URN_NBN_SI_DOC-LTUWWR8I
BREDA FILO 3. februarja 1996 je sklenila nadvse dejavno življenje bibliotekarska sve tovalka in univerzitetna docentka Breda Filo. Po izobrazbi je bila klasična filologinja. Svojo poklicno pot je začela leta 1955 na m ariborski klasični gim naziji. Ko so klasično izobraževanje nespam etno zatrli, je B redo Filovo povabila v svoje vrste m ariborska Študijska knjižnica; v obojo korist in v korist slovenskega knjižničarstva. Breda Filova je stopila v knjižničarske vrste (1960), ko se je slovensko knjižničarstvo z zakonom (1961) začelo sprem injati v temeljili. M ariborski Študijski knjižnici so pri tem naložili odgovorne naloge. Prevzela je m entorstvo nad občinskim i m atičnim i knjižnicam i takratnega m aribo r skega okraja. Breda Filova je bdela n ad knjižničarstvom petnajstih občin, od Lendave do Raven na Koroškem. Bilo je pionirsko delo, ki gaje odlično opravila in je rodilo dobre sadove. D anes se nam zdi nenavadno, da ga je opravljala ona, a prav zato ga ne sm em o prep ustiti pozabi. Posebne naloge je im ela m ariborska Študijska knjižnica pri razvoju m ari borskih višjih šol, ki so nastajale od 1959. leta, se preoblikovale v visoke šole ali fakultete in leta 1975 prerasle v univerzo. Študijska knjižnica je bila razglašena za osrednjo knjižnico m ariborskih visokošolskih zavodov. M ariborsko visoko šolstvo je raslo zlagom a; tako je rasel tu d i njegov odnos do znanstvenih informacij. Breda Filova je 1961. začela sestavljati knjižnico Višje tehniške šole. Značilno je, da jo je zasnovala na prostem p risto p u , k ar je bila tak rat no vost v slovenskem visokem šolstvu. Knjižničarsko osebje, ki je nato prevzelo knjižnice po šolah, seje praktično uvajalo v Študijski knjižnici, pri Bredi Filovi. Tako so osebnostne, p ra k tične knjižničarske in form alne povezave družile m ariborsko visokošol sko knjižničarstvo v zaokrožen organizem . Breda Filova je s študijem strokovne literature in osebnim spoznavanjem britanskih knjižnic želela prispevati, da bi postale knjižnice inform acijska jedra za znanstveno delo n a m ariborski univerzi. Ko je bila univerza 1975. leta ustanovljena, je Breda Filova teoretično in praktično položila temelje njenem u knjižničar- sko-dokum entacijsko-inform acijskem u sistem u, ki ga je nato vodila v univerzitetnem svetu. S tem sistem om je bilo univerzno knjižničarstvo v M ariboru dovolj trdno, kljub tem u da se univerza v sam o u p rav n ih časih ni usm erjala v enovito in avtonom no znanstveno institucijo. Že zgodaj sije Breda Filova utrdila prepričanje, d aje v knjižnici poglaviten bralec (uporabnik). Tem u je prilagodila svoje raziskave in pripravljala ukrep e njem u v prid, zlasti še, ko so v knjižnici 1973. ustanovili oddelek za delo z uporabniki in vodstvo zau pali njej. Izposojevalnico je pri priči "dem okratizirala" in v njej, kolikor je bilo v takratnih prostorih sploh 135
RkJQdWJsaXNoZXIy