti temelji na osnovi khničnih znakov in posebnih testov na tkivu poginulih oziroma zaklanih živali. Bolezen je bila prvič ugotovljena leta 1986 v Angliji, od koder se je z izvozom živali in kostno mesno moko razširila v številne evropske države. Tata poročajo o bolezni iz Francije, Španije, Portugalske, Švice, Irske, Nemčije, Danske in Ukrajine. V Sloveniji pojava BSE še nismo zabeležiti. Že od leta 1996 velja prepoved uporabe kostno mesne moke za prehrano govedi. Zadnji ukrepi proti pojavu bolezni so: - Popolna prepoved uporabe kostno mesne moke za prehra- no vseh Živah; - Odstranjevanje in uničenje vseh tkiv zaklanih Živah, ki bi lahko bila prenašalci bolezni ( možgani, hrbtenjača, vranica, del črevesja, bezgavke); - Sledljivost proizvodov ( od rejca do uporabnika ); Že vrsto let je pri ljudeh poznana Creutzfelt Jakobova bolezen (CJD). Znanstvenike je zaskrbel pojav, da se ta bolezen, ki se je doslej pojavljala le pri starejših ljudeh, začela pojavljati tudi pri mladih ljudeh, in da se je njena pogostnost povečala. Povezovati so jo pričeti s pojavom bolezni “norih krav” ( BSE ) pri govedi. Povezava še ni dokazana, vendar trenutno velja, da so za pojav nove CJD krive “nore krave” oziroma njihovi proizvodi. Da ta trditev ni trdna potrjuje uradni podatek, da so za novo CJD oboleli tudi vegetarijanci - ljudje, ki niso uživali mesa ah proizvodov govedi. Ali sploh še smemo jesti govedino ? Menim, da je pri upoštevanju vseh ukrepov govedina naše domače proizvodnje neoporečna. Rejci ob oddaji živali v zakol s podpisom jamčijo, da njihove živali v prehrani niso dobivale dodatkov, ki bi vsebovali kostno mesno moko, niti zdravil, ki bila škodljiva zdravju ljudi. Možnost okužbe z mesom in proizvodi vzgojenih živali je izredno majhna, bo pa obstajal dvom vse do ugotovitve trdnih dokazov povezave med BSE in novo CJD. Ivo Zagožen, dr.vet.med. V Angliji, kjer je od leta 1986 zbolelo okrog 180.000 živali, računajo strokovnjaki s tem, da bo umrlo več kot 200.000 ljudi zaradi nove različice Creutzfeldt -Jakobove bolezni (vCJB), ki jo domnevno povzroča BSE. Tudi v deželah, kjer sicer niso odkrili še nobenega primera vCJB, je verjetno le vprašanje časa, kdaj bo bolezen odkrita tudi pri ljudeh. Nihče ne ve, koliko jih v sebi že nosi povzročitelja, kajti od okužbe, do izbruha bolezni lahko pretečejo leta ali celo desetletja. Možno je, da lahko tudi v Evropi pričakujemo več sto tisoč mrtvih. Želatino vsebuje praktično vse, kar jemo. Od klobas preko peciva, pijač, ribjih izdelkov in pakiranih solat do jogurta, pudinga, sladoleda in čokoladnih bonbonov. Večino želatine pridobijo iz svinjskih kosti, kakih 10 odstotkov pa izvira iz govedine. 7D, 13.12. 2000 Predsednica organizacijskega odbora je bila Vilma Fece iz Šoštanja LETO JE ZA MAMI, PLANINCI! Planinsko društvo Šoštanj ima za sabo še eno uspešno leto. i aključujemo uspešno sezono izletništva.Vodniški odsek je s svojimi devetimi vodniki izvedel štirinajst izletov. Ostaja nam samo še izvedba božičnega pohoda 25.decembra. Od tega jih je šest potekalo v zimskih razmerah, šest pa v letnih. Imeli smo pet dvodnevnih izletov v visokogorje. Udeležba je bila zadovoljiva. Posebej moram omeniti dvodnevni pohod od 12.-13. avgusta na Malo Mojstrovko in Jalovec; vsi udeleženci smo na pohodu prvič nosili zaščitne čelade, kar naj bi postal običaj za visokogorje v bodoče. S tem smo naredili pomemben korak k zagotavljanju čim večje varnosti v naših gorah. Da bi nam bila razna planinska oprema finančno čimbolj dostopna, je bila sklenjena pogodba z ERO Šport v imenu vseh šaleških planinskih društev. Na osnovi te imajo vsi člani planinskih društev (ob predložitvi veljavne članske izkaznice) pri nakupu planinske športne opreme in obutve 10% popusta pri nakupu z gotovino, 5% popust pri nakupu z negotovino ter planinski vodniki 15 % popust pri nakupu z gotovino. Navedeni popusti ne veljajo za izdelke, ki so že v prodaji po znižani ceni ali so na razprodaji. Sodelovanje je sklenjeno za obdobje od 11. 10. 2000 do 30. 06. 2001. Tudi izobraževanje ima vidno mesto v našem društvu. Tako so se trije vodniki udeležili vodniškega tečaja za zahtevne kopne ture in ena vodnica tečaja za lahke kopne ture, eden pa se je udeležil izpopolnjevanja za vodenje v zimskih razmerah. Opravljen je bil A tečaj za vodnika PZS, dodatno strokovno izobraževanje za mentorje planinske vzgoje v Bavšici, udeležba na seminarju Družabnost v gorah in Dokumentacija društev. Veter v laseh ima navadno mladina, zato se je pod vodstvom načelnice vodniškega odseka Martine Pečnik s sodelavci rodila zloženka o Trški poti. Luč sveta je zagledala 5. marca letos ob tradicionalnem pohodu po Trški poti. Izšla je že deveta številka Planinskega popotnika. Tako se uvrščamo med sedemnajst društev v okviru PZS, ki izdaja svoje glasilo. Prav tako smo se letos predstavili s svojimi spletnimi stranmi na internetu (pd-sostanjZmail.com). Pozabiti ne smemo letnega tabora Mladih planincev v Završnici od 16. do 23.julija letos. Sodelovali sta še PD Sloga Rogatec - mladinski odsek in PD Zagorje. Vodja tabora je bil načelnik Mladinskega odseka PD Šoštanj Matej Kortnik. PRAZNIČNA PONUDBA ZA OBČANE Mladinski odsek je letos prvič izvedel tudi tridnevni zimski tabor Snežkovan-je od 26.-28. februarja v koči na Travniku, 1548 m . Uspešen je bil tudi študentski tabor na Ljubelju od 25.-29.julija 2000 . Vodila sta ga Barbara Mavser in Marko Meža. 21.oktobra je mladinski odsek društva pripravil prvo orientacijsko tekmovanje v ligi Smrekovec za sezono 2000/01 v Ravnah pri Šoštanju. Udeležilo se ga je petinštirideset ekip. Organizatorki sta bili Barbara Mavsar in Andreja Konovšek . Na osnovnih šolah uspešno vodijo planinski sekciji mentorji Franci Petek na šoli K.D.Kajuha in Danica Švare ter Vida Rehar na šoli Bibe Roecka. Naše delovanje pa je letos seglo tudi med najmlajše. Pod mentorstvom Martine Pečnik in Bojana Rotovnika je osnovan planinski krožek v vrtcu Šoštanj. Triindvajsetim sta razdelila dnevnike Ringa raja, kamor bodo vpisovali pod vodstov vzgojiteljic gospe Globočnik in gospe Malus prve izletniške podvige. V soboto, 2.decembra, je mladinski odsek društva v prisotnosti gostov v Andrejevem domu v Šentvidu slavil 5.obletnico delovanja. Razstavljena literatura, fotografije in predvajani diapozitivi, še bolj pa njihove aktivnosti so dokaz, da so naše mlade vrste zagotovilo za uspešno nadaljevanje 90-letne tradicije planinskega društva Šoštanj. Na občnem zboru MO so izvolili novo načelnico Andrejo Konovšek. Njeno izvolitev bomo potrdili na občnem zboru društva v začetku naslednjega leta. Za urejenost planinskih poti v oskrbi PD Šoštanj se je trudil markacijski odsek. Za realizacijo številnih nalog pa je bilo vloženo nemalo truda za pridobivanje finančnih sredstev. Morda se vam bo zdelo zanimivo, ko boste prebrali pregled dogajanj, da se nam v prihodnje pridružite bodisi na naših izletih ali pri delu našega društva. Obojega si želimo. Vesele praznike in srečno novo leto 2001, v planinah pa varen korak vam želi Planinsko društvo Šoštanj. VREDNOSTNI PAPIRJI Ste ob vsej tej predpraznični mrzlici pomislili tudi na nakup, ki ga boste lahko uveljavili pri napovedi dohodnine? Če niste, potem Vam ponujamo možnost nakupa obveznic Republike Slovenije, ki Vam lahko zmanjša davčno osnovo. Hkrati Vam ponujamo tudi posredovanje pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Vabimo Vas v naše poslovalnice na Rudarski 3 v Velenju, v Poslovalnico Šoštanj in Mozirje. banka velenje Banka Velenje, d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke DOBROTNIK MIKLAVŽ V ŠOŠTANJU Zinka Moškon va silno pomembna dogodka sta se zgodila te decembrske dni v Šoštanju. Na prvo adventno nedeljo so se nad “glavni trg” povzdignili adventni venci podružničnih cerkva naše fare. Ob spremljavi cerkvenega pevskega zbora je dekan g.Jože Pribožič blagoslovil vse vence. Tako tiste viseče nad trgom, kakor tudi venčke, ki so jih občani prinesli s seboj od doma. Veliko osebnega miru in lepih trenutkov je bilo zaželenih vsem, ki so spremljali program. Povezoval ga je predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj Peter Radoja. Župan občine Šoštanj g. Milan Kopušar je prižgal prvo adventno svečko in tako simbolično naznanil pričetek prazničnih dni. Na predvečer svetega Miklavža pa so številni otroški obrazi nestrpno čakali dobrotnika, ki Šoštanj že po tradiciji vsako leto obišče. Tudi letos jih ni razočaral. Na prepoln trg je prišel v takem blišču, da je vzelo sapo tudi starejšim. S čudovito kočijo so ga pripeljali parkeljni, na kočiji pa so ga varovali angeli. Tisto, kar pa so najmlajši najtežje pričakovali, pa je bila polna košara daril. Sveti Miklavž je vse otroke lepo ogovoril, jim povedal, da so bili med letom še kar pridni in da si daril resnično zaslužijo. Skromna darila je razdelil vsem malčkom na odru, tista bolj bogata pa jim bo prinesel kar na dom, je dejal. Za vsak slučaj, če bi otroci na pridnost pozabili, pa je mamicam izročil tudi šibo, ki bo verjetno zaprašena čakala nekje na omari. Miklavža so v Šoštanj povabili člani Turistično olepševalnega društva Šoštanj, mu okrasili oder in trg ter s pomočjo tistih, ki jim Šoštanj kaj pomeni, pomagali Miklavžu napol- niti košaro. Pa upajmo, da k letu zopet pride. Peter Radoja Miklavža so v Šoštanj povabili člani Turistično olepševalnega društva TOM - telefon otrok in mladostnikov in & o <£■ TOM pri ZPMS HIIHAČIN KUC VSAK DAN OD 12* DO H Vedno znova ugotavljamo, da kljub informacijski dobi, v kateri živimo, pravih informacij ni nikoh dovolj. Zato smo se odločili, da vam še enkrat povemo, dragi otroci in mladostniki, da smo tukaj in da smo tukaj zaradi vas in za vas. Prisotni smo po ceh Sloveniji in tudi tukaj v vašem in našem ožjem bivalnem okolju. Otroci in mladostniki, če se žehte pogovoriti o težavah, dvomih, stiskah, ki jih doživljate v vsakdanjem življenju, če žehte pridobiti kakršnekoh informacije, pomoč, če žehte samo, da vas nekdo posluša, če potrebujete nasvet, če ne veste, na koga bi se obrnili s svojimi problemi, če se žehte pogovarjati o stvareh, o katerih se z drugimi v svojem okolju ne morete ah ne žehte, če vam je dolgčas, pokhčite VAŠO BREZPLAČNO TELEFONSKO ŠTEVILKO 0801234. To je VAŠ telefon, ki se imenuje TOM. Pokhčete lahko vsak dan med 12. in 20. uro. Pogovarjah se boste s prostovoljci, ki vam bodo znah prisluhniti, odgovarjati, svetovati, vas usmerjati, se z vami pošahti, vam povedati kaj lepega, novega. Pokhčite, morda je to, kar potrebujete, prav VAŠ TELEFON OTROK IN MLADOSTNIKOV. Irena Vučina D ,21. K II 1 LTH! 11 L IZ MOJE ZBIRKE sv. oštanjsko cerkev Družmirju pogrezanja župnijsko Mihaela v so zaradi tal (izkop premoga) porušili 4. marca 1975. Zal mi je, da takrat ni bilo interesa, da bi se zanimivi klesani detajli iz časa romanike in gotike, t. j. od 13. stoletja naprej, ohranili v večjem obsegu. Iz kupa ruševin porušene cerkve mi je uspelo izbrskati nekaj zanimivih klesanih delov in jih rešiti pred pogubo, ker so material odvažali za nasipanje cest. V posebno zadovoljstvo mi je izklesan kamnit orel, ki po moji oceni sodi verjetno v čas gotike in je torej star okoli 600 let. Iz tega obdobja so verjetno tudi klesana rebra in drugi večji klesani kosi - sklepanci. Na nekaterih delih je delno še razvidna poslikava raznih okraskov. Prav gotovo pa je nekaj teh klesanih delov še starejših, starih okoli 800 let, torej iz romanike. Pri tem se opiram na podatke iz Sakralna dediščina Šaleške doline, kjer avtor g. Rok Poles navaja, da o podobi najstarejše cerkve v Družmirju ni skoraj nič znanega. Morala je biti zelo stara, kajti že okoli leta 1200 je v trgu stala njena podružnična cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Dalje meni, da je prav mogoče romanska ladja, ki seje v baročni preobleki ohranila vse do rušitve, pripadala že drugi ah celo tretji stavbi na istem mestu. Obseg ladje se ni spreminjal, zato je bilo obodno zidovje ladje še romansko. V moji zbirki je tudi lepo klesan kamnit škropilnik iz časa baroka, ki ima na dnu posode vklesan križ. Vzidan je bil v^ zvoniku pri glavnem vhodu cerkve. Škoda je, da je bil zaradi miniranja precej poškodovan. Z veliko napora sem iz ruševin izvlekel dvoje giter iz kovanega železa, ki so bile močno zvite in se jih je potem dalo poravnati. Hranim še nekaj detajlov zvonika, in sicer dele klesanih robov, ki sta bila na zvoniku za okras in obenem za odvajanje vode od stene. Poleg je še nekaj kovanih železnih vezi, ki so vezale steno in streho. Zgodovina porušene župnijske cerkve je zelo bogata in zanimiva. Zdi se mi vredno in pomembno, da se čim več njenih ostankov in podatkov ohrani. Vsem bralkam in bralcem Lista občine Šoštanj želim v novem letu 2001 dosti sreče in zdravja ter lep božič. Zvone Čebul Zvone Čebul z golobom EKSPLOZIJA BARV MED ŽELEZNIŠKIMI VAGONI Stalna razstava Draga Šumnika - Luka P rago Šumnik - Luka, naš krajan, je bil na naših straneh že predstavljen, zato ne bi izgubljali časa in prostora s suhoparnimi podatki o tem, kdaj in kje je rojen in podobno. Bolj pomembna se mi zdi njegova vztrajnost in njegova prepričanost v svoje poslanstvo, ki se ga drži že sedemnajst let. Kot slikarju-samouku mu prav gotovo ni lahko, a vendar se drži začrtane poti in ljubitelje svojega ustvarjanja vedno znova razveseli. Kdor se je imel priložnost srečati z njegovimi slikami, je lahko spoznal izrazito nadarjenost v smeri abstrakcije. Raziskovanje tega neizčrpnega poglavja umetnosti dvajsetega stoletja je dalo njegovim oblikam in barvam specifično potezo. Bolj od razumske uporablja emocionalno govorico. Tokrat je pripravil že 14. samostojno razstavo. Razstava je postavljena v gostišču Pirnat v Letušu 80a. Gostišče je tudi drugače priljubljeno zaradi atrakcije, makete železnice v velikosti 2x3, železniške postaje s pokrajino, planšarji in gondolo. Vsekakor posrečen prostor, v katerega je Luka uspel spretno namestiti 22 slik iz svoje kolekcije, ki predstavlja svojevrstno sintezo njegovega ustvarjanja z abstrakcijo. Eksplozija živih in ostrih nekultiviranih barv, ki se med seboj prelivajo z močnimi rumenimi akcenti, razkriva avtorjev sanjski svet. Razstava, ki bo stalna, ni doživela uradnega odprtja, zato pa ste toliko bolj vabljeni, da si razstavo v živo ogledate. Za prvi vtis je Luka poskrbel na svoji spletni strani: http: //luka.netfirms.com, kjer lahko slike tudi naročite. Prvim desetim kupcem bo avtor sam obesil sliko. Glede na to, da je znan tudi po opremi lokalov, bo gotovo tudi vašo sliko namestil na pravo mesto. Milojka Komprej KONCERT SVOBODE V BERLINI) predbožičnem času smo se pevci MePZ Svoboda Šoštanj odzvali vabilu gospoda Izdorja Pečovnika - Dorija in odpotovali v Berlin, kjer smo na predvečer prve adventne nedelje priredili koncert v cerkvi svete Elizabete, v samem centru Berlina. Po naporni vožnji v dvonadstropnem avtobusu smo v petek dopoldne prispeli v Berlin. Da je pot minila brez zapletov, so poskrbeli predsednik zbora Ivan Sevšek in drugi člani organizacijskega odbora. Sprejem v župnišču svete Elizabete je bil topel in domač. Mlade pevke berlinskih slovenskih izseljencev so nam s svojimi glasovi pokazale, kako lepo slovenska pesem zazveni tudi daleč stran od doma. G. Pečovnik vodi dve župniji, slovensko in nemško, vendar smo že po rožah, ki so krasile okna slovenskega nadstropja v župnišču, vedeli, kje imajo svoje družabne in delovne prostore naši rojaki. Ogledah smo si praznično okrašen Berhn ter njegove zgodovinske, arhitekturne in druge znamenitosti, v soboto zvečer pa smo s petjem popestrili slovensko mašo v cerkvi svete Elizabete. Prav lepo je v akustični cerkvi zazvenel glas violine, na katero je zaigrala mlada Katja Drev, in orgle z organistko Barbaro Sevšek. V koncertnem delu smo pod vodstvom pevovodje Anke Jazbec zapeh petnajst pesmi. Poslušalci so bik navdušeni nad slovensko pesmijo in pestrostjo izvedenega programa. Koncert so s spremljavo na kitarah in klavirju popestrili Klementina in Boštjan Mežnar ter Kristjan Kolenc. V nemški cerkvi je zazvenela prava slovenska pesem. Po končanem koncertu smo se skupaj z našimi rojaki veselih še pozno v noč. Seznanili so nas s himno berlinskih izseljencev, ki nam je bila sumljivo znana. Začne se s “Še eno rundo daj točajka”,med zabavo pa je ob kozarčkih vina še velikokrat odmevala po berlinskih ulicah. Sredi noči smo se poslovili, saj nas je čakala dolga pot domov. Odhajali smo z mislijo, ki jo je v zaključnem govoru na koncertu izrekel slovenski veleposlanik v Berlinu: “Nocoj ste ambasadorji slovenske pesmi!” Katarina Paradiž Znani župnik Dori je zbor sprejel pred cerkvijo v Berlinu. voio Želimo vam, da bi v tem prazničnem času znali prisluhniti miru in tišini in ne bi preslišali sreče, ko bo potrkala na vaša vrata. Veliko uspeha v novem letu ČIVPP d.o.o. Vsem kupcem želimo vesel Božič Miš Maš in srečno novo leto -**»—*| 2001. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in se priporočamo za vnaprej! vaš MIŠ MAŠ ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov Drobna dejanja, bi jih naredimo, so boljša bot veliba, bi jih načrtujemo. Mirne praznibe in vse lepo v letu, bi prihaja 00 ZLSD Šoštanj r Vesele božične praznike in srečno ter zdravo Novo leto 2001 želi vsem občankam in občanom k Krajevna skupnost Šoštanj Ä Ob prihajajočih praznikih želimo obilo zdravja, miru in sreče vsem občanom in poslovnim partnerjem! KOVINARSTVO SOVIČ Gostišče Kotnik vabi na veselo silvestrovanje. Vsem gostom in občanom želimo vse dobro v letu 2001! GOSTIŠČE KOTNIK BIFE KLANČEK KAVA BAR DOLINCA Vsem občanom želimo mirne praznike, zdravo in uspešno leto 2001! .m S MIZARSTVO JURKOVNIK Tel.: 03 589 30 19 Stojan Špegel Ramiz Velagić Diši kruh sveže pečen ko utrujen v sončne žarke zaspim ko mi je noč krhke kosti lomita. Vlasta Žvikart Takih stvari se ne opisuje Vlasto Skale Popolna pesem popolna pesem je pač popolna nič ji ne manjka in ničesar nima preveč ima najboljši okus in lahkoten je nje korak v obraz je kot angel tudi potrpežljivost polža ima poje z božanskim glasom ne zamuja in obljubo izpolni prilagodljiva je in ne prosi ničesar tako je popolna da ne potrebuje nobenega pesnika In pika Lepo prosim