LIST ZA TELESNO KULTURO »1» 35.000 km na jeklenem konjičku - str. 4 _ skoke - str. ■ M mm- ■ mm Mi MS TT Ljubljana nedelja 2. decembra 1962 - Cena 30 din - Leto XVII H. ZVEZKU NOGOMETNA LIGI lili!!! lilltlliMi izdala tiskovni svet .Polet. — ureia uredniški odbot — Slavni urednik Franček Mirtič -» Odgovorni urednik Vlado Žlaipah — Rokopisov ne vračamo — ?l**e tl|*etae »Ljudska prat#ča. vTlLlubllanl — Uredništvo: L|ubl|ana Can- karjeva Bill uffaH Miklošičeva Poštni predal 577 ra4un 600-11-5-87« - reletonl: uredništvo 20-860, 20-170, 20-171, 20-172 20-175 - Uprave: 22-108 int 6. 21-281 - letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. IlillllllllllllilUllllllllliillllllllillli Slovenska predstavnika-odlično! Več razumevanja — več denarja ZAHODNI SKUPINI: Čelik : Lokomotiva 4:2 (4:1), Varteks : Famos 0:0, Rudar : Split 0:0, Slavonija : Istra 4:0 (2:0), Borovo : Šibenik 3:2 (0:0), Trešnjevka : Maribor 2:2 (1:1), Borne : BSK 3:1 (1:0), Karlovce : Olimpija 0:3 (0:1). VZHODNI SKUPINI: Sutjeska : Budučnost 2:0 (1:0), Rudar : Jedimstvo 0:0, Proleter : Srem 0:0, Spartak : Mačva 1:1 (1:0), Radnički (K) : Subotica 3:4, Borac : Vardar 0:0, Priština : Že-Ijszničar 2:0, (0:0), Bačka : Radnički (B) 2:3 (1:2). TEKMOVANJE ZA POKAL KRALJA GUSTAVA Italija: Jugoslavija 2:1 Kopenhagen, 2. dec. Jugoslovanska teniška igralca Jovanovič in Pilič sta bila poražena v Polfinalnem srečanju za pokal kralja Gustava. Premagali soju italijanski reprezentanti Pietran-geli, Merlo in Sirola z rezultatom 2:1. V prvem srečanju je Pietran-geli premagal Jovanoviča z rezultatom 6:11, 7:5. V nadaljevanju je Pilič dosegel zmago v srečanju z Merlom 6.1, 6:8 in 6:2. Čeprav so mnogi pričakovali, da bo naša dvojica Pilič-Jovanovič, ki je dosegla nekaj pomembnih Uspehov v mednarodnih arenah, Uspešna v igri dvojic, sta bila Italijana Pietrangeli in Sirola boljša in sta zmagala z rezultatom 13:11, 4:6, 6:3, 7:5. DANSKA : FRANCIJA 3:0 V drugem polfinalnem srečanju je Danska premagala Francijo z rezultatom 3:0. V BORBI ZA TRETJE MESTO SLAB ZAČETEK V borbi za tretje mesto v tekmovanju za pokal kralja Gustava vodi Francija proti Jugoslaviji z rezultatom 1:0. Francoz Jean Claude Barclay je premagal Piliča z rezultatom 4:6, 6:4, 6:4. Nedeljski intervju ZADOVOLJNI IZ KARLOVCA V današnjem nogometnem srečanju II. zvezne lige med Karlovcem in Olimpijo so ljubljanski nogometaši poželi ves izkupiček. Po končani tekmi smo poprosili predsednika NK Olimpija tovariša Jožeta Gerbca in tehničnega direktorja tov. Branka Elsnerja za odgovor na naše vprašanje. Kakšne so ob zaključku jesenskega dela vaše želje, se pravi, kaj pričakujete od nadaljevanja prvenstva spomladi? Jože Gerbec nam je takole odgovoril: — Zdi se mi, da smo z zadnjimi šestimi tekmami, ki smo jih odločili v svojo korist, in z razliko v golih od teh tekem 16:2 dokazali, da smo med najboljšimi v II. zvezni ligi. V spomladanskem delu bo naša naloga še naprej osvajati točke, predvsem doma pa tudi na tujem. Naj mi pristaši nogometa ne zamerijo, če sem optimist in če pravim, da se bomo spomladi vmešali v borbo za prvo mesto. Branko Elsner pa je takole dejal: — Današnja tekma je bila najbrž ena najtežjih ter zaslužijo naši nogometaši še posebno povhalo. Zmaga je zelo dragocena posebno, ker Karlovec ni bil slab nasprotnik. Če pa bi danes igrali v normalnih okoliščinah ,se pravi po lepem igrišču, potem bi bila naša zmaga gotovo še mnogo višja. Spomladi bomo stopili prav gotovo bolje pripravljeni, če pa nam bo uspelo osvajati točke tako kot želimo, bomo pač^ videli v nadaljevanju prvenstva. V Kranjski gori med prazniki j Številni ljubitelji belega športa so izkoristili letošnje praznike v kranjski gori, kjer so se idealna smučišča kopala štiri dni v soncu. Računajo, da je bilo vsak dan nad 1000 smučarjev, ki so razočarano ugotavljali, da je tudi tokrat zima prehitela Kranjsko- Res je, da so minili časi, leo so bili športni funkcionarji akviziterji, ki so s svojo iznajdljivostjo zagotavljali obstoj ali propad športnih društev in kolektivov. Ckrajne in občinske zveze za telesno kulturo dajejo sedaj športnim organizacijam sredstva v manjši ali večji meri. Žal je denarja še vedno premalo in borba za finančna sredstva' je še vedno velika. Še vedno je treba pokazati mnogo iznajdljivosti, da dejavnost v posameznih kolektivih ne zamre. Mnogi so se sprijaznili s sredstvi, ki so pač na razpolago in dejavnost je temu primerna. Drugi si spet skušajo pomagati 'na vse mogoče načine, da bi nudili svojim članom čim-več ugodnosti. Marsikdo bi dejal, da so viri, namenjeni telesni kulturi do kraja izčrpani. Ali je temu res tako? Znano je, da je ves čisti dobiček Državne loterije namenjen raznim organizacijam kot RK., Zvezi borcev, slepim itd. ter seveda tudi telesni kulturi. Mnogi občinski sveti za telesno kulturo so se o tem lahko prepričali, saj so povedali le številko svojega tekočega računa in v njihovi blagajni se je znašla lepa vsotica tisočakov od športne napovedi. Omenimo le nekaj primerov. V Ljubljani so občinski sveti dobili lani več kot 14 milijonov dinarjev, Celje 3 milijone, Maribor 4,8 milijona in tako naprej. V vsej Sloveniji so sveti dobili lani 37 milijonov. Pravzaprav precej sredstev, ne da bi, tako rekoč, mignil s prstom. Toda ... Ce pa te številke primerjamo z ostalimi mesti in republikami, pa se lahko le zamislimo ... V Srbiji so občinski sveti dobili od športne prognoze 225 milijonov, Beograd še posebej 404 milijone, na Hrvat-skem 362, v BiH 184, Makedoniji 69 in Črni gori 23 milijonov, avtonomna pokrajina Vojvodina je dobila kar 207 milijonov dinarjev. Že te številke kažejo, da dobijo v ostalih republikah mnogo več sredstev, ker seveda več vplačujejo za športno napoved. Človek bi dejal, da Slovenci pač nismo za igre na denar. Spet podatki, ki pravijo, da temu ni tako. Po vplačilih za srečke Državne loterije je naša republika med prvimi. V J naši republiki je še vedno mnogo tombol, ki jih prirejajo posamezne organizacije in uporaba sredstev od teh je mnogo manj kontrolirana kot pri Državni loteriji. Vzroke je torej treba iskati drugje. Po podatkih, ki smo -jih dobili v posameznih krajih in občinah, ne podpirajo teženj Državne loterije, da bi dobili tam svoje poslovalnice za športno napoved Loto. Ljubljana je npr. edino večje = mesto v Jugoslaviji, ki nima svojega lokala za športno napoved, čeprav imajo pri Državni loteriji sredstva za nakup lokalov že pripravljena. Nasprotno pa so v nekaterih krajih, npr. v Vipavi, sami prosili za zastopnika in telesna kultura v tem kraju ima precej dobička od tegg. Mimogrede še povejmo, da v Brežicah dobijo od športne napovedi precej več Sredstev kot jih je dala za telesno kulturo občina. Pri vsem tem pa v Brežicah športna napoved nima svojega lokala, ampak je le v gosteh. Z eno besedo torej, če bomo za športno napoved našli več razumevanja tako pri posameznih občinah kot v vseh večjih mestih, potem bo imela od tega velike koristi naša telesna kultura. Mnogo bo zgrajenih novih objektov, ki bodo naši telesni kulturi ustvarili solidnejše pogoje za delo. Marjan Gogala gorčane: ni delovala žičnica na Preseki, prav tako pa je tudi povedalo gostinstvo, da o vsem ostalem ne govorimo. 'I HjllllilMII Olimpija ne klone! Gostje iz švedske odlični drstdei - Borbena in po- žrtvovalna Olimpija - V pija : 0 LJUBLJANA, 2. dec. — Danes popoldne je hokejsko moštvo Olimpije sprejelo v goste švedsko moštvo Akers, prvaka druge švedske lige. Gostje so dopotovali iz Beograda, kjer so v prvi igri premagali moštvo Beograda s 4:3, v drugem srečanju pa Crveno zvezdo z 8:2. Za tekmo je vladalo dokajšnje zanimanje, saj se je zbralo na tribunah ob umetnem drsališču okrog 3000 gledalcev. Moštvi sta si ob koncu tekme segli v roke, obe zadovoljni, saj se je tekma končala neodločeno. OLIMPIJA : AKERS 6:6 (2:1, 2:2, 2:3) Olimpija: Cerar (Zadnikar), Ra-din, Vadnal, Jan, Čuček, Oblak, Boškovič, Mlakar, Barišev. Sklenili smo organizirati tekmo marca meseca. Ker je bilo deževno vreme in ker ni bilo nobenih obetov za dobro zimo, so nam vsi odpovedali finančno pomoč. Končno smo dobili jamstvo pri upravniku smučarskega doma v Planici, \vu Komarju. Na tekm.e smo povabili še Avstrijce, Čehe in Poljake, izbrali pa smo 24. marec, ko bi bila na sporedu velika prireditev. Ker je bilo vreme izredno slabo in ker smo bili v skrbeh zaradi snega, je prišel na svojstveno zamisel gradbenik Rožman, ki je s pomočjo salmijaka in soli zagotovil dobro snežno odejo. Sol je omehčala sneg, salmijak pa je povzročil zmrzovanje. To Rozmanovo zamisel so pozneje uveljavili v svetu in jo še danes uporabljajo na m.nogih skakalnih prireditvah. Na teh tekmah je Sigmund dosegel daljavo 86.5 m. Po uradni tekmi so šli tekmovalci še enkrat na start. Tokrat se je izkazal z izcednim poletom Birger Ruud, ki je pristal pri 92 m. To je bil nov svetovni rekord, ki ga je dosegel Norvežan na svoj 23. rojstni dan, na jugoslovanskih tleh! Po tem velikem dogodku so šli v svet telegrami in komentatorji so poročali o velikem uspehu slavnega Norvežana, ki je v Planici, v Jugoslaviji, dosegel svetovno znamko! Svet je strmel... Sledijo težki dnevi za Planico. FIS organizacija je 14. marca 1935. leta prepovedala tekmo na naši velikanki, z motivacijo, da ni načrtov skakalnice in zato ne dovoljuje nastopov. Naši funkcionarji so ponovno poslali načrte, toda vse zaman. Uradna prepoved FIS je obveljala. Kljub temu je bila velika prireditev in mnogi tekmovalci so izboljšali daljavo Birgerja Ruuda. Najboljši pa je bil Andersen, ki je pristal pri 99 m! Borba za Planico se je še bolj zaostrila, toda naslednje leto v marcu mesecu je kljub ostrim nasprotovanjem nekaterih posameznikov, prvič v zgodovini smučarskega športa poletel na naši velikanki človek s smučmi 101 m daleč. To je bil Avstrijec Bradi! Planico danes pozna ves svet. Prestala je vse preizkušnje in v borbi za njeno priznanje je v popolnosti afirmirala svoje ime in Jugoslavijo ... Z ZAKAJ VAŠA TEK? Z < Vaša tek ima — kakor tudi < S njegov maratonski prototip — > < zgodovinsko obeležje. Prvič je < 5 bil namreč izveden leta 1921 v > < proslavo 400-letnice pomemb- < 5 nega dogodka iz švedske zg o- > < dovine. Tedaj — Švedska je < / bila v tistih časih še pod dan- > s sko nadoblastjo — naj bi Šved- < z ski kralj Gustav I. iz rodu 5 s Vaša pobegnil svojerfiu dan- s z skemu oblastniku in v mestu > s Mori skušal z ognjevitim go- < > vorom pridobiti svoje rojake ? S za upor. To pa mu ni uspelo < z in se je zato s smučmi name- > s nil v Salen ob norveško- s z švedski meji, da bi si pač pri ? s sosedih poiskal pomoč. Po s ^ njegovem odhodu pa so gi ? s Švedi le premislili in se od- s ^ ločili za upor. Zato so poslali ž i za Gustavom dva najboljša s < smučarja Engelbrechta in Lar- z > sa, ki sta kralja v Salenu S < vendarle dohitela in ga nato v > 5 triumfu pripeljala nazaj v s < Moro. To pa je bil hkrati tudi < £ uvod v odločilne boje, ki so £ < švedski naposled navrgli sa- S > mostojnost. < Holmenkol- len smučarski Wimhledon »Onsker velkommen til Hol-menkollrennene 1963« (prisrčno pozdravljeni) bo marca spet pisalo na lepakih in vsem ostalem propagandnem materialu, ki bo vabil na najtradicionalnejšo smučarsko prireditev sezone. Oslo, glavno mesto dežele — zibelke modernega smučanja Nor- veške, bo takrat spet povsem v znamenju tega enkratnega tekmovanja, ki bi ga najlaže označili, če bi mu rekli — smučarski Wimbledon. Zares, mnogo podobnosti je med tema vsakoletnima zboroma svetovne športne elite in prav tradicija je činitelj, ki ju najbolj povezuje. V letošnji sezoni bodo hoimenkolinske tekme že šestinšestdesetič, minilo pa bo natanko 80 let od prve izvedbe. Zato je gotovo, da bo jubilejna prireditev na prenovljeni skakalnici, katere iztek je poleti jezero, tokrat deležna izjemnega obiska. Kar s 150.000 gledalci pri skakalni tekmi torej lahko računajo prireditelji. Hoimenkolinske tekme pa ne obsegajo samo skokov. Na sporedu so vsakokrat tudi teki, ki pa tudi na Norveškem ne vzbujajo takšne pozornosti kot skoki. Vzrok je deloma v tem, da morajo tekači v smučino ob delavnikih (petek, sobota), in še celo dopoldne, deloma pa seveda tudi v tem, da so skoki pač privlačnejši. Tako je razumljivo, da je enkratna kulisa holmen- kollnskih tekem samo skakalna, medtem ko pri tekih mnogokdaj »zijajo-« tudi precej manjše tribune. Razmeroma dosti pristašev imajo v Oslu tudi preizkušnje alpincev, ki jih tudi včasih vključujejo v spored, le da so tamošnji tereni primerni le za slalom. Višek vsakoletnega Holmen-kollna je tako nedelja, zaključni dan s preizkušnjo v skokih. Kakšen vrvež je tedaj! Posebna električna železnica, ki povezuje središče Osla z nekaj več ko 10 km oddaljenim Holmenkoll-nom ne zmore navala. Ljudje potrpežljivo čakajo ure in ure, da pridejo na vrsto, drugi pa se odpravijo na pot z avtomobili ali peš. Obisk teh tekem je za Norvežana namreč pravi izlet. Že ure pred začetkom skokov se začno polniti tribune in stojišča okrog izteka. Gledalcem pa v pričakovanju skokov ni niti najmanj dolgčas. Duhoviti napovedovalec skrbi za zabavo, saj nenehno streže s smešnicami, kdaj pa kdaj pa pozove občinstvo tudi k petju narodnih viž. Kako to doni! In nikogar ni, ki ne bi hotel sodelovati... In potem tekme. Več ko 200 je po navadi tekmovalcev. Gledalci so objektivni in radi ploskajo. Po skoku vsakega prvega skakalca posameznih držav zaigrajo himno, med serijami pa je spet na sporedu zborovsko petje. Tega doživetja skorajda ni mogoče popisati. Dve, tri ure minejo kot v snu. In ker je potem na dlani: obisk Holmen-kollrfa ostaja dogodek, ki se ga človek vse življenje z veseljem spominja. Jubilej maratona med maratonci Letošnja zimska sezona bo prinesla jubilej tudi najbolj samosvoji izmed smučarskih preizkušenj — teku Vaša, švedskemu nacionalnemu ponosu. Marca 1963 bo ta prireditev namreč že štiridesetič, od kar je dal leta 1912 pobudo zanjo novinar An-ders Pers. Predno spregovorimo o zanimivostih tega teka, je treba seveda najprej predstaviti tekmb samo. To je še otežen maratonski smučarski tek na 86 km dolgi progi med Švedskima mestoma Salenom in Moro. Vsako leto se ga udeležuje večina najboljših švedskih smučarskih tekačev, z njimi vred pa še vsi tisti, ki hočejo z nastopom preizkusiti svojo voljo in fizične sposobnosti. Tisti, ki progo namreč presmuča v normiranem času (zmagovalčev rezultat + polovica) si pridobi posebno častno plaketo, ki ji na Švedskem pripisujejo velik ugled. Ob upoštevanju teh okoliščin tedaj tudi ne preseneča, če je bila ob zadnji, 39. izvedbi na primer dosežena rekordna udeležba 2160 (da, dva tisoč!) tekačev, med katerimi jih je 2035 (da, dva tisoč) tudi prismučalo na cilj. Start ie vsakokrat natanko ob 8. uri v Salenu. Vsi tekmovalci star-tajo hkrati, elitni smučarji pa so razvrščeni v prvi vrsti, tako da ne pride do nepotrebne gneče. Rekord proge je dolga leta držal najznamenitejši švedski smučar tekač Nills Karlsson — »Mora Nisse«, ki je v tej preizkušnji zmagal devetkrat in je po rojstnm mestu Mori dobil tudi vzdevek. Njegov rezultat 5:01,53 je bil potolčen šele leta 1961, ko je tedaj 35-letni, dokaj neznani David Jo-hansson zabeležil čas 4:45:10. Do tako znatnega izboljšanja rekorda je prišlo po enotnem mnenju strokov-njakv predvsem zaradi izredno ugodnih snežnih in vremenskih razmer, ki so vladale ta dan. Leta 1961 je namreč kar 13 tekačev preseglo Karlssonov rezultat. Zanimanje za prireditev je na Švedskem vsako leto ogromno. Gledalcev se v obeh mestih zbere tudi po 20.000 in vzdolž vse proge nenehno odmevajo klici »heja, heja, heja«, ki naj tekmovalce vzbujajo k vztrajnosti. V zdaj štiridesetletni zgodovini teka so zabeležili tudi vrsto izrednih zanimivosti. Z nekaterimi seznanjamo naše bralce: % Rekorder svoje vrste je48-letni uslužbenec Stig Beling, ki se je letos udeležil Vaša teka petindvajsetič. O Doslej je vsega enkrat zmagal nešvedski tekmovalec. To je bilo leta 1954, ko si je prvo mesto pritekel Finec Kuvaja. $) Trikrat doslej se je tekma končala z »mrtvim« tekom. Prvič le-la 1928, ko sta tedaj najboljša švedska tekača Utterstom in Hedlund z roko v roki presmučala ciljno črto. Zlato in srebrno kolajno sta si dala nato razdeliti in znova sestaviti tako, da je vsak dobil novo, pol zlato in pol srebrno priznanje »Mrtva« teka so zabeležili še v letih 1935 in 1947. $ Doslej najhujši boj za prvo mesto pa je bil letos, ko je bilo med zmagovalcem Stefanssonom in dru-goplasiranim Jernbergom, letošnjim svetovnim prvakom v smučarskem maratonu, le 8 sekund razlike. Skoraj vso progo sta tekla Johansson in Jemberg tesno drug za drugim. Na prvi polovici proge je celo kazalo, da bo dosežen nov rekord, a je bila temperatura —14 stopinj le prenizka. Na zadnjih 10 km sta oba tekmeca večkrat poskusila pobegniti drug drugemu, a uspeha ni bilo. Sele na zadnjih 100 m se je odločilo: Stefanssonu je ostala večja rezerva moči, pa je zmagal. Tako so naposled vklesali v 3 m visok spomenik v Salenu tudi njegovo ime. 6 Marsikoga bo presenetilo, da morajo udeleženci te preizkušnje plačati prireditelju startnino v znesku 50 švedskih kron, to je 10 dolarjev. Zato pa se organizator obvezuje, da vsem tekmovalcem med tekom zagotovi najrazličnejša okrepčili, zvečer pa jih vse vabi še na skupno večerjo. Stroški za oskrbo pa niso tako majhni, če upoštevamo, da so na primer na lanski prireditvi pripravili 1800 litrov juhe, 1600 litrov limonade, 400 litrov kave, 5000 obloženih kruhkov in 4000 pomaranč. Tradicija Vaša teka je torej živa in čedalje bolj zakoreninjena, zato tudi ni nemogoče, da bo že v kratkem podeljena 10.000 značka tega teka, ki jo — kot že omenjeno — dobi vsak, ki izpolni časovno normo. Samo letos jih je bilo razdljenih 418, ob jubileju marca 1963 pa jih bo verjetno še več ... Holmenkollen poznajo vsi smučarji iz vsega sveta. Pravijo, da je za skakalca večjega pomena zmagati na tej skakalnici, kot se ponašati z zlato olimpijsko medaljo. AFRIKA - AMERIKA - AVSTRALIJA ■AZIJA - EVROPA - AFRIKA — AMERIKA 35.000 km na jeklenem konjičku Budi Aliig največje presenečenje letošnje sezone - Njegov vzornik je Fausto Coppi - Njegov konjiček so cestne dirke, predvsem pa »Tour de France« -JUUg-Anguetil najmočnejša dvojica med kolesarji Vsak šport ima svoje čare in zanimivosti. Znano je, da so prav Italija, Francija in Belgija domovine in dežele z najbolj razvitim kolesarstvom. Zal sega ta zvrst športa že preko meja namena in lepote športa kot takega, saj je prav v teh državah kolesarstvo postalo poklic. Konec koncev, pa bodi že kakor koli, v svojem bistvu pa je vsak tekmovalec končno le tudi človek. Kot vsi mojstri, tako so tudi zvezde na jeklenih konjičkih zelo popularne. Sezona, ki je pri kolesarjih tako rekoč neprekinjena, pa tudi omogoča in terja od tekmovalcev neprekinjeno delo. Seveda so kot povsod tudi v kolesarstvu vsestranski mojstri zelo redki. Uskladiti tekmovanje na cestišču z dirkami v zaprtih arenah, zahteva namreč res trdo delo in vsestransko Usodni 23. krog Tekmovalna pot mladega Sam-mya Clarka je bila kratka. Na dirkališču se je pojavil šele leta 1961. Na prvi dirki Je vozil še z osebnim avtomobilom znamke FIAT 1100 in zasedel odlično drugo mesto. Za ta uspeh mu Je podaril njegov že slavni brat Jim Clark svoj odsluženi Lotus 1500. Preskrbel mu je tudi nastope na dirkališču v Monzi. Vstopil je v ekipo tovarne Lotus. Mlademu Švicarju pa sreča ni bila naklonjena. Na dirki v Niirnbergingu Je imel hudp nesrečo in preležati je moral dolge mesece v bolniški postelji. Letos februarja smo srečali . Sammya zopet na dirkalni stezi. Tekmoval Je v St. Gallenu in se odlično izkazal. Vozil je še na nekaj dirkah, kjer je zasedel prva mesta. Tedaj pa je zopet prišel na vrsto nesrečni Niirnbergring. Med tekmovalci sta bila oba brata Clark. Pred začetkom tekmovanja je Sammy z mehanikom še enkrat temeljito pregledal svoj rdeči Lotus, imenovan »Darlna«. Končno zamah z zastavico in tekmovalci so zdrveli po stezi. Po osmem krogu se Je Sammy ustavil v Boxu. Okvara I Mehaniki so kar najhitreje priskočili in popravili napako. Ko je Sammy zopet drvel po stezi je bil zadnji med nastopajočimi. Vedno hitreje je obkrožal tekmovalni krog in bil po dvanajstem krogu že na šestem mestu. »Sammy Clark vozi fantastično,« je bilo slišati po zvočniku. Kmalu je postavil nov rekord kroga. Več stotisoč glava množica se je sedaj samo še spraševala, kako se bo ta vožnja končala. Triindvajseta runda je odgovorila vsem. Zvočnik Je naznanil, da Je pri severni tribuni zletel iz proge rdeči Lotus s startno številko 18. Bil je Sammy Clark. Kasneje so zdravniki izjavili, da poškodba ni najhujša. Potrebna pa bo operacija oči. S to dirko je najbrže končal svojo kratko, a razburljivo kariero mladi simpatični Švicar. ŽENE SO REŠILE POLOŽAJ V švedskem nogometnem klubu »Odevold« je večina igralcev oženjenih. Vsako nedeljo možje odhajajo na prvenstvena tekmovanja, žene pa so se ta čas same dolgočasile doma. Grozilo je, da bo prišlo do resne »krize«, dokler žene same niso rešile kritičnega položaja. Same so organizirale ženski klub simpatizerk nogometnega kluba Odevold. Kadar nogometaši tega kluba gostujejo izven domačega mesta, se tudi klub simpatizerk z vsemi svojimi članicami odpravi v ta kraj in seveda burno navija za gostujoče igralce. Pravijo, da je s to potezo položaj rešen. Žene ne samevajo več ob nedeljah doma, svojim možem pa z navdušenim navijanjem pomagajo na tujih igriščih. STROJEVODJA SE JE »PREDAL« O slavnem finskem tekaču, večkratnem svetovnem rekorderju na dolge proge Paavu Nurmiju, ki je v letih med 1920—1930 legendami tekač vsega sveta krožijo še danes zanimive anekdote. V času svoje največje slave je bil Nurmi v Finski tako znan, da ga je poznal vsak otrok. Nekega dne je hitel na železniško postajo. Toda, ko je prišel na peron je zapazil, da je bil prepozen in da se je vlak pravkar začel premikati. Nurmi se ni zmedel, z dolgimi, hitrimi koraki je začel teči za vlakom, da bi ujel še zadnji vagon. Ko je strojevodja zagledal kdo teče za vlakom, je vlaku ustavil in zaklical slavnemu tekaču: »Z vami pa res nočem tekmovati, Izvolite, vstopite^ sposobnost in popolnost. Le najboljši potem uživajo res vso podporo in priznanje. Končno, kdo ne pozna imen kot Coppi, lometri za trening. Seveda pa sem treniral bolj ali manj le malo in mi je posamezna dirka služila že kot trening za drug da sva jo komaj zvozila s skupnimi močmi. Kljub temu sva dosegla rekordno hitrost skoraj 46 km na uro., — Z veseljem tekmujem prav na kratkih etapnih dirkah. Tako bi želel na primer sodelovati in skušal tudi zmagati na dirki Milano—San Remo ali Pariz—Roubaix ali Pariz — Bruxeles in podobno. Vsekakor pa že sedaj resno mislim in računam na svetovno prvenstvo 1963 v Belgiji. — Trenutno mi je potreben počitek. Vse dirke so bile zelo naporne. Mnogi so mi sedaj tudi zamerili, ko sem se laže poško- Bobet, Van Looy, Anpuetil itd. \ nastop. Med drugim Prav v zadnjem času pa je presenetil in zablestel tudi Rudi Altig iz Kolna. Tekmuje skupno z Anquetilom v Franciji za moštvo Rapha, ki je trenutno najmočnejša ekipa na svetu. Ker je bilo prav v zadnjem času mnogo zapisanega o tem do sedaj najuspešnejšem nemškem vozaču, smo se odločili, da povzamemo nekaj izvlečkov iz raznih intervjujev, da bi izvedeli kaj več o njegovih podvigih v letošnjem letu. — V letošnjem letu skoraj nisem poznal počitka. Kar 140-krat sem startal na najrazličnejših dirkah. Tako sem prevozil skupno okoli 35.000 km, v čemer so všteti tudi prevoženi ki- S B61A BARVA ZA B€L0 P€RIL0 < sem zmagal tudi na 15 pomembnih mednarodnih tekmovanjih. Med najbolj vredne in nepozabne pa štejem moje zmage na dirki po Španiji s čemer sem prav uspešno pričel letošnjo sezono. Nadalje tri etapne zmage na znani dirki »Tour de France«, zmaga na dirki najboljših v. Pariz-Longchampsu, šestdnevna dirka v Berlinu in zmaga na časovni dirki v Bergamu skupno s kolegom An quetilom. Posebno zadnje zmage v Italiji sem zelo vesel, saj sem imel pred temi dirkami izredno spoštovanje. Nikoli mi sicer ni uspelo, da bi si na apeninskem polotoku priboril kakšno pomembno in vidnejšo zmago. Tu sem bil namreč večkrat diskvalificiran in imel tudi smolo na svetovnem prvenstvu. Star sem šele 25 let in tako v prihodnje lahko še mnogo pričakujem. Znano je namreč, da so kolesarji na višku svojih moči prav med 27. in nekako okoli 30. leta starosti. Moj vzornik je nepozabni Fausto Coppi. Le-ta je bil res vsestranski vozač, tako na cestnih dirkah, kot v dvorani na dirkališčih. Njegovo znanje posedujejo le redki. — V življenjski formi, kot temu pravimo, sem bil prav na krožni dirki »Tour de France«. Sprva nisem hotel niti nastopiti, ker sem pač menil, da nisem še dorasel tako napornemu tekmovanju. Kasneje pa sem uvidel, da sem bil izredno pri močeh in prekosil samega sebe. Žal pa vedno ne gre vse gladko. Pomagal pa sem tudi sovozaču An- guetilu. Le-ta je bil na zadnji Rudi Altig je V zadnjem času eden najbolj zaposlenih tekmovalcev, etapi, dolgi 111 km tako izčrpan, Tako so gornji posnetki Altiga kot družinskega očeta, kaj redki Laskava priznanja Vladimiru Beari Zahodnonemški tisk je v zadnjem času vse poln hvale o vratarju ligaša Alemannie (Aachen) Vladimiru Beari. Veliki Vladimir je predvsem priljubljen in znan seveda prav v Aachenu. Sedaj že 34-letni »črni panter«, kot mu pravijo, je po 60. tekmi za našo izbrano reprezentanco zapustil vrste Crv. zvezde in se preselil v Aachen. Ni potrebno ponavljati njegovih vrlin ter mednarodnega ugleda in priznanj enega najboljših vratarjev Evrope. Zanimivo pa je, da je prav sedaj, tako rekoč ob za- ključku svoje kariere, zopet v izredni formi. Po dokaj težki poškodbi, ko je moral kar 10 mesecev mirovati, saj je bil skoraj ves ta čas uklonjen v mavcu, ga zopet vidimo v črnem dresu v vrstah Alemannije. Malokdo je pričakoval, da bo lahko sploh še kdaj zopet z uspehom stopil med vratnice. In vendar je ponovno najboljši mož v vrstah Alemannije in ima največ zaslug za dosežene rezultate. Alemannia je sicer šele na 11. mestu prve zahodne lige, vendar so v celoti izmed 16 moštev prejeli skoraj najmanj golov — le 19 v 13 kolih. Seveda pa je pri tem prav napad slabši del moštva in tako ne morejo doseči vidnejših rezultatov. Vsi poznavalci nogometa in obiskovalci ulice Adalbert-Stein-Weg 99, kjer Beara prebiva s svojo družino, so sl edini, da kroji njegovo standardno moč in formo prav izredna ljubezen do nogometa. .Te to- rej pravi lik velikega mojstra. Kot sam pravi, pa je nemški nogomet zelo trd in oster. Tako je bil v svojih najboljših letih le dvakrat teže poškodovan. Tu v Nemčiji pa ga skoraj vsak teden obišče zdravnik. Beara je trenutno poleg Kvriatkovvske-ga (Dortmund) eden najstarejših še aktivnih vratarjev. Pravi, da bo branil še toliko časa, dokler ne bo opazil, da njegova forma ni več zado* voljiva. Torej bo zapustil vratnice v pravem času, kot se to spodobi velikemu mojstru. Ne bo čakal, da bi ga gledalci izžvižgali in to zahtevali. Po zaključku aktivnega igranja pa se nikakor ne misli ločiti od svojega konjička — nogometa. Njegova velika želja je, da bi nadaljeval delo kot trener. Tako ne bo presenečenje, če ga bomo kdaj v naslednjih letih videli v vrstah učencev znane Herbergerjeve šole. doval in nisem nastopil na nekaterih dirkah. Vendar gre le vse do svoje meje. Končno sem tudi jaz človek. — Ker mi je največje veselje tekmovati prav na cestnih dirkah se bom v tej smeri tudi kar najbolj posvetil primernim in potrebnim pripravam. Moštvene in posamične borbe na cestišču so namreč res nekaj posebnega in zares privlačne. Tako se že sedaj veselim in bom tudi sodeloval na prihodnji krožni dirki »Tour de France«. Prepričan sem, da bo vse drugače kot je bilo to letos. — Ker sem se odločil za poklic kolesarja, moram pač žal »s trebuhom za kruhom« kot se temu pravi. Tako sem večino časa na poti izven Kolna, kjer sem sicer nastanjen z družino. S francoskim klubom Rapba imam triletno pogodbo, Želim in upam, da bom lahko tekmoval nato tudi nekje v moji domovini. SVETOVNO PRVENSTVO JV OD NEDELJE DO NEDELJE ATLETIKA Perth — Na britanskih šport«, nih igrah je bilo v atletskem delu tekmovanja doseženih nekaj odličnih rezultatov. Med drugim, predvsem v skoku v daljino za moške — Ahej (Gana) 8,05 m, disk — Seivey (Avst.) 56,47 m in v skoku v višino ‘ a ženske — Woodhoue (Avst.) 177 cm. BOKS Budimpešta — V prijatelj' skem srečanju je izbrana reprezentanca Madžarske premagala ustrezno moštvo NDR * 12:8. HOKEJ Ottawa — Na gostovanju P° Kanadi je reprezentanca SZ zabeležila že sedmo zmago. Tokrat so premagali reprezentanco mesta Ottawe z 8:4 (3:2, 2:1, 3:1). Praga — Domači hokejisti so zabeležili dve pomembni mednarodni zmagi. V prijateljski tekmi je drugo moštvo CSSR premagalo Finsko 6:5 (1:3, 1:1, 4:D-V drugem srečanju pa je prvo moštvo CSSR premagalo Švedsko s 6:2 (2:1, 1:1, 3:0). KOŠARKA Lissabona — V prvi tekmi šeste kvalifikacijske skupine za evropski pokal prvakov je lanskoletni finalist Real (Madrid) premagal Benfico, prvaka Portugalske z 97:75 (45:30). Bruxeles — V prijateljskem meddržavnem srečanju so domačini doživeli dva poraza. ^ srečanju z ustreznima reprezentancama Francije so v konkurenci članov zmagali Francozi 8 76:63, v srečanju članic pa prav tako gostje s 57:24. Pariz — V meddržavnem srečanju so Francozi premagali reprezentanco Madžarske 79:69 (34:27). Rim — V X kolu prve italijanske lige so bili doseženi naslednji rezultati — Lazio : Mas« simo 64:58 (30:26), Knorr :Petrar-ca 63:40 (37:22), Prealpi : Parte-nope 80:54 (31:19), Ignis : Algo« 78:73 (63:63, 25:24), Biella : Livorno 75:48 (41:21), Simmenthal : Stella Azzurra 114:88 (45:33). Na lestvici še vedno vodi Simmenthal z 20 točkami. Slede Ignis in Knorr 19, St. Azzurra 16, Biella, Prealpi in Livorno 19 točk itd. NOGOMET Džakarta — Na gostovanju v deželah dalnjega vzhoda je reprezentanca Švedske zabeležila dve zmagi v Indoneziji. V prvi tekmi so Švedi premagali mestno reprezentanco Džakarta 9 5:2. V drugem srečanju pa SO premagali ustrezno reprezentanco Indonezije s 3:0 (2:0). KOln — V preostalih tekmah XIV. kola zahodnonemške pr v« zahodne lige so bili doseženi n»' slednji rezultati — Schalke j Namborn 1:2, p. Mtinster : fc Kol n 0:0, Borussia Dortmund ■ Alemannia 5:3, RW Oberhauseh : SW Essen 0:2. Vrstni red. B. Dortmund 14 10 0 4 49:19 ^ FC Kdln 14 7 5 2 28:17 l9 FC Schalke 04 14 8 3 3 38 26 l9 P. Mtinster 14 6 6 2 25:16 l8 SW Essen 14 8 2 4 24:15 l8 RW Oberhausen 14 6 4 4 29:31 1” Vlktoria Koln 14 7 1 6 44:39 l8 Meidericher SV 14 4 6 4 22:27 Hamborn 07 14 5 4 5 14:16 B B. Leverkusen 14 3 7 4 23:25 l8 W. Herne 14 5 3 6 21:26 l8 Alemannia 14 3 6 5 21:24 1' F. Diisseldorf 14 4 2 8 28:38 19 B. Mochengladb. 14 4 2 8 23:33 1“ Wupertaler SV 14 4 0 10 18:33 8 TSV Mari Htils 14 3 1 10 22:43 ” PLAVANJE Perth — Na vse-angleških igrah, kjer so bili doseženi izredni rezultati in novi svetov' ni rekordi, je tudi avstralska ženska štafeta 4 X no y mešan« zabeležila nov svetovni rekor« v času 4:45,9. V HOKEJU NA LEDU ZE 19 PRIJAV Vladimir Beara v vratih Alemannie na kratko - na kratko - na kratko 9 Po zadnjih neuspehih avstrijske nogometne reprezentance so tamkajšnji selektorji zelo zaskrbljeni. Na Dunaju celo kaj odkrito govore, da bo moral sedanji trener Decker verjetno odstopiti. Prepričani so namreč, da bi lahko rešil avstrijski nogomet edino nov trener. Tako vabijo trenerja Benfice iz Lissabone Bela Guttmana. Le-ta se je namreč pred nekaj dnevi mudil na Dunaju, kjer si želi kupiti majhno kavarno. Ker je znani trener Guttman trenutno prost vseh obveznosti, si Avstrijci mnogo obetajo. Prepričani so namreč, da bi lahko izkušeni Guttman pripeljal njihovo enajstorico zopet na nekdanjo zmagovito pot. Morda se bo želja Avstrijcev tudi uresničila. • V športu zasledimo včasih tudi kaj neverjetne In nenavadne rekorde. Med to sodi vsekakor tudi dolgoletno delo maserja In varovanca Izbrane belgijske nogometne reprezentance. To odgovorno delo je v oktobru 1944 prevzel sedaj že 70-letni Jean Bauwens. Svoje varovance neguje še danes, kljub svoji visoki starosti. Do sedaj jih Je spremljal že na 120 meddržavnih srečanjih, sicer pa skrbi Bauwens tudi še za enajstorico belgijskega prvaka »Andertlecht«. ® v zadnjih tednih vsakega leta izbirajo v vseh državah najboljšega športnika leta. Tako so tudi na Švedskem že izbrali svojega najboljšega športnika. Zlato medaljo Je na razpis časopisa »Svenska Tagbladet« prejel smučarski tekač Assar Ronnlund. Ronnlund sodi že vrsto let med najboljše tekače, vendar je prav v letošnjem letu zabeležil svoje do sedaj najbolj pomembne rezultate. Vsekakor Švedi predvsem cenijo njegovo zmago na svetovnem prvenstvu v Zakopanih v teku na 15 km ter drugo mesto v teku na 50 km. Bil pa Je tudi zaključni mož zmagovite švedske štafete. O Francoski atleti so v preteklih dveh letih s svojim sistematičnim delom dosegali res Izredne rezultate ter sl tako zopet pridobili ugled ene najboljših reprezentanc Evrope. Tako vse od avgusta 1959. njihovo izbrano moštvo ni bilo poraženo. Prav v letošnjem letu so kar dvakrat premagali Švede in Fince ter nato še Italijane, Angleže In zahodno Nemčijo. Med posamezniki Je bil med najboljšimi svetovni rekorder Mlchel Jazy, ki Je zmagal v vseh svojih 38. startih. • Mnogi športniki imajo svoje »talismane«, drugi pa so zopet vražje-verni. Tako je sedaj veljavni izrek nogometašev angleškega moštva Portsmouth — »Monty, go home«! Častni predsednik kluba Portsomuth ni namreč nihče drug kot veteran in junak druge svetovne vojne maršal Mont-gomery. Ta vražjeverni pregovor pristašev In samih članov kluba pa Je prav v zvezi z neuspehi enajstorice Portsmoutha. Enajstorica Portsmoutha je izgubila zaporedoma namreč vse tekme na katerih je bil prisoten Mont-gomerv. Tako so ga zaprosili, naj za nekaj časa ne obiskuje tekem. Popularni »Montv« je ustregel želji svojih kolegov, vendar ne verjame, da d1 s tem lahko v večji meri doprinesel k uspehom njegovih varovancev. Za svetovno prVenstvo v hokeju na ledu, ki bo v času od 7. do 17, marca 1963 v glavnem mestu Švedske, je že sedaj veliko zanimanje. Še pred rokom prijav, to je 20 decembrom je potrdilo svojo udeležbo že kar 19 držav. Tako bodo nastopile reprezentance Belgije, Bolgarije, Zah. Nemčije, Danske, Finske, Francije, Anglije. Italije, Kanade, Norveške, Poljske, Romunije, SZ, NDR, Švice, Švedslce, CSSR in ZDA. Vsi nastopajoči bodo tekmovali v posameznih kvalitetnili skupinah. Po uspehu na zadnjem svetovnem prvenstvu v Colorado Springsu bodo v najmočnejši A skupini sodelovali: Švedska, Kanada, ZDA, SZ, CSSR in NDR. Za preostali dve mesti te najmočnejše skupine je predvideno kvalifikacijsko tekmovanje, v katerem bodo nastopile reprezentance: Zah Nemčije, Finske in Švice ter Norveške. Kot poročajo tuje agencije, je prireditelj za izvedbo tekmovanja pripravil že vse potrebno. Tako so zaključena dela v veliki športni dvorani, ki bo lahko sprejela 15,000 gledalcev.'Nadalje pa so se tudi sporazumeli, da bo vsa najvažnejša srečanja neposredno prena- šala tudi Evrovizija. Prireditelj sam pa pričakuje še tudi nekaj novih prijav. r NARTA ^ SfWVf ^ KREMA ) N^/VVVVVVVVVVVVVV' iz PISMA Slovenije STROKOVNO @ Svetozar Guček KOPER © Rokomet — Kofiano je tekmovanje v jesenskem delu okrajne rokometne lige za moške in ženske. Rezultati zadnjih kol — ESS : P. Ikola 10:16, SCKS : Delfin 18:16, Ja-Qran : p. Piran n 23:13, P. Koper : RSS 20:8, P. Piran II : SCKS 23:15, Dlfin : Jadran 16:16. Zenske — P. Koper II : Jadran 2:5, ESS : P. pitan II me, Jadran : ESS 8:5, P. Piran II : Delfin 9:0. LESTVICA — MOŠKI P. Koper 5 4 P- Izola 5 4 Jadran 5 3 Sc KS 5 2 ESS 5 1 Delfin 5 0 Izven konkurence Piran II 6 2 101:56 105:62 86:77 61:131 64:104 79:95 0 4 96:113 4 Jadran ESŠ J- Koper II g- Piran H delfin LESTVICA — ŽENSKE 27:17 24:19 16:18 27:24 11:24 KRANJ d Rokomet — Tudi gorenjski rokometaši so končali s tekmovanjem v okrajni ligi. Prvo mesto med čla-so osvojili igralci Dupelj in tako skupaj z igralci iz Radovljice, ki so zaostali le za tri točke, poskrbeli za Presenečenje letošnjega prvenstva. V ženski ligi je nastopilo le 5 ekip, kar je za ta okraj odločno Premalo. Najbolje so igrale dijakinje ESS in članice Golnika. Presnega pa slaba uvrstitev druge ekipe Mladosti. LESTVICA — MOŠKI guplj Radovljica Mladost B Jržič B Sora Jrigiav *Jriže babnica Tržič C Storžič Sorica Iskra B _ ____ Neodigrane so ostale še štiri tek-tPe, ki pa jih bodo odigrali šele spomladi. 11 10 0 1 201:143 20 11 8 1 2 198:151 17 10 7 0 3 280:177 14 11 6 1 4 202:171 13 10 5 0 5 254:151 10 10 5 0 5 157:149 10 11 5 0 6 215:224 10 11 4 0 7 196:191 8 11 4 0 7 123:208 8 8 3 0 5 106:151 6 10 2 0 8 132:238 4 10 2 0 8 99:209 4 SS9 Storžič Tržič Mladost B Iskra LESTVICA -3 3 ŽENSKE 22:3 27:15 11:9 7:22 1:19 Janez teran najboljši »Gorenjski glas« je, kakor vsako *oto, organiziral ankta za Izbiro najboljšega športnika Gorenjske. najboljšega športnika so izbrali igralca kranjskega Triglava Janeza Terana, ki bo tako prejel pokal CP »Gorenjski tisk«. Najboljši športniki so se po tej anketi zvrstili takole: Teran, Jemc, Vlado Brinovec, Peter Brinovec, Martelanc, Lakota, Zajc, Plut, Ankele, Klinar itd. & Plavanje — Odlični plavalec hrbtnega sloga celjskega Neptuna, Dani Vrbovšek, ki že dalj časa živi v Kranju in obiskuje kranjsko gimnazijo, bo verjetno prestopil v Triglav. Z Vrbovškom bo Triglav precej ojačal svojo ekipo, saj mu je odličen plavale hrbtnega sloga očitno manjkal. ČRNOMELJ ® Rokomet — V Črnomlju so tudi organizirali občinsko rokometno ligo. Letos sodeluje 7 moštev, ki so zelo izenačena in je jesenskega prvaka težko predvideti. Na lestvici za sedaj vodi Mladost — gimnazija s 4 točkami pred P. Črnomljem, ki ima 3 točke. Slede: P. ženske 2 — garnizon Črnomelj 1, Dragatuš 0, Belt 0 in Osmošolec 0 točk. AJDOVŠČINA ® Rokomet — V nedeljo 25. novembra Je bilo v Ajdovščini celodnevno rokometno tekmovanje, ki ga je v počastitev 29. novembra priredila okrajna komisija za rokomet na Goriškem. Tega pokalnega tekmovanja, ki je na goriškem že tradicionalno se je udeležilo 8 moških in ženskih moštev iz Ajdovščine, Dornberka, Idrije in Vipave s skupno nad 80 nastopajočimi igralci in igralkami. Teren je bil za igro vseskozi ugoden. Gledalcev okrog 500. Med moškimi ekipami si je prvo mesto in pokal v trajno last priborilo moštvo Ajdovščine s 6 točkami, za njo je ekipa tekstilne tovarne s 4 točkami, Partizan Dornberk s 2 točkami in Partizan Rudar iz Idrije brez točk. Partizan iz Dornberka je bil najuspešnejši med ženskimi ekipami in Je zasluženo osvojil prvo mesto s 6 točkami in prejel lep pokal v trajno last. Med drugim so Dornber-žanke premagale jesenskega okrajnega prvaka Partizan-Rudarja iz Idrije s 9:7, tako da je Ic-ta pristal na drugem mestu s 4 točkami, na tretjem je ekipa TT Ajdovščina s 2 točkami, dočim je ženska ekipa Vipave ostala brez točk v tem tekmovanju. A Kegljanje — Prav tako so se v nedeljo 25. novembra preko celega dneva na kegljišču v domu JLA v Ajdovščini odvijala borbena tekmovanja med 9 kegljaškimi moštvi sindikalnih podružnic v Ajdov-ščni v počastitev Dneva republike. Ta srečanja so dala te-le končne rezultate: 1. Tekstila tovarna 444 podrtih keglov, 2. JLA 440, 3. SGP »Primorje« I. 401, 4. Kovinsko podjetje 374, 5. Splošno mizarsko podjetje 355, 6. »Mlinotest« 336, 7. TT Ajdovščina II. 324, 8. LIP Ajdovščina 311 in 9. SGP »Primorje« II. 305 podrtimi keglji. Vsem telesnekultumim organizacijam Jugoslovanska zveza organizacij za telesno kulturo priredi v sode-sovanju z Združenjem športnih zdravnikov Jugoslavije in Komisijo za napredek športa posvet s temo »Vloga športnega zdravnika v klubu-«. Namen posveta Je oceniti vlogo in funkcijo zdravnika v Idu-bu, še posebej njegov prispevek za doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Posvet bo v ponedeljek 10.' decembra 1962 ob 9. uri v prostorih Jugoslovanske zveze organizacij za telesno kulturo, Beograd, Teraziie 35/11. Vse stroške udeležbe nosijo organizacije, ki pošiljajo svoje predstavnike na posvet. Zveza za telesno kulturo Slovenije O novih FIS tabelah za skoke V smučarskem športu je zavzemalo skakanje že od nekdaj pri nas ne samo posebno mesto, temveč je bilo deležno velike pozornosti in interesa tudi pri gledalcih. Številne prireditve in tekmovanja, prav posebej pa še začetek nove discipline — smučarskih poletov — prav pri nas v dolini skakalnic v Planici je dalo pečat tako našim tekmovalcem, obenem pa občutimo dolžnost kot gledalci, da se pobliže seznanimo z značilnostmi in. merami za oceno kvalitete te panoge. Končno imamo v naših vrstah svetovnega rekorderja Jožeta Šlibarja in prav je, da vemo, kako ocenjujemo skoke in kaj vpliva na boljšo oceno. Iz vsega obsežnega poglavja, ki smo ga s temi stavki nakazali, si bomo lahko danes ogledali le nekaj najnovejšega. dolžine samo 1 m! Pri dolžini 50 m mora s slogom pridobiti vsaj po eno točko pri vsakem sodniku, da nadomesti slabško dolžino. Ce upoštevamo dokajšnjo izenačenost skakalcev, ki se potegujejo za najboljša mesta, je med njimi razlika v slogu po 0,5 točke oz.1,0 pri vsakem sodniku, ali skupaj 1,5 do 3,0 točke že redka in znaša navadno manj, lahko sicer tudi več, vendar je skakalec z manjšo .dolžina pa če je ta še tako majhna — le 0,5 m — skoro brez vsake možnosti, da ujame najdaljšega tekmeca. Oceno skoka sestavljata dve vrsti točk, ene dajo skakalcu sodniki za slog, druge dobimo iz tabel za dolžino. Ocene treh sodnikov upoštevamo, zato morajo ceniti slog najmanj trije sodniki, po navadi pa ocenjuje pet sodnikov in odpadeta najboljša in najslabša ocena. Tako dobimo kar najbolj objektivno oceno sloga. Vsak sodnik da lahko največ 20 točk (to bi dobil skakalec za najbolj idealno izveden skok), skupaj lahko torej dobi za slog 3x20 = 60 točk. Za najdaljši skok (stoječ) v eni seriji dobi skakalec 60 točk (spet bi lahko govorili po 20 točk od vsakega sodnika), vsakdo, ki je skočil manj pa točke po tabeli, ki je izračunana že v naprej. Tako je bil vreden n. pr. pri najdaljšem skoku 30 m vsak meter 1,6 točke (toliko smo odbijali od 60 točk), pri 50 m 1,2 točke pri 95 m 0.8 točke. Te številke (1,6, 1,2 in 0,8 itd) so tako imenovani koeficienti. Po starih tabelah so bile dolžine od 10 do 96 m razdeljene na 13 skupin koeficientov, ki so bili od 4 do 0,8 točke. Dne 9. VI. 1959 je imel poseben komite za tabele pri FIS svojo prvo sejo in od takrat začenja delo za izdelavo novih tabel za točkovanje vseh smučarskih disciplin, torej klasičnih (skoki in teki) in alpskih (smuk, slalom- in veleslalom. Načela za točkovanje daljav skokov so taiko drugačna od starih in imajo tako bistvene spremembe in vplivajo v taki meri na oceno skoka, da si jih SAAFIUON NOV/H STARIH UOefimeNTOV moramo nekoliko pobliže ogledati. Od dolžine 21 do 130 m imamo sedaj 16 skupin koeficientov (prej za to področje samo 8!), ki znašajo od 5,7 do 6,6! Za eno in isto skupino ne velja več samo en koeficient, temveč se postopoma zmanjšuje, n, pr. pri najdaljšem skoku 21 m, je vreden 20 m skok 5,7 točke manj, med 16 in 15 m pri istem najdaljšem skoku pa le 3,9! To je vsekakor velika sprememba. Ta razpon znotraj ene skupine vedno bolj pada pri daljših skokih, obstaja pa do zadnje skupine. Uvajale! teh tabel In predlagatelji, so zagrešili nekaj napak pri izvedbi teh načel in tako je padanje teh koeficientov neskladno in nepravilne postopnosti kar bomo najlepše videli iz priloženega grafikona. Linija »A« označuje padanje vrednosti koeficienta starih tabel in linija »B« novih, poleg tega je označeno pri vsaki skupini še padanje keo-ficienta znotraj ene skupine, kjer je zopet postopnost vse prej kakor skladna in pravilna. Tako se spreminja ta koeficient v 13. skupini za 1, 3, 1, 8, 9 in 43 metrov, v 14 za 1,1, 7, 1, 1, 46 metrov, v 15. za 4(!), 1, 10, 1 In 54 metrov In v 16. za 1, 8, 1, 11, 1 in 67. Pravilneje bi bilo vsekakor postopnejše padanje n. pr. za 1, 1, 2,2, 3, 3, 4, 4, itd. Še nekaj so nam prinesle nove tabele. Do sedaj smo se posluževali na skakalnih tekmah tako imenovanega začasnega računanja rezultatov zato, da smo lahko takoj ali v najkrajšem času po tekmi vedeli za plasman. Predvideli smo v naprej najdaljši skok in sproti računali točke za daljavo, ne da bi čakali na resnično Izveden najdaljši skok. Plasman se ni menjal ker je bil za vso serijo en in isti koeficient. Ker pa je sedaj v eni seriji tudi do 7 različnih koeficientov tega ni mogoče več delati, z Računanjem rezultatov moramo počakati do konca tekme. Primerjava enega in drugega načina t. j. začasnega in končnega nam je pokazala, da se je v enem primeru zamenjalo 42 % mest, v drugem pa celo 57»/»! Kakšne posledice imajo nova načela in sistem točkovanja daljav in kaj lahko iz tega povzamemo? Vsekakor to, da vpliva odločilneje kakor do sedaj na uvrstitev skakalca dalja skoka in ne toliko slog (do sedaj sta bila v nekakem ravnovesju). V naslednji tabeli bomo prikazali ta vpliv v številkah. V Kranjski gori žal spet po starem 2e vrsto let je muhasta zima nudila ljubiteljem zimskega športa in našim najboljšim tekmovalcem kaj kratkotrajen užitek. Tu mislimo predvsem na prelepo gorenjsko dolino, na zimskošportna centra Kranjsko goro in Planico. Prav tako pa smo tudi neprestano opozarjali in negodovali zaradi slabe organizacije in priprav ter poslovanja naših gostinskih obratov. Tudi letos smo o tem že mnogo pisali ter ob pravem času opozarjali na vse pomanjkljivostV ki bi se v bodoče ne smele ponavljati. Nasprotno pa smo tudi z veseljem zapisali mnoga zagotovila, da bo Letos končno res vse nared. Žal pa so dogodki pokazali in razkrili zopet klavrno, staro podobo. Res, da je lefošnja zgodnja zima nekoliko presenetila, vendar pa je bilo rečeno, da je vse pripravljeno in da je potrebna le še snežna odeja. Sneg je zapadel, a napovedi gostincev niso splahnele. Na skupnem treningu v Kranjski gori so se zbrali in bili prvi gostje naši najboljši alpski tekmovalci in tekmovalke. Preteklo nedeljo pa so po- N AS T E LEO B J EK TIV Najdaljši skok Točke, ki jih odštejemo od 60 za krajši skok za: v m 1 m 2 m 3 m 4 m 25 4,9 9,4 13,5 17,9 30 4,2 8,1 11,7 15,1 35 3,7 7,2 10,5 13,6 40 3,3 6,3 9,2 12,0 45 3,0 5,6 8,2 10,6 50 2,7 5,1 7,4 9,8 55 2,3 4,4 6,4 8,4 60 2,3 4,4 6,4 8,4 65 2,1 4,1 6,0 7,8 75 1,8 3,5 5,1 6,7 80 1,7 3,3 4,8 6,2 70 1,9 3,7 5,5 7,1 Praktičen račun izgleda ta pri najdaljšem skoku 30 m, mora skakalec s 29 m dolžine dobiti najmanj 1,5 točke pri Vsakem sodniku več, da s slogom nadomesti izgubo , ■ .v'-v;' . ■. . ; . ■REZ ER VIR AN O ZA BRALCE PINTAR NE TEKMUJE VEC - —----- —------------------ venije, Ljubljana, Dalmatinova 6, pa vam bodo Zelo sem vesel vsake Številke Poleta. Pre- odgovorili na vsa vaša vprašanja. Za Sli- jel sem vse vaše izvode in vselej sem zelo zadovoljen. Navduševal sem se nad izrednim rezultatom in rekordom Jožeta Šlibarja in še danes vselej z veseljem poslušam alt preberem zanimivosti o našem rekorderju. Zanima me, če bo Šlibar še kaj tekmoval v tujini, še posebej na velikankah? Vesel bi bil tudi, če bi ml povedali kdj vec o našem znanem dirkaču Leonu Pintarju. Pintar je znan tekmovalec ne samo v naši državi, marveč ga cenijo tudi v tujini. Prosim, povejte, kako je s tem znanim barja pa naj vam povemo, da je na odsluženiu kadrovskega roka v JLA do marca 1963, zato ne moremo odgovoriti na vaše prvo vprašanje VAS predlog! bomo UPOŠTEVALI Sem naročnik in reden bralec vašega lista. Moram pa reči, da sem naročnik Poleta predvsem zato, da bi prav v Poletu čim več prebral o nogometnih klubih I. in II. zvezne lige. Rad bi vam povedal, da pogrešam različne razporede tekem in lestvico vzhodnega dela II. jE-JLUOU*l, d V, O ttiii JJUI UUU ICIVUlll 11* 1CSI.V1U1! V ^.llUUllCgil UUlfl 11. dirkačem, kakšne uspehe je dosegel v zadnjem zvezne lige. Vsak teden sodelujem pri Športni času in ali nastopa za državno reprezentanco? napovedi in veliko laže je človeku, če Ima pred Sem vaš naročnik in upam, da mi boste čim —*''1 -------------- ,„ —; i. . i..i—. <-■ ---■'"—: Prej odgovorili, Zakotnik Franc, Dorfarje 16, Zabnlca okoli ledene ploskve doma in po svetu. Prijetno me je presenetil rezultat tekme Olimpija : KAC 4:4. Toliko bolj pa sem bil kasneje neprijetno presenečen, ko sem pri športnih poročilih Radia Celovec zvedel, da je v Ljubljani gostovalo le mladinsko moštvo. Rad bi zvedel, če je to res? Ib to. Ce poročila celovškega radia ustrezajo resnici, zakaj naši športni poročevalci ne posredujejo naši javnosti resničnih obvestil? D. L., Jesenice Tudi vam bi radi najprej svetovali, da se v prihodnje podpišete s polnim naslovom. To terja oblika lepega vedenja. Kar pa zadeva omenjeno srečanje, naj vam pojasnimo naslednje: tri ali štiri dni pred srečanjem so v dnevnem časopisju v reklamnih oglasih športni poročevalci, ki jih vi kritizirate, točno povedali, da bodo Celovcani nastopili brez profesionalnih igralcev iz Kanade, s tem je bilo dovolj jasno 2e nekaj časa ne slišimo več o našem znanem tekmovalcu, Pintarju. Pozanimali smo se !n od merodajnih zvedeli, da je Leon Pintar Prenehal tekmovati. Lani je »presedlal« na nov seboj vse lestvice onih klubov, ki so uvrščeni povedano, da organizator ni hotel speljati na v Športno napoved. Vljudno Vas bi prosil, če led ljubiteljev hokejske igre. Nasprotno, v re-bi lahko v bodoče objavljali tudi lestvico klamne letaku je uprava Olimpije poudarila, vzhodne skupine II. zvezne nogometne lige. da moštvo KAC ne bo nastopilo v popolni se- D. J., Turnišče stavi in da ta odločitev uprave KAC ustreza željfem trenerja Olimpije, ki pripravlja sv3 že pokazal na sredino igrišča. /aJprej je Corn dvakrat ali tri- . yt^t pobegnil po svojem krilu in ratar je moral resneje posredovati. .Tekla je tretja minuta, ko se je j Dramba Karlovca nekoliko zmed-a in menda pozabila, da je Oblak >den naj spretnejših in naj ne varnejša strelcev II. zvezne lige. Pustili ga samega in Velkavrh mu je Jrav s sredine igrišča podal upo-t^bno žogo. Oblak je bil zelo daleč 't' nad 20 m od vrat Karlovca, vendar ni bilo med njim in vratarjem kikogar več. Vratar mu je šel naproti, vendar je Oblak spet dokazal, da je zares spreten in iznajd-— žoga je bila v mreži Karlov-'Mn 1:0 za Olimpijo. lf;UKA PRILOŽNOST KARLOVCA j. Vrinila je komaj minuta, ko so l0jeii Karlovčani svojo edino pridnost na vsej tekmi. Izvedli so ne-jeI>en protinapad, obramba Olimpi-.pa se je medtem menda še ve-Vji. pravkar doseženega zadetka. aIc’ ki je bil najnevarnejši med o^nclalci Karlovca, se je srečal iz Z 1 v oči na razdaljo kakšnih 10 m beYratarjem Olimpije Žabkarjem, jo a. Pa je tudi tokrat pokazal svo-stjSibčnost in je ostri Vidjakov r°^h zanesljivo obdržal v svojih t0 povemo še enkrat, da je bila ob Realna v priložnost za Karlovac, telP‘ Visla premagala domače mošt'0 Landlust z rezultatom 76'6 (41:39). Povratno srečanje bo J3 nuarja na Poljskem. Dunaj — Avstrijska koŠaf' karska reprezentanca je v p rij3 teljskem srečanju premaga12 mariborski Železničar z rezu!*3” tom 68:54 (35:31). Za Maribor^' ne je bil najuspešnejši Poto#' ki je dosegel 13 točk, AVSTRIJSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Dunaj, 2. dec. Wacker : (Dunaj) 0:2, Admira : LASK 4'• Linz : WAK 2:1, Simmering ^ Schvvechat 2:2. GAK : Wr. SP°rL klub 0:0, Austria (Celovec) : Aus^1 (Salzburg *?-i . vienna (Salzburg) 3:1, Rapid ženo. OTVORITEV SKAKALNE SEZONE V Velenju najboljši Oman Velenje, 2. dec. — v počastitev dneva republike je Partizan-Rudar iz Velenja organiziral meddruštvene skakalne tekme na 45-metrski ska-kalnici. Tekem so se razen Pečarja P,.?tlbaria udeležili vsi naši najboljši skakalci, mimo teh pa še tekmovalci iz Ljubljane, Jesenic, Mojstrane, Kisovca in Velenja. V otvo-rttvmiih besedah je predsednik SZDL Šoštanj tov. Brvar poudaril da si štejejo Velenjčani v veliko čast, da lahko ob našem največjem prazniku organizirajo tako kvalitetno smučarsko prireditev. Kljub temu, da je bila tokrat za skakalce prva vee>a prireditev na snežni skakalnici, so pokazali precejšnjo kvaliteto in s svojimi skoki navdušili približno 2000 prisotnih gledalcev., Povsem zasluženo je prvo mesto osvojil Miro Oman iz Ljubljane, saj je skakal najdlje in najlepše, pa tudi skupna ocena 224.5 točke je zelo visoka. Omeniti moramo ft«-di zmagovalca v mladinski konkurenci Smoleja, ki bi se v članski konkurenci uvrstil kar na peto mesto. Tudi drugi naši reprezentant hot Eržen, Jemc. Zajc, Koprivšek itd. so bili izvrstni in se pokazali gledalcem v najlepši luči. Tudi vi lahko postanete lastnik C 0 L i B R I J A ‘ _ J1'-vV Novi kreditni p°- - ? 7