THOUGHTS - LETO 3 1 APRIL 1982 Reglttered by Auttralla Pott — publicatlon no. VAR0663 misli (THOUGHTS) Religious and Cultural Month|y In Slovenian language Informativni mesečnik za versko In kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen ( Est.) leta 1952 + Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Edltor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O. F. M., Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 + Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 + Letna naročnina (Subscr.) &5.—, izven Avstralije (Overseas) $8.—, letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec + Stava (Setting): MISLI, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 + Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110 KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključena! UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena prvega dela 7,- dol., drugega dela 8.50 dol. ANGLEŠK0-SL0VENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac - Škerlj). Žepna izdaja. Cena 8,- dol. SHEPHERD OF THE VVILDERNESS - Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena 2,— dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografij3 pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,— dol- ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga. - Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40.- dol. (Posamezne knjige: prva 7.-, druga 9.-, tretja 28,- dol.) LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in po vojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol. TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM-Knjiga, kije izšla v Argentini, stane vezana 4,— dol, broširana 3.— dol. POPOTNIKI — Eden zadnjih romanov, ki je izšel v zdomstvu. Napisal Aleksej Goriški. Strani 456. Cena 10,— dol. ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc Bukvič. Cena 6 - dol. SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV - Vlado Kozina, slovenski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad študent—bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. Strani 321 velikega formata. Cena 9,— dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o teharskih dogodkih po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisoči po vojni v letu 1945. Cena 2,— dol. REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI - Siena Blažič. Cena 2 - dol. K SLIKI na platnicah: Vstajenjska nrocesija v velikonočnem jutru. VEČKRAT sem že omenil, pa moram spet: komur pošta dostavi pokvarjeno številko MISLI, naj na uredništvo oz. upravo sporoči (pismeno ali pa telefonsko, če živi v Melbournu), pa mu bomo rade volje poslali nov, nepokvarjen izvod. Med tolikimi izvodi je nujno nekaj pokvarjenih, ki jih osobje v tiskarni ali , knjigoveznici ne zapazi. Slab tisk, prazne strani, osem strani manj... Če je stran' preveč, je še najlažje, ker jih lahko sami odstranite, da imate "normalno "števil' ko. V vseh drugih primerih pa imate vso pravico zahtevati nepokvarjeni izvod. Včasih mi kdo pove šele po več mesecih, da je dobil slabo številko. Včasih Ps dobim užaljeno pismo češ:"Le kaj sem se vam zameril, da ste mi poslali take i'1 take MISLI? " Ali pa:"Saj vendar redno plačujem naročnino — vi pa ste miP°' slali pokvarjeno številko..." Ni kake zamere, ni kakega nagajanja tistim, ki niso P°' ravnali naročnine! Pa saj vendar ne gre vsak izvod skozi moje roke. Ko bi pri Pa' ki ra n ju sam ali kdorkoli pomagačev opazil napako, bi pokvarjen izvod gotovo ?a' menjal. Tako pa gre v ovoj in nekdo "srečnih" ga sprejme... Zamera ali jeza torej nista na mestu, ampak potrpljenje in obvestilo upravi. - Urednik in upravni* vsebina * Aleluja! — a. s.— stran 65 * Dve družini — črtica — Pierre L’Ermite ~ stran 66 * Narodnostna skuSnjava — razmišljanje — M. M. — stran 68 * Naselje-Vanje in zaposlitev — Aleksandra L. Ceferin — stran 68 * Velikonočna legenda — stran 71 * Evangelij z očmi zakoncev — Bolnik v družini — Vital Vider — stran ' 3 * Sporočilo o skrivnostni duhovni pomladi vstajenja v slovenskem pesniJtvu — ~ev Detela — stran 75 * Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 76 * ^zPod Triglava — stran 78 * Božja beseda — Gospodov dan — Poj. P. — stran 80 P- Bazilij tipka ... — stran 82 * Pesem dveh src — roman — Florence L. Barij:^ _ stj-an 84 * NaSe nabirke — stran 84 * Zarja velikonočnega jutra — stran 85 Bandera vstajenja — pesem — Milena Merlak — stran 86 * Oktet bratov Pirnat ~ stran 88 * Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 89 * Z vseh vetrov — stran 90 Kotiček naSih mladih — stran 92 * Križem avstralske Slovenije — stran 93 * Velikonočna dopolnjevanka — Ivanka Žabkar — stran 96. BOŽJE y]l ČLOVEŠKE1 $ LETNIK 31 ''ŠT. 4 APRIL 1982 j ALELUJA! VEČJI NEUSPEH, večji poraz in ponižanje, kakor ga je doživel Gospod na veliki petek, v očeh ljudi skoraj ni mogoč. Množica ga je odklonila s “Križaj ga!” Učenci, ki jih je tri leta vzgajal in učil, so ga pustili na cedilu in zbežali. Prvak dvanajsterih ga je zatajil; drugi izmed njih pa celo prodal. . . Ko je Kristds počival v grobu, so bili sovražniki pijani veselja. Mislili so, da so se ga za vselej znebili. Njihovo zmagoslavje pa je trajaloi le malo časa. Zveličar je vstal iz groba in živi! Veliki petek — velika nedelja! Podoba življenja Cerkve. Jezus je tako že vnaprej s svojim zgledom pokazal, kaj čaka njegove učence in njegovo Cerkev. Mnogi kar ne morejo razumeti, zakaj mora Cerkev trpeti. Saj Kristus ni Cerkvi nikoli obljubil, da bo živela vedno v miru, da bo njena pot posuta s cvetjem. Ravno nasprotno. Nasprotovali ji bodo. “Mene so preganjali, sovražili in preganjali bodo tudi vas. ” To čaka Cerkev. Od zunaj jo bodo skušali uničiti preganjalci in sovražniki, znotraj lažnivi učitelji, krivi preroki, slepi vodniki. Toda zmagal je Kristus — zmagala bo tudi Cerkev! Ko je vstal iz groba, je za vedno premagal greh, trpljenje in smrt. Premagal je vse sovražnike. Koliko jih je že bilo, ki so mislili, da so Kristusa in njegovo Cerkev za vse večne čase pokopali. Še kamenja laži in sovraštva so navalili na grob, prepričani, da vsega tega nihče ne bo mogel odvaliti. Kje so Neron, Dioklecijan, Voltaire, Hitler, Lenin in Stalin in drugi? Že sami v grobu, Kristus pa živi. Tako je poln moči, tako mlad in tako poveličan kot tisto prvo veliko noč, ko se je v jutranjem svitu prikazal Mariji in apostolom. Vstali je Kralj naših src. Pri Očetu nam je pripravil dediščino. Zato zapojmo vsi veseli: “ALELUJA!. . A. S. PIERRE UERMITE Dve družini BILI STA dve družini, Mari jeva in Anzelmova, ki sta stanovali druga poleg druge v istem nadstropju. S četrtkom velikega tedna so pri Marijevih postali strašno nervozni. Hišni zvonček že nima več miru; neprestano pozvanja, telefon brni, povsod krik in vik. Vrata se odpirajo in zapirajo, kovčki so nabasani do roba, steklenice so polne, odeje nared, da jih odpeljejo. "Koliko paketov! Saj bo kdo dejal, da gremo na Aljasko!..." + Pa ni tako hudo! Ne gredo tako daleč, kot se zdi iz priprav. Radi bi praznike preživeli v hotelu “Pri telečji glavi". Ta hotel je daleč dvestopetdeset kilometrov od Pariza. Treba je potovati tudi z ladjo, da se tja pride. Vsa Marijeva družina je prevzeta od priprav. "To bo krasen, krasen izlet! Pravi piknik velikonočnega praznika! Da bi le vreme bilo lepo!..." Zato hodijo neprestano k barometru in tolčejo po njem. Na vsak način bi ga radi prisilili, da bi pokazal lepo vreme. Dan velikega petka je še posebej razburljiv dan. Šofer mora pregledati vozilo, ki naj jih zapelje k pristanišču, pa tega doslej še ni storil. Šivilja tudi še ni prinesla kopalnih kostumov za plažo ob morju. In mo-distinja je pozabila pripeti pero, lepo pavovo pero na čepico starejše hčerke. Je res hudo, ko dandanes ves svet tako malomarno vrši svoje dolžnosti!... Slednjič zasveti velikonočno jutro. Že od šeste ure dalje je vsa družina pokoncu. Teka' nja ni konca ne kraja. Klicanje od vseh strani. Edeo od sinov zaman išče Kodak-film za svoj fotografsk1 aparat. Vsi mu morajo pomagati pri iskanju. Končno ga najdejo na dnu nabito polnega kovčka. Mala Ad* la ima opravka s psičkom. Tudi on mora doživeti I* poto praznika. Gospe mame ni od nikoder. Stoji pred ogledalom, se vrti pred njim kot frtavka, ogleduje & od vseh strani. Klobuček ji noče prav stati na glaVL Končno jo le prikličejo k avtu. Prtljaga je že na svojem mestu. Tudi ljudje se poti' si zbašejo na sedeže. Zabrni motor. Treba je hiteti, kajti vse priprave za odhod so požrle eno celo uro & sa. Treba je zamudo nekako zmanjšati. Če ne, bodo nazadnje še ladjo zamudili. Potem zbogom kosil0 "Pri telečji glavi"! . .. Ob volanu sedi najstarejši sin. Vozi z vso naglic0' V srcu preklinja ljudi, ki prečkajo ulico in ga silil0' da neprestano zmanjšuje brzino. K maši gredo, seveda: na cerkvenem zvoniku je ura pravkar odbila osem-Orgle zabučijo. Slovesna služba božja se ravn° pričenja. Za Marijevo družino nedeljska maša ne obstoja\. Oni jo bodo praznovali na svoj način "Pri teleČI1 glavi". Ob volanu si najstarejši sin prizadeva, d* bi vozilo dalo od sebe čim več hitrosti. Mati mti' od strahu, da se ne bi na kakem ovinku prevrnil'-Sinu je to všeč. Bodo vsaj videli, kako imeniten vozač je. Merilec hitrosti skače vedno višje: 70, 80,90, 100 kilometrov in čez________ Končno so v pristanišču. Ladja še stoji zasidrana. Vzdihi olajšanja. Vse je šlo srečno. Sedaj P3 le brž na ladjo! Hotel "Pri telečji glavi" vabi... + Tudi Anzelmova družina je vstala danes ob šestih-Če bi jih kdo vprašal, ali ne gredo nikamor, bi dejali:" Danes ne. Danes je velika noč, svet dan. D*neS je treba biti združen z Bogom..." Vsa družina se je praznično oblekla in šla k siv itesni sveti maši, popoldne pa k večernicam. Pot * cerkev in prisostvovanje svetim obredom šele da človeku pravo veselje, res pristno velikonočno ral' Po'oženje. Brez zveze s Cerkvijo velikonočnega ve-Mja ni. In to velikonočno veselje je globoko, sega do dna Srca- Vsakdo od Anzelmove družine je prejel na veli-. n°čno jutro svojega Boga. Njegova vest je srečna Mirna. To je mir, ki se bistveno loči od nemira C' ki hite iz mesta ven, ki beže pred svojim Bo-Pred glasom svoje duše ... To je mir, ki ga svet e pozna in presega vse človeške mere - mir, ki iz-To ■* s^nvnostne9a zmagoslavja vstalega Zveličarja. v m umikom. Prav tako sprejemajo podjetne ose-e s kapitalom za izboljšanje ali vpeljavo novih pod-niških dejavnosti. Kakor je bilo prej odprto nasedanje za neizučene delavce, sedaj ne bo več. Tak e svec skoraj ne bo našel zaposlitve. ud prej ostane za družine novonaseljencev mož-. st’ da lahko pripeljejo ožje svojce, neglede na njih enost. Za druge sorodnike, ki bi radi prišli sem, p bodo morali jamčiti z denarno podporo, preskrbam bivališčem in zagotovljeno zaposlitvijo. Avstralsko gospodarstvo potrebuje delavca, ki je bolj specializiran v strokah, a imeti mora še vedno toliko splošnega znanja, da se prilagodi novim zahtevam lahko in hitro. To vedno bolj zahteva nova tehnologija, ki je pogojena s preusmeritvijo dela in preložitvijo kapitala. Vse to pa je precej odvisno od dobrega šolanja in uspehov novih raziskovanj. Kot je industrijska revolucija spremenila odnose z naravnim redom in jih nadomestila z ekonomsko in birokratsko strukturo, smo danes v tehnološki revoluciji, ki s svojo dinamiko dela svet precej zapleten. Naloga vsakega šolskega sistema je pripraviti mladino na zaposlitev. Do zadnjih let je bilo v Avstraliji — po zaokroženih številkah — vsako leto okoli četrt milijona mladine, ki je končala srednješolsko izobrazbo. Na višje šole nadaljuje 50 do 60 tisoč študentov. Išče in kmalu najde zaposlitev okoli 150 tisoč mladih. Okoli 50 tisoč pa je mladine, ki je zapustila šolanje od 14 do 16 leta starosti in ima malo upanja, da najde delo. Ministrstvo za zaposlitev in mladinske zadeve pomaga tej brezposelni mladini z raznimi tečaji za poklicne veščine in delovno priučenost, da si s tem pomaga najti delo. Mladinsko brezposelnost ni vzeti le kot gospodarsko težavo, ampak skrb vse družbe. Oglejmo si nekaj statističnih podatkov, ki nakazujejo stanje in problematiko zaposlitve. TABELA 1. Avstralsko civilno prebivalstvo nad 15 let starosti po zaposlitvi (v '000) Zaposlenih .v/poselnih (%) Delovna' sila Civilno prebivalstvo Avstralija: 1980 Dec. 6,389.5 432.0 6.3 6,821.5 10,941.2 1981 Dec. 6,472. 6 433.3 6.3 6,905.9 11, 168.7 1981 Dec.: Moških 4,101.7 232.6 5.4 4,334.3 5,516.2 Žensk 2, 370.9 200.7 7.8 2,571.6 5,652.5 Po deželah: N. S. W. 2,268.2 136.8 5.7 2,405. 1 3,947. 2 Vic. 1,734.3 108.5 5.9 1,842.8 2,953.3 Qld. 986.3 67. 1 6.4 1,053.4 1,744.2 S. A. 569.5 49.8 8.0 619.3 999.7 W. A. 574. 5 44.4 7.2 618.9 959.8 Tas. 174.8 17.5 9. 1 192.3 318.3 N. T. 56.4 2.2 3.7 58.6 85.9 A.C.T. 108.5 7. 1 6.1 115.6 160.2 Rojenih: v Avstraliji 4, 759. 3 316.8 6.2 5,076. 1 izven Avstr. 1,713.3 116.5 6.4 1,829.9 Mi, TABELA 2. Avstralsko civflno prebivalstvo od 15 do 19 let starosti po zaposlitvi in obiskovanju šole (v ‘000) - December 1981 Zaposlenih Brezposelnih (%) Delovna sila Civilno prebivalstvo Ne obiskujejo šolo 594.9 126.2 17.5 721. 1 831.5 Obiskujejo šolo 107.0 42.3 28. 3 149. 3 433. 6 Skupq: 702.0 168.4 19.4 870.4 1,265. 1 Moških 377.3 85. 6 18. 5 462.9 645.9 Žensk 324. 7 82.8 20. 3 407.5 619.2 Po starosti: Petnajst let 61.6 29.2 32. 2 90.9 246.3 Šestnajst let 103. 6 39.4 27. 5 142.9 247.9 Sedemanjst let 152.7 34.6 18. 5 187.2 250. 1 Osemnajst let 185.0 34. 1 15.6 219.2 258.4 Devetnajst let 199. 1 31. 1 13.6 230.2 262.4 Viri: ABS — Kat. st. 6203. O - marec 1982 Iz gornjega je razvidno, da mlajši letniki z manj šolanja težje najdejo zaposlitev. Takim je v pomoč federalno in deželno ministrstvo za zaposlitev in mladinske zadeve, ki organizira in finansira tečaje za prehod iz šole na delo. Tako so tečaji pri TAFE (Techni-cal and Further Education) za računalništvo, inži-niring, vajeniške poklice kot tesarstvo, varjenje in drugo. Podobno pripravlja NEAT (National Employ-ment and Training System), EPUY (Education Program for Unemployed Youth), TIC (Training in In-dustiy and Commerce Program) in drugi. Za novo-naseljence so pripravili “Working in Australia” v desetih jezikih. Za informacije se je obrniti na krajevne urade CES (Commomvealth Employment Service), na javne in šolske knjižnice. Kakšen poklic si nekdo izbere, je na posamezniku* ki mora ugotoviti svoje zmožnosti in zanimanje, poleg možnosti zaposlitve. Za informacijo o poklicih je mnogo priročnikov, na primer “Job Guide” z opisom preko tisoč poklicev. Vprašanje delovne sile je važen del načrtovanj3 šolanja, ker je predvideti bodočo ponudbo in potrebo za razne poklice. V šolskem sistemu je računati z dolgoročnim razvojem, vendar predvsem potrebna je sposobnost prilagoditve novim socialnim in gospodarskim smerem. Ker je težko točno uravnovesiti p°" nudbo in povpraševanje, je boljše kratkoročno načrtovati kot pa tvegati pomanjkanje izučene delovne sile kdaj pozneje. ALEKSANDRA L. CEFERl^ I Vse žive dni se trudi in časa ne zamudi! (slovenski) Kadar so roke lene, se glava utrudi. (nemSki) Seme, ki ga ne posejemo, ne zraste, (japonski) Pred krepost je Bog postavil znoj. (italijanski) VSEH SEDEM MEČEV se je zganilo v Marijinem srcu - kljub čudovitemu dnevu s toplim vetrom in s°ncem nad hribi, ki je spominjalo na otroške risbe. Se polno trobentic in žefrana in zvončkov je bilo po avniku, prve čebele so obiskovale vrbove mačice. Sredi Pomladi je stala Marija v znamenju vrh kolo- v°za, v rdečem krilu in zelenem životcu, z modrim Pečeni ogrnjena, z zlato krono kronana. Rožnati fazek ji je z otroško žalostjo strmel v svet, sedem ef)rnih mečev ji je prebadalo prsi in, ker so ji usta °jčalat je govoril napis na znamenju: ali Vi vsi’ mimo Sreste’ ozrite se in poglejte, 1/c katera bolečina kakor bolečina moja? ” °°lečina sedmih mečev: Simeonove prerobke in ^Sa v Egipt, iskanja Otroka v templju, četrte po-č-le križevega pota in tretje ure pod križem, bole-zadnjega objema in' slovesa ob grobu ... O, •n Pre<^ krivičnega sodnika, K"ob njem na grozni križevi poti ter na gori ši j arij‘ in njegove zadnje besede so ji zvenele v du-čan(j sPet je pestovala, kakor nekoč, ranjeno, razbita mrtvo telo, predano grobu . . . Toda, ali tudi ~ ^e’ ^ ne Mati božja, bi nepre- bolečin, ko bi ne bila vdana, ponižna dekla ^Podova... sqj ^in' noj Sin, ti angelska obljuba, ti lepi Otrok, čin SSfJ! Pri tebi- Preloži name del svojih bole- krik lastnega srca in vpitje množice je sli-Da Ve^ko obljubo: “In tretji dan bom vstal. . . ” V**. ta vera ji je dala m veliki petek moč, da se dila pod križem. Mati sedem žalosti, ali si zdaj preslišala glas sobotnih zvonov, ki so se razmajali iz velikega molka? + + + Velika nedelja! Prvi svit je razlit čez zemljo, nad belo meglico prek polj. • “Aleluja!” - Veseli klic, trikrat z vedno višjim glasom zapet, kot pesem škrjanca, ki se dviga pod nebo. ‘ ‘A leluja! A leluja! ’ ’ “Resnično je vstal Gospod!” Kdo prihaja? Od kod ta nenavadna luč, kakor bi samo nebeško sonce romalo čez travnike? Zakaj tako trepeta oljnata lučka? “Mati, pozdravljena!” Marija je razprla modre oči - in pred njo je stal Jezus, svetal in poveličan, z belim proporcem v rokah. Kakor nekoč v Jeruzalemu, ko se je bil njej prvi prikazal. Veter mu je kodral lase in rane so mu sijale kakor rubini v soncu. Vse bridkosti so bile pozabljene, vse rane zaceljene. Vsepovsod je bilo polno angelov, ki so peli: “Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja! Zakaj On, ki si ga bila vredna nositi, je vstal, kakor je rekel, aleluja!...” To ni bil več objem slovesa, temveč veselega snidenja onkraj temin groba. In že je videla Marija, kako je pp hribu hitela sveta Magdalena, od druge strani sta se iz gorske podružnice bližala Peter in Janez ... Ali so ti trije svetniki vedeli, da bodo našli Vstalega ob Materi? Doli pri fari se je počasi razvijala procesija. “Premagal je pekel in smrt ...” je donela pesem čez vso dolino. “Trpljenje je dopolnjeno, Mati,” je dejal Jezus. “Tudi tvoje. Zlomljen je meč smrti in meč bolečine se je stalil v ognju zmagoslavja. Dopustila si, da ti je sedem mečev prebodlo srce - glej, izgubili so svojo moč in ostrino - ko se bom dvignil v nebo, jih bom položil v naročje nebeškega Očeta...” In prijel je Jezus prvi meč ter ga izdrl Materi iz srca. In nato vse, do zadnjega, prav narahlo in previdno, kot bi izdiral otroku trn. S kakšno ljubeznijo in spoštovanjem se je sam Bog dotikal svete bolečine! Zdaj ni bilo več stroge resnosti na njegovem obrazu, temveč radosten smehljaj. Mariji pa je prekipevala duša ter poveličevala Gospoda, ki ji je storil velike reči... Toda, joj - kakor bi se nenadoma zdramila iz lepih sanj! “Jezus, zakaj si mi potegnil meče iz srca? Ali je tvoje srce tudi prenehalo krvaveti? ” Kakor bi sc neka žalost skrivala v teh začudenih besedah. “Kako naj poslej tolažim ljudi, če ne bom sama trpela Z njimi? Kaj bodo rekle matere, če jih bom zapustiti osamele v bridkosti? Sin moj in Bog moj - vtakni mi meče nazaj v srce - naj trpim s teboj in ljudmi do konca sveta...” Spet se je nasmehnil Jezus in meči so spet zablesteli v materinih prsih. + + + Ko je velikonočna procesija šla mimo znamenja in so se ljudje mimogrede ozrli v sveto PriprošnjicO - glej, je stala tam kakor prej: v rdečem krilu in zelenem životcu, z modrim plaščem in s krono na gti' vi Sedem mečev ji je prebadalo srce. Toda od kod ta smehljaj na Marijinem obrazu? Res, tega poprej W bilo! In ta čudna luč — saj oljenka nima take svetlobe? “Raduj se, Kraljica nebeška, aleluja . . . "je odmetalo preko polja. Predno se bo v jutru velikonočne nedelje procesija vrnila v cerkev, bo sonce posijalo skozi meglo: Gospod je vstal! evangelij 2 OČMI dar večkrat sebe bolj kot nje. Pozabljala sva, da bolj ko je človek nebogljen, bolj je potreben ljubezni in skrbi, posebej, če je bolan in star. Jezus opozaija, da morava ljubiti stvari in ljubiti tako, da to ne bo v škodo najinemu ljubezenskemu odnosu do Boga. In zdi se nama, da sva prav v bolezni najinih staršev včasih hodila mimo Kristusa in ga zato nisva vredna. Oprosti, prijatelj bolnikov! NEVREDNA Še nekaj sva dovolila.— medsebojne prepire zaradi staršev in njihove bolezni ter skrbi zanje, namesto da bi naju skupne težave združevale. Prav sina in hčer sva ljubila bolj ko Kristusa v bolnih, ker sva mislila, da bodo skrbi za stare in bolne v hiši neprijetno delovale na otroka. Pozneje sva odkrila, da imata otroka več posluha za stare in bolne kot pa midva. Zelo sta se navezala nanje in jim rada na svoj otroški način pomagata. Odkrila sva, kako sta si otroška doba in starost sorodni. In spomnila sva se, da sva prehitro nehala biti otroka, stara bova pa kmalu ... Gospod, želiva te biti vredna in gojiti v sebi otroškega duha dobrohotnosti in ljubeznivosti do bolnih! KRIŽ Za pripadnost tebi, da bi tebe bila vredna, pa zahtevaš, da vzameva svoj križ. Očitno je bolezen v naši hiši dolgo bil največji križ. A za teboj sva bolj capljala kot hodila. Zanimivo, da je neprijetna stvar toliko težja, kolikor bolj se je človek otepa. Jezus pa pravi, naj vzameva bolezen in hodiva za njim. Tudi njemu življenje ni bilo rožnato. Včasih ni imel kaj jesti, ne kam glave položiti. A nosil je svoj križ in s tem bil vsem okrog sebe, posebno bolnikom, velik blagoslov. Križ ostaja križ, a širi blagoslov prav zato, ker po ^AK.0 radi rečemo:“Samo da bo zdravje, pa bo Vse v redu!” Res, zdravje je velik dar, ki se ga skoraj fedtio zavedamo šele, ko ga zgubimo sami ali kdo od “°mačih. Potem se večkrat ob bolezni ne znajdemo, ritožujemo se, tarnamo morda drug čez drugega in Sl s tern težo bolezni v hiši še povečujemo. Zakonca s*a si ob poroki obljubila, da si bosta ostala “zvesta v ^reči in nesreči, v bolezni in zdravju.” Prej ali slej pri-e Ufa, ko je treba to obljubo začeti uresničevati. To Pa gotovo ni lahko. Vendar, kot v nesreči spoznamo Prijatelja, tako si zakonca še posebej v bolezni pokala, kako se imata zares rada. Kristus, ki sta ga ob P°r°ki povabila medse, bo njun najboljši prijatelj in Pločnik v bolezni in njenem prenašanju. KDOR LJUBI Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom:“Kdor očeta ali mater bolj kot mene, ni mene vreden; 'J1 kdor ljubi sina ali hčer bolj kot mene, ni mene vre-en> in kdor ne vzame svojega križa in ne hodi za me-n°j’ ni mene vreden. ^Kd°r najde svoje življenje, ga bo izgubil. In kdor °j,e življenje zaradi mene izgubi, ga bo našel. Kdor vas Sprejme> mene sprejme; in jcdor mene Prejnie, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprej-me Preroka, bo prejel plačilo preroka; in kdor sprej-® Pravičnega, ker je pravičen, bo prejel plačilo pra- * ne§a- Kdor da komu teh malih piti le čašo hladne k ,e> ker je moj učenec, resnično, povem vam - ne 0 Zgubil svojega plačila” (Mt 10, 37—42). BOLEZEN Ve^enda ni zakona, ki ne bi imel kakšne velike teža-Kajina največja je — bolezen. Začelo se je pri star-niih VelUco so bolehali, večkrat tako, da sva se bala za °vo življenje. Pa so si spet opomogli. Te skrbi zanju ^ so naJu počasi začele utrujati. Ob bra- li evangeljskega odlomka sva začela razmišljati o na-err* odnosu do njih. Ljubila sva očeta in mater, ven- VITAL VIDER 2AKO n c ev /bOLNIK v družini / križu prihaja Kristus na skrivnosten način med nas. Tudi midva sva začela opažati blagoslov, posebno pri otrocih. Zrelejša postajata, z občutkom za potrebne, s sočutjem, plemenitim srcem in sposobnostjo, da se temu ali onemu odrečeta. IZGUBA Poročila sva se velikimi upi, da bova zaživela polno. No, res nama ni nič manjkalo. Dobila sva zelo lepi službi in prav tako stanovanje. Tudi otroka sta prišla, ki sva si ju tako želela. A potem je začela vedno pogosteje trkati bolezen na vrata in naju spravljati v nevo-ljo, jezo, včasih celo v obup. Izgubila sva tisto, kar sva imela že v roki — lepo urejeno, dovolj brezskrbno življenje dveh mladih ljudi. Tudi najina vera vate je doživljala krizo. Enačila sva namreč zvestobo tebi z vidnim blagoslovom, ki naj bi pomenil blagostanje in predvsem zdravje. Že sva mislila, da sva vse to dobila, našla kot nagrado za svojo vernost. Tudi molila sva, a predvsem tako, da bi kaj dobila od tebe. Vsaj dolgo časa sva molitev razumela tako: najti, dobiti... NAJTI Prav neverjeten je Jezusov način mišljenja, njegova logika in njegovo gledanje na življenje in vrednote v njem. Vse obrača na glavo, ali bolje morda: vse postavlja spet - na noge. Hrepenela sva po mirnem in udobnem življenju in vse storila, da bi bilo tako. Računala sva sicer in vključevala v ta svoj “načrt” redne težave, predvsem z otrokoma. Ko se je vse o-bmilo, ko sva začela izgubljati svoje življenje, kakor sva si ga zamišljala, sva najprej doživljala tudi izgubo miru in notranjega zadovoljstva. Ko sva pa zdaj zaradi tebe začela stvar gledati drugače, se tudi notranje počutiva drugače. Kot skozi trdo zemljo, ki jo je zima zamrla, spomladi požene drobna, komaj opazna, a močna klica, tako se dogaja tudi nama. Skozi razočaranje in notranjo otrplost se počasi a gotovo o-glaša zaupanje v nekaj globljega od udobja. SPREJETI Že večkrat sva slišala ali brala, da Jezus ljudi na neki način enači s seboj. Kdor sprejme bolnika, njega sprejme. Kako drugačni se nama zdijo najini bolehni, včasih tako nebogljeni, a tudi sitni starši. Skoraj neusmiljeno je to Jezusovo istovetenje z vsemi, posebej prizadetimi. Da, prav on je navzoč v najinih bolnih starših in prav njega negujeva, streževa, prenašava — ali pa nad njim mrmrava, osorno govoriva in ga včasih malo tudi zanemarjava. Ponovno — oprosti! Vendar, ali ne bi ta “oprosti” morala reči spet svojim staršem ... In kot da to še ni dovolj. Jezus trdi še več. Ce sprejemava ali ne sprejemava te bolne in ostarele ljudi, potem sprejemava ali odklanjava ne samo Kristusa, ampak tudi tistega, ki je njega poslal, Očeta. Kako se torej spreminjajo odnosi med nami, če jih gledamo s Kristusovimi očmi! PLAČILO Kristjanom radi očitajo, da delajo vse za plačilo. Pa vendar dela vsak človek vse prav zato, da bi bil deležen nekih vrednot, se pravi, da bi prejel plačil0 na ta ali oni način. Vrednota sama, za katero se boriš, je že plačilo. Zato ni čudno, da Jezus obljublja obogatitev z vrednoto sprejemanja sočloveka in s ten1 njega. Ne more biti drugače. Dobro je po svojem bistvu blagodejno, osrečujoče, zasičujoče. Zato Je' zus govori o odnosu med sprejemanjem vrednote in med plačilom za ta sprejem. Plačilo preroka sprejem preroka, plačilo pravičnega za sprejem pra' vičnega. Torej — če sprejemava v bolnih Kristusa in po njem Očeta, nama preostane plačilo samega božjega Sina in neskončno ljubečega Očeta. Neverjetno, pa vendar resnično. Prav obstala sva ob tem Spoznanju in ob dosedanji najini slepoti. Seveda, nu* dva bi nehote rada to plačilo takoj. A Jezus obljublja-da ga bova sprejela ob svojem času in na svoj način-Čas in način rajši prepuščava tebi, dobri Bog! DAJATI Kot da naju hoče Jezus na vsak način prepričati, da je res tako kot trdi, in da se splača ves trud, k° sprejemamo človeka. Kot da gre za matematično natančnost v božjem “preračunavanju” naših dejanjv korist bližnjega. Čaša hladne vode ne bo pozabljena-ne bo ostala brez osvežujočega odmeva. Nama se je prav ob skrbi za bolne starše tolikokrat zazdelo, da izgubljava čas, da gre toliko besed, gibov in potov -v prazno. Kristus pribija, da je in bo resnično tako. ker nama to on sam pravi: Skrivnostno pravilo t3 srečo, ki ne mine, je torej - dajati. Kdor da, ta notranje razbremenjen in obogaten obenem. In ne bo izgubljal bistva svojega življenja. LJUBITI Skrivnostna je povezava Kristusa človeka in Jezusovega učenca, ki skuša živeti svoje krščanstvo v lju' bežni do bližnjega. Kako “ljubiva bližnje”, dokler s° le-ti kolikor toliko daleč ... A ko gre za najbližje i*1 z boleznijo prizadete, tolikokrat odpoveva. Jezus pa poudarja, da se istoveti predvsem z malimi, se pr3^ s tako ali drugače potrebnimi, neprivlačnimi, na r° odrinjenimi. Mati Terezija hodi po Indiji, njene delavke po drugih straneh sveta, a našle bi delo tud* pri nas . . . Tudi v najinem domu? Ne - midva želiva izpolniti svoje poslanstvo, ki ga imava v svojem last' nem domu! Saj tudi že midva od časa do časa čutiva klice bolezni. Ali se ne bova na najino nebogljenost najbolje pripravila z vlogo Jezusovih učencev, ki Uu' bita? LEV d£TELA: Sporočila o duhovni pomladi vstajenja Mnogokrat so slovenski pesniki in pisatelji na izrazit in izviren način spregovorili o "novem življenju, ki vstaja v tebi in meni", to notranje človeško življenje pa so tudi znali povezati s skrivnostno lepoto velikonočnega božjega vstajenja sredi radostno se prebujajoče pomladanske narave. Vsaki bilki se je bila približala Velika noč, potok 16 Prepeval svoj pozabljeni haleluja in ptič na veji je *ačutH radost in moč v svojih krilih in se povzpel čez P°lje na pozlačeni cerkveni križ." Tako je v neki črti-"'^Pisal pokojni Ivan PREGELJ, mojster izrazite, . rušene besede in poglobljene duhovnosti. Pregelj 16 M tisti, ki je veliko noč znal objektivno razčleniti ' samosvoje upodobiti. Zanj ta praznik ni bil le šu-a Pesem vstajenja in pomladne narave, temveč ; l' prazn'k osebnega spraševanja vesti, praznik muk, ania resnice in iskanja pravilnejše poti. Nekje pri-***. da so se na veliko noč “ljudje praznično lekli in so prišli iz belih hiš". Vendar Pregelj ne 0re obstati pri tej zunanji praznični podobi, temveč r a*e razmak med svečano prazničnostjo in trpko v v°jenostjo:"Zavida človek takim obrazom, ki so I' in so oči veselo odprte in srca polna h repen e-'n ljubezni in je v dušah vera in zaupanje veli-t' • • Ozrl se je bil po potu, ki ga je bil dohodil, in in h ol3stal’ zatopljen v svojega srca praznoto °žje in človeške narave vstajenje." ? fe9'e// pa je tudi tisti, pri katerem pomlad bujno 'ši:"Vse diši. Diši laz in prod diši. Diši cesta, ki r Okovje in robidovje je naneslo nanjo bogate • Diši skalna steza nad cesto, s svojim bohotnim 0rn in volovjim jezikom. Celo rosa diši. Vas diši. st^6- mol(re barve, sama svežost. Iz skale nad ce-sika na cesto, da je mokrotna in ni blatna in je in • t0pi° 'n ni soparno in je žensko lice mehko Z(,n' raskavo in so oči nevestine vlažne in vedre in *n 6' lds, N. S. l/V. 2160 (Vhod v pisarno in stan za cerkvijo!) Telefon: (02)637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent, 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 Telefon: (02)682 5478 7. aprila — Velika sreda. 7:00 zvečer, sveta maša in postna pobožnost. 8. aprila — Veliki četrtek. 7:00 zvečer, sveta maša zadnje večeije, umivanje nog, prenos Najsvetejšega v “ječo” in molitve do desete ure zvečer. 9. aprila - Veliki petek. 3:00 popoldan, obredi velikega petka z branjem pasijona, češčenjem križa in svetim obhajilom. Izpostavitev Najsvetejšega v božjem grobu. 7:00 zvečer, sveti križev pot, češčenje Najsvetejšega v božjem grobu. 10. aprila, Velika sobota. Ob drugi in peti uri popoldan, blagoslov veliko- nočnih jedil. Češčenje Najsvetejšega v božjem grobu. 7:00 zvečer, blagoslov novega ognja, velikonočne sveče, krstne vode, obnovitev krstnih obljub, sveta maša velikonočne vigilije, vstajenje in procesija z Najsvetejšim. Blagoslov jedil. 11. aprila - Velikonočna nedelja. 8:00 zjutraj, zgodnja sveta maša z ljudskim peljem- 9:30 dopoldan, slovesna sveta maša ob zborovem petju. 11:00 dopoldan, pozna sveta maša s petjem rnja-dinskega zbora. WOLLONGONG, 5:00 popoldan, velikonočna slovenska maša, blagoslov jedil. CANBERRA, 6:00 zvečer, praznična služba božja- BRISBANE, 11:30 dopoldan, slovenska maša, 6:30 zvečer pa v SURFERS PARADISE. 18. aprila - Bela nedelja. 9:30 dopoldan, slovenska služba božja. NEWCASTLE, 6:00 zvečer, praznična sveta maša- BRISBANE, 6:00 zvečer, praznična služba božja- (Slovenska maša, ki bi bila po običajnem sporeduv Canberri to nedeljo, tokrat odpade, ker je bila že prej' šnjo nedeljo.) 25. aprila — tretja velikonočna nedelja. 9:30 dopoldan, slovesnost ZLATE MAŠE dr. Ivan3 Mikula. Po maši piknik na cerkvenem dvorišču, & dveh popoldan pa v cerkvi pete litanije Matere božje z blagoslovom z Najsvetejšim. BLAGOSLOV JEDIL bo pri Sv. Rafaelu na velik0 soboto ob dveh in ob petih, enako zvečer po vigil11! maši in na velikonočno nedeljo po vseh mašah. Tudi pri mašah tega dne po drugih naselbinah. Takole je izgledala naša dvorana na dan 16. marca, ko jo je ujel fotograf Prav za prav bi moral napisati "n®*3 bodoča dvorana". Kar prepočasi jo1V damo, se mi zdi — vzelo bo še do\9° časa, da se bodo zidovi dvignili od t3 in jih bo streha pokrila . .. Tudi od tebe zavisi, dragi sydneys*° rojak! Si že kaj sodeloval — z darom a1 delom? Ob velikonočnih praznikih spomni tega našega skupnega nedoko’1' čanega dela! OSTALE NEDELJE je služba božja pri Sv. Rafaelu vsakič ob 9:30 dopoldan, vigilna maša, ki zadosti nevski dolžnosti, pa vsako soboto ob sedmih zvečer. °1 ure pred mašo je vselej prilika za sveto spoved. Hdite pravočasno, ker je spovedovanje nujno zaklju-eno Pet minut pred pričetkom maSe. CANBERRA ima slovensko službo božjo vsako tre-J° nedeljo v mesecu, v aprilu pa izjemoma na drugo nedeljo, 11. aprila, ko obhajamo veliko noč. Je redno Ked Hillu (cerkev sv. Bede), vogal Nuyts in Hicks s- Čas: ob šestih zvečer. Pred mašo spovedovanje. Naslednja slovenska maša bo 16. maja. bRISBANE in SURFERS PARADISE bo za veliko n°č obiskal dr. Ivan Mikula Naslednjo nedeljo, 18. ap-a’ pa bo prišel za službo božjo afriški misijonar P- EVGEN KETIŠ, ki bo po maši pokazal še nadaljna Va filma iz svojega misijona v Togu. Vabljeni! WOLLONGONG ima, kot omenjeno, slovensko na velikonočno nedeljo, nato pa spet 9. maja. Se'ej ob petih popoldan v Vila Maria kapeli. NEWCASTLE ima slovensko mašo na belo nedeljo . ■ aprila) in na binkošti (30. maja), vselej ob šesti zvečer v Hamiltonu. Pred mašo prilika za spoved, maši pa običajna čajanka v dvorani. boto Pj*AZNIK JOŽEFA-DELAVCA obhajamo na so-'to 1 ■ maja. Imamo vigilno mašo in začetek šmar-ne pobožnosti, ki bo v maju vsako sredo in sobo-°b sedmih zvečer, ob nedeljah pa pri mašnem opra-p°b 9:30 dopoldan. . ndite v čim večjem številu, saj so bile doma šmar- ttice naša narodna pobožnost. Marijin narod smo. NA ROMANJE k Lurški Materi božji v Earivvood na nedeljo 23. maja že zdaj vabimo. Prihranite si to nedeljsko popoldne za udeležbo! Pričetek bo ob tretji uri z mašno daritvijo, nato pa bomo imeli tudi šmamično pobožnost. $ PIRHOVANJE na velikonočni ponedeljek bomo imeli tudi letos: 12. aprila od šeste ure zvečer dalje v Aubum Town Hall. Rezervirajte si prostor na tej prireditvi, katere doprinos bo za gradbeni sklad naše cerkvene dvorane. Igral bo ansambel “Alpski odmevi ” in Štefan Šernek, ki ansambel vodi, je plačilo tega večera ansamblu poklonil gradbenemu fondu. Iskrena zahvala. Na sporedu je t\idi srečolov, nagrade pa smo že objavili v velikonočnem Rafaelu. Ker je aprilska številka MISLI izšla tako hitro za marčno, bo prihodnjič kaj več poročil od nas. P. VALERIJAN VELIKA NOČ — PRAZNIK OSVOBODITVE IN SREČANJA O veliki noči obhaja vsa Cerkev slovesni praznik odrešenja. Zato je najnižja stopnja pripadnosti Kristusu In Cerkvi, da se kristjan vsaj v tem času v polni meri udeleži evharističnega slavja: gre torej tudi k mizi Gospodovi. Tudi pravilno nadzorstvo nad svojo vestjo in srečanje z usmiljenim Bogom v zakramentu pokore naj bo v velikonočni dobi tako-rekoč mejnik za to, da se kristjan odreče grehu in tam znova prične, kjer mu je to potrebno. „Če ste vstali s Kristusom, iščite, kar je zgoraj; kar je zgoraj, po tem hrepenite!" (Kol 3, 1—2) VELIKA NOČ DAJE POGUM DO ŽIVLJENJA! rri£loivoi TUDI LETOS se je ljubljanska teološka fakulteta ob prazniku (8. marca) spomnila svojega zavetnika sv. Tomaža Akvinskega. Z apostolskim nuncijem Cecchinijem so somaševali vsi slovenski škofje, bogoslužja pa so se udeležili tudi številni gostje. Ob tej priliki je nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar izročil znanemu skladatelju dr. Matiji Tomcu diplomo in z njo naziv častnega doktoija ljubljanske teološke fakultete. Dr. Matija Tomc je to visoko počastitev prejel za izredne zasluge za cerkveno glasbo. Njegovo glasbeno delo je tesno povezano s pokoncilskim prenavljanjem liturgije in presajanjem latinskega bogoslužja v slovenski jezik. Kot skladatelj pa ni ostal samo na cerkvenem polju, saj-je plodovito komponiral tudi svetno glasbo, zbiral narodno glasbeno bogastvo in se vseskozi uveljavljal tudi na instrumentalnem področju. Njegovo ime bo za vselej zapisano v zakladnico slovenske glasbe (le da danes žal tako radi ob njem pozabijo pripisati, da je skladatelj dr. Matija Tomc po poklicu v prvi vrsti - duhovnik...). DOMA je nenavadno veliko tatvin po cerkvah. Veliko iskalcev starin poskuša priti do njih na zvijačen ali pa kar naravnost nasilen način. Preseneča dejstvo, da so na sorazmerno majhnem področju — Škocjan-Šentjemej-Dobova — bilo v enem samem mesecu oropanih nekaj podružnih in tudi ena župnijska cerkev. Nenavadno velik poseg je bil v župnijsko cerkev v Dobovi, kjer je nezaželjeni “gost” kar s sekiro razbil velika hrastova vrata, ki vodijo v zakristijo. Zmanjkalo je nekaj postaj križevega pota. Na Otoku v škocjanski župniji pa je izginil dragocen kelih. V Zabukovju so se oskrbnici cerkve predstavili neki “gostje” kot strešni mojstri, češ da so zmenjeni z župnikom, da pregledajo streho. Župnika ni bilo doma, ženica pa jim kljub prepričevanju ni hotela na svojo roko izročiti cerkvenih ključev. Končno se je izkazalo, da je bilo njeno nezaupanje pravilno: nihče ni naročil teh “strešnih mojstrov” - bili so navadni izurjeni mojstri - kraje. POMANJKANJE elektrike je v Sloveniji vsako leto večje. V letošnjem januaiju so potrebovali 795 Mkw elektrike, proizvajali pa so samo 450 milijonov kw ur. Da pokrijejo razliko, so nekaj električne sile uvozili, nekaj pa - zmrzovali. O ZLATEM JUBILEJU poroke smo brali v eni zadnjih “Družin”. Slavila sta ga Martin in Kristina IFKO iz Doljne Bistrice v Prekmurju. Martin je bil dolga leta cerkveni ključar in je še zdaj delaven v župnijskem svetu, Kristina pa je tudi vedno rada pomagala pri cerkvi ter ob marsikateri domači slovesnosti v župnišču. A zlata poroka sama na sebi še ni nekaj tako posebnega, saj jih je povsod kar precej. Kar je ob naših dveh zlatoporočencih zanimivo tudi za nas v daljni Avstraliji, je dejstvo, da sta jubilanta v svojem zakonskem življenju bila nič manj kot 64-krat naprošena za botra. Razumljivo nista nobenim staršem novorojenčka aU novorojenke prošnje odbila. Zlasti sta imela čuteče srce za revne, saj je prav tem včasih tako težko vprašati koga za botra. Bog ju ni obdaril z lastnimi otroki, obdaroval pa ju je s tako številnimi duhovnimi sinovi in hčerami. Bi; ti tolikokrat krstni boter je gotovo rekord ne le v meji domače župnije, ampak verjetno daleč čez njene meje, če ni celo rekord za celo Slovenijo. Naj za konec omenim, daje Martin brat naše sestre Silvestre, ki deluje v Melbournu. Ona bo bratu in nje' govi ženi posredovala tudi naše čestitke. ZOPET smo brali — kot že tolikokrat poprej, da zveni že kakor lajna - o seji članov komisije SR Slo SLO VENI AN FUNERAL SER VICE 724 5408 A.F.D.A. 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. ^nije za odnose z verskimi skupnostmi, ki je ocenila, a ^ “odnosi razvijajo pozitivno in v duhu strpnosti, er da verske skupnosti v naši republiki svojo dejav-"0st opravljajo v pretežni meri v skladu z našimi žalskimi predpisi”. To stalno poudarjanje “pozitivih odnosov” zveni že smešno in pove vsaj malo raz-&*edanemu bravcu, zlasti še nekomu, ki živi v svobod-nern demokratičnem svetu, ravno nasprotno. Govori 0 napetosti, ki ji ni in ni konca. Govori o pritisku z ne strani, ki ima vso oblast, in o strahu z druge, ki jo Pazijo na vsak korak, da jo lahko spet zagrabijo za yrat- Samo stopinja od milostno dovoljene poti, pa ^5 Pade: Ni ti dovoljeno, to pa že diši po klerika- Pri vsem “napredku odnosov” je za vsakega, ki ima Prte oči, neprikrito dejstvo: komunizem se ni spremenil niti za las. Lahko spremeni ime v socializem, a lepše zveni; lahko spremeni svoje metode in svojo tiko, ker mu tako bolje služi - za isti cilj. Zanj je e^a še vedno opij za ljudstvo, kar jasno izražajo strani skih učbenikov, pa naj še tako in tolikokrat po ,,0a “dobre odnose med verskimi skupnostmi in blastjo”... tabor slovenskih pevskih zborov je v počasti- * 30—letnice prvega javnega koncerta Slovenskega v teta, ki ga tudi mi v Avstraliji poznamo, povabil ^kraj svojega zbirališča, Šentvid pri Stični, sedanje nekdanje člane tega priljubljenega in tudi uspešne-ya ansambla. Na prireditvi so poudarili zasluge Sionskega okteta pri porajanju Taborov, na katerih e 2birajo pevci iz vse Slovenije. v Mariboru pa je bil nedavno že tradicionalni nimar za zborovodje mladinskih zborov. Privabil stv°k°li 200 zborovodij iz Slovenije in tudi zamej-a- Udeleženci so se seznanili z umetnostjo diri-s,,anja in vodenja zborov, z interpretacijo sodobnih ac*b in z nego otroškega glasu, sekakor smo Slovenci narod pevcev. Če česa, ^ v domovini ne manjka vseh vrst pevskih zborov. ^ SLOVENSKI GOSLAR - Blaž Demšar - je umrl. J egov o življenjsko delo je bilo — preko 600 instru-v entov. Ime goslarja Blaža je znano tudi izven slo-ren.s th meja, saj je o njem pisala ugledna angleška beria The Strand”, omenjen pa je tudi v angleških, piskih in čeških leksikonih. Številni umetniki, ki . aanes igrajo na njegove instrumente, jim priznavajo edno lep ton. Mnogim mladim violinistom je goslar u rad pomagal na razne načine, zlasti seveda z z Plačnim popravljanjem instrumentov. kuh LJUBLJANI že lepo vrsto let deluje Ameriški Ufni center, ki ima svoje prostore v Cankarjevi u- lici. Dnevno ga obišče okoli petdeset ljudi, med njimi zlasti študentje. Saj ima to kulturno središče knjižnico s približno šest tisoč knjigami različnih literarnih zvrsti, 700 različnih enciklopedij, slovarjev in leksikonov ter okrog 80 različnih ameriških revij in časopisov. Knjižnica ima za izposojanje knjig vpisano članstvo, katerega število je narastlo že na 600. Stalnega sporeda Ameriški kulturni center nima, prireja pa vsako leto kar lepo število strokovnih predavanj in pa filmskih predstav. PRAV ZANIMIVE prihajajo včasih mimogrede na dan v naši mili domovini-. Vinko Ošlak, slovenski pesnik in publicist (včasih malo preveč glasen in odkrit) je pred nekaj meseci v svojem stanovanju slučajno odkril — tajne prisluškovalne naprave. Pred njim jih je pred leti v svojem stanovanju našel tudi Edvard Kocbek in jim posvetil celo eno svojih pesmi. Enako so tajne naprave za prisluškovanje pogovorov našli v počitniški hišici ljubljanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika. No, za te tri zdaj vemo, ker so slučajno prišle na dan. Težko pa je misliti, da bi bile edine po dragi domovini, četudi so “človeške pravice v Sloveniji vseskozi upoštevane”, kot se je nedavno izrazil rojak, ki je bil pri nas na obisku. CELJANI preko sto odlikovanj, ki jih je pred leti poslal Tito, niso izročili patizanskim borcem. Sedaj pa jih je občinska organizacija vrnila v Beograd. Zakaj jih niso izročili, pa ostane za enkrat odprto vprašanje. KOROŠKA POJE je znano geslo koncertov, ki jih v Celovcu prireja Krščanska kulturna zveza. Tudi letos 7. marca je bila velika koncertna dvorana nabito polna. Tokrat so se tudi posebej spomnili 80-letnice koroške pesnice Milke Hartmanove. Poleg novega celovškega škofa se je koncerta udeležil tudi ljubljanski nadškof, ki ga naši koroški bratje zelo cenijo. Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna za vsakovrstna avtoldeparska dela, avtobarvanje in podobno. Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice. A. V. MOTOR BODY REPAIRS 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, VIC. — Telefon delavnice 221 5536 TOVVING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232-4314 Rojak VOJKO VOUK dr r Vstali Kristus. Alex Ross. BERILO-Apd 10, 34a. 37-43. i|L| KO JE VSTAL OD MRTVIH, SMO Z NJIM JE[ Bomo, foseda Tiste dni je Peter spregovoril: Vi veste, kaj ser»21^ Judeji, začenši v Galileji, po krstu, ki ga je oznanjal Janez: kako je Bog s Svetim Pj Sq °eio mazilil Jezusa iz Nazareta, ki je ho- 'ILi.. 'li obsedeni po hudem duhu, zakaj Bog - ... tfl |1\ je naročil, naj ljudstvu oznanimo in spričarnSg^11- ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih. O njem spričujejo vsi preroki, da d 111 inienu odpuščanje grehov vsak, kdor vanj veruje. EVANGELIJ-Jan 20, 1-9. iR-n. POTREBNO JE BILO, DA JE KRISTUS VST\ v IH bj|a |l Prvi dan tedna je šla Marija Magdalena zgodJ| pe * tema, h grobu in videla, da je kamen od groba odvaljen. Tekla je torej in prišla k *ne Ve ,n k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: "Gospoda so vzeli iz 9%paj ' *cam so ga položili." Peter in oni drugi učenec sta se torej odpravila in šla h ^p0v^.sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. Sklonil se je '/ gr0k6.n? tleh - vendar ni vstopil. Tedaj je prižel tudi Simon Peter, ki je Šel za njim, in iji, . ' Videl je, na njegovi glavi, ni ležal ^1 rw. Pak prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, namreč še umela pisma, da mora vstati od m^1 da so povoji na tleh, in da prvi h'"' posebej, zvit na drugem mestu. 9robu, in je videl in veroval. Nista GOSPODOV DAN DOGODKI velikega tedna so privedli do smrti Jezusa na križu. Apostoli, možje, so se v strahu poskrili v Jeruzalemu, in nekateri izmed njih so že odhajali na deželo, noseč v svojih srcih trpek občutek poraza. Le žene so ostale zveste Kristusu celo po Njegovi smrti. Hitele so ob prvi zori nedeljskega jutra h grobu, da tamkaj skončajo s pogrebnimi opravki, kakor jim je velevala njihova ljubezen. V trenutku se je vse spremenilo. Gospod je vstal - “glejte prostor, kamor so ga položili”, sta govorila angela v grobnici Potem se je prikazal ženam, ki so vse zmedene odhajale od groba, da obvestijo apostole o poslednjem dogodku. Od radosti ob Kristusovi prisotnosti so padale na obraz in objemale njegove noge. Tudi drugim se je potem prikazal " Magdaleni, Petru, enajsterim... Kljub preživi zavesti poraznih dogodkov po zadnji večerji, je bil še vtisnjen v spominu apostolov tisti prizor pri tem obedu, ko jim je Jezus v tišini slovesnosti, presegajoči vse druge obede z Njim, govoril skrivnostne besede: “To je moje telo, ki je za vas darovano. Pijte od tega vsi, kajti to je mojo kri, za vas prelita v odpuščenje grehov. ” Tako sta tudi učenca — apostola na begu v Emaus, po razsvetljenju božjem spoznala vstalega Kristusa prav po lomljenju kruha. Vsa izven sebe ob tem spozna' nju sta hitela v Jeruzalem, da tudi drugim podasta njuno spoznanje. S p pin°tern se vstali Kristus večkrat pridružil sku-ap aPostolov pri obedu. V občestvu obeda, ko so jih s Kristusom iz iste sklede jemali jed, ki in z ° °^repčala in jih hranila pri življenju, so rasli °*eli tudi v notranjem življenju. znov Vrtebohodu Kristusa so se apostoli in učenci ^s? /* z^ra^- Družila jih je njihova navezanost na /e £ e^a in njihova medsebojna ljubezen. Jasno jim 2br„tf Po razsvetljenju Svetega Duha, da se morajo ttnn Ha dan tedna, ki jim je ostal živo v spo-ZbraV kot DAN GOSPODOVEGA VSTAJENJA. sp0nj. 50 se, da skupno in bratovsko praznujejo v je ^ jnu na Vstalega. Svest si dolžnosti, katero mu je Vo.KristUs z besedami: “To delajte v moj spomin“, izreL ja Pristopil k mizi, blagoslovil kruh in vino ter ftiojai. Kristusove besede:“To je moje telo. To je 0 , ri- Prejmite od tega vsi!...” s ei so se stalno zbirali na ta dan tedna, kate- rega so pričeli imenovati GOSPODOV DAN -kuriake. In tako je ostalo skozi vsa stoletja do danes. Tudi v našem stoletju se v Cerkvi še vedno vrši to praznovanje. Drugi vatikanski cerkveni zbor je posebej poudaril, da se Cerkev vedno zaveda te naloge, ki je proslavljanje odrešilnega dela njenega Ženina. Vsaka nedelja je za kristjane MALA VELIKA NOČ, ko se zberejo k evharistični proslavi, k maši - prav kakor so to storili apostoli okoli vstalega Zveličarja in ponavljali po Njegovem vnebohodu. V življenju slehernega vernika se mora upodobiti odrešilno delo Kristusa - Njegova smrt in Njegovo vstajenje. Prav zato nas Cerkev zbira nedeljo za nedeljo, da po bogati cerkveni liturgiji na skrivnosten način doživljamo veliko noč in da se v nas v teku časa bolj in bolj izrazito upodobi obraz našega Odrešenika. To je pravi pomen nedeljske maše. V ta namen se tudi mi zberemo vsako nedeljo, da v skrivnosti vere doživljamo Kristusovo smrt in Kristusovo vstajenje. Morda ob tem zdaj bolj razumemo tisti vzklik, ki ga pri vsaki maši po spremenjenju ponavljamo: Tvojo smrt oznanjamo, Gospod, in Tvoje vstajenje slavimo, dokler ne prideš v slavi! In kakor je apostole in prve učence družila pri vsaki mašni daritvi - kot smo prej omenili - navezanost na Vstalega in njihova medsebojna ljubezen, tako tudi nas. K nedeljski maši nas mora privesti ljubezen do Kristusa vstalega. Okrog oltarja se naj zberemo v globoki hvaležnosti do Njega, ki je šel za nas skozi tako trpljenje in smrt — popolnoma prostovoljno, v pokorščini do nebeškega Očeta in iz ljubezni do nas. Z vero v Njegovo vstajenje mu dokazujemo lastno pripravljenost raje vse pretrpeti kot pa mu postati nezvest. Mučenci vseh stoletij so prav v mašni daritvi in evharističnem združenju s Kristusom črpali tisto moč, ki so jo bili potrebni za sprejem največje žrtve - ko so bili sami razpeti na križ. Muke so prenesli v ljubezni do Kristusa in v zavesti lastnega vstajenja v Njem K nedeljski maši pa nas mora privesti tudi medsebojna ljubezen. Bratje in sestre smo v vstalem Kristusu, Njegovo je naročilo, da se ljubimo med seboj. Brez te ljubezni smo si tujci, tujci pa se ne zbirajo k skupnemu obedu. Pri sleherni mašni daritvi nas mora napolnjevati zavest, da smo del božje družine, zbrane okrog oltarja. Ne le gledalci, ampak sodelavci, soda-rovalci, soudeleženci, z istimi bratskimi pravicami in dolžnostmi Če tako vzamemo mašo, potem bo vsaka nedelja za nas zares GOSPODO V DAN - MALA VELIKA NOČ. p. basil' ~ ' ; ^ . . hipka Fr. Basil A. Valentine, O. F.M., Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 8618118 in (03) 861 7787 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne Slomšek House, 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874 + Malo me skrbi, da ta velikonočna številka mogoče ne bo prišla v roke naročnikom pred prazniki. Čas je tako kratek ... V kolikor je v moji moči, bom poskusil vse, nisem pa edini faktor. — Za vsak slučaj bom velikonočni spored v tej številki še enkrat objavil: LETOŠNJI VELIKONOČNI SPORED. MELBOURNE: Cvetna nedelja (4.aprila) — Maša ob osmih kakor običajno ob nedeljah, ob desetih pa na prostem pri lurški votlini (seveda v lepem vremenu, drugače bo v cerkvi). Pred mašo blagoslov butaric, oljk in drugega zelenja. Pripravite butarice svojim otrokom, nekaj pa jih bodo imele pred mašo naprodaj tudi članice Društva svete Eme. Blagoslovljene oljčne vejice boste dobili vsi. Veliki četrtek (8. aprila) - Ta dan obhajamo spomin zadnje večeije in ustanovitve presvete Evharistije. Spominska maša bo ob pol osmih zvečer. Pred in po maši prilika za spoved. Veliki petek (9. aprila) —Dan spomina Jezusove odrešilne smrti na križu. Ob enajstih dopoldne pobožnost križevega pota na dvorišču pred lurško votlino (v slučaju slabega vremena v cerkvi). Prilika za spoved. Obredi velikega petka (molitve in branje pasijona, razkrivanje in češčenje križa, obhajilo vernikov) bodo ob treh popoldne. Po obredih skupni obisk božjega groba v lurški votlini. Prilika za spoved. Velika sobota (10. aprila) — Ves dan je prilika za velikonočno sveto spoved, samo pokličite patra v Baragovem domu, pa bo na razpolago. Pomenljive obrede velikonočne vigilije bomo pričeli ob osmih zvečer, v lepem vremenu seveda pri lurški votlini. Blagoslov novega ognja, velikonočne sveče, vode . . . Branje beril. Obnovitev krste obljube, ali pa bomo morda spet prisostvovali tudi krstu. Sledi maša vigilije, po njej pa domači običaj VSTAJENJA s procesijo, ki jo bomo zaključili z blagoslovom z Najsvetejšim. Po končanih obredih bo blagoslov velikonočnih jedil. Kdor želi odnesti domov novoblagoslovljeno vodo, naj prinese s seboj stekleničko. Velika nedelja (11. aprila) - Maše ob osmih, ob desetih in ob petih popoldne. Deseta maša bo slovesna in v lepem vremenu pri lurški votlini. Pred vsemi mašami bo tudi prilika za velikonočno spoved, po mašah pa blagoslov velikonočnih jedil. Ker je letos velika noč na drugo nedeljo v mesecu, slovenski duhovnik pa en sam, morata tokrat odpast« običajni slovenski maši v Geelongu in v St.Albansu. Velikonočni ponedeljek (12. aprila) — Ta dan imamo običajni nedeljski spored maš: ob osmih in pa ob desetih. Pred vsako mašo je tudi spovedovanje. + + + ST. ALBANS in okolica (Sunshine, North in West Sunshine, Ardeer, Deer Park, East Keilor, Avondale Heights. . .) ima priliko za sveto spoved na veliko sredo (7. aprila) ob osmih zvečer v cerkvi Srca Jezusovega. In ne pozabite: na velikonočno nedeljo popoldanska slovenska maša v St. Albansu odpade, četudi je to druga nedelja v mesecu! GEELONG in okolica: Prilika za slovensko velikonočno spoved bo na veliki petek (9.aprila) ob sedmi!1 zvečer. Cerkev Svete Družine, Bell Park. (Naj tu gee' longškim rojakom še enkrat povem, da letos slovenska maša zanje na drugo nedeljo v aprilu — velikonočna nedelja - odpade!) NORTH ALTONA in okolica (Yarraville, Altona, Newport, Williamstown, Altona Meadows, Spoots-wood, Footscray. . .) bo imela slovensko spovedovanje na veliko sredo (7. aprila) od 4.30 do 6.00 popol' dne. Cerkev sv. Leona Velikega. SPRINGVALE in okolica (North Springvale, Mul' grave, Noble Park, Clayton, Bentleigh in East Benth-leigh; Dandenong . . .): Slovensko velikonočno spO' ved lahko opravite v cerkvi sv. Jožefa na torek vel*' kega tedna (6. aprila) zvečer od sedme do osme ure- MORWELL in okolica: Rojaki Gippslanda imaj0 priliko za slovensko spoved v ponedeljek velikega tedna (5. aprila) ob sedmih zvečer. Cerkev Srca Jezusovega. BERRI, S. A., je letos prevzel adelaidski p. Janez. TASMANIJA bo imela slovensko mašo na belo ti? deljo (nedelja po veliki noči, 18. aprila).Cerkev sv Terezije, Moonah (Hobart). Potrudite se, da se ma^e (pričetek je ob šestih zvečer, pred mašo prilika spoved v domačem jeziku) udeležite, da nas bo vep in bo srečanje lepše. Samo dvakrat na leto imate prl' liko biti pri slovenski maši — izrabite jo! Poroko smo imeli v naši cerkvi medtem eno: dne jj- marca sta si obljubila večno zvestobo Colin Camp-^ in Irena Klemenčič. Ženin je prišel s starši kot °tr°k iz Anglije, nevesta pa je iz slovenske družine v Albansu, rojena v Carltonu, krstil pa sem jo v avvthornu. — V isti cerkvi sem pred leti krstil tudi erko Valenčičeve družine, Margaret, ki je 20. mar-stopila pred oltar svoje župne cerkve v Noble Par-u- Njen življenjski drug je Noel Phelan, avstralskega r°du. - Obema paroma iskrene čestitke! * Krsti so bili štirje. Dne 13. marca so prinesli iz peysborough Kathlyn Kandys. Osrečila je družino . rj*nka Tomažina in Lolite r. Ong. — Naslednji dan j6 krstna voda oblila Kristino Marijo. Prinesla sta jo Mesarič in Zdenka r. Pavlovič iz Noble Parka. r isti dan (14. marca) sem krstil tudi dvojčici ?aro Marijo in Alito Marijo. Sta novi članici družine eyka Volf in Ane r. Vadas, Lalor. l okrat pa kar same punčke! Vsem štirim obilico zJe8a blagoslova na življenjsko pot! Napovedana postna tridnevnica. kot priprava na e jkonočne praznike, ki jo je vodil afriški misijonar 1 hu Cn’ je leP° uspela. Udeležencev bi bilo sicer v^o več, a tu v zdomstvu nikoli ne gremo na veliko: Jen' smo biti zadovoljni tudi z uspehi manjšega for-le*i ^se^a^or: kdor se je te duhovne obnove ude-]■’ je nekaj pridobil; kdor je pustil priliko neizrab-|?° mimo, je nekaj izgubil za vselej... udi spovedovanja je bilo že kar precej, kar mi bo ovo olajšalo predvelikonočne dneve. ^ • Evgenu se iskreno zahvaljujem za vse njegovo ® med nami. Upam,. da so tudi misijonski filmi žn Uc*e'eženci znova poživili naš čut krščanske dol-krnf' ^ratov sestra, ki nimajo niti vsakdanjega in čaše dobre pitne vode ... P. Evgen me je naprosil, če bi v “tipkariji” objavil kak °V0 za^va^° vsem> ki so mu za misijone poklonili ^ar- Ne ve niti njih števila, kaj šele imen, ve pa fer r’ 'n bo sleherni dar obilno poplačal. Pa-čui misij°nar vse dobrotnike misijona dnevno vklju-v svoje molitve. ja I°^rat iE s smrtnim poročilom na vrsti — Tasmani-v n i r ^va pogreba je imela tamkajšnja naša skupina e*Caj dneh. 26. februaija je v Tasmaniji zaključil svoje **Vel Potovanje JOŽEF MAVRIC, kije z družino v Middway Point-u. Komaj dva tedna pred bo-sPra^ ^ začut^ bolezen, ki ji ni bilo pomoči in ga je nap v prerani grob. Pogreb je bil v torek 2. marca p °rnelian'Bay pokopališče v Hobartu. ^ojni Jože je bil doma iz Hrušice, kjer je bil ro- jen 29. novembra 1934. Poročil se je z Marijo r. Štih (cerkveno sta se poročila kasneje v Vatikanu) in leta 1957 skupno prekoračila mejo. V Italiji sta bila po raznih taboriščih, končno pa leta 1959 na ladji “Nep-tunia” odšla proti novi domovini Avstraliji. Iz Bone-gille sta prišla v Tasmanijo, kjer sta pognala korenine, si ustvarila lastni domek in tudi trgovsko podjetje. Med tamkajšnjimi Slovenci je bil Jože kaj priljubljen in zato pred nekaj leti tudi izvoljen za voditelja slovenskega odbora. Poleg soproge Marije zapušča pokojnik tudi sina Bogdana (27 let) ter hčerki Mary (20 let) in Tanjo (18 let), v Melbournu pa brata. Vsem iskreno sožalje! Ti, dragi Jože, počivaj v božjem miru! V ponedeljek 8. marca pa sem se udeležil pogrebne maše v župni cerkvici v Claremontu (Tas.) in nato pogreba na Cornelian Bay pokopališče. To slovo od pokojne KATICE VATOVEC je bil pravi krščanski triumf duše, ki se vrača k svojemu Stvarniku. To je čutil vsakdo, ki je blago pokojnico poznal in se je zdaj udeležil pogreba. Že lani, ko sem za tasmanske Slovence maševal po veliki noči, mi je Vatovčeva Katica zaupala, da ji je doktor odkrito povedal o njeni zahrbtni bolezni, ki gre počasi pa gotovo dalje in ji bo v nekaj mesecih končala' življenje. Domačim še ni povedala, ker jih noče vznemirjati ... Ko sem prišel v Tasmanijo po božiču, je tudi njen mož Pavle že vedel. Katica je poležavala, obenem pa še vedno skrbela za hišno gospodinjstvo. V drugi polovici februaija je omagala. Prosila je domačega župnika za svete zakramente, odšla v bolnišnico in tam 6. marca mirno zaspala, zares pripravljena na pot v večnost. Pokojna Katica je bila rojena v Osijeku 3. marca 1929 v družini Majič. Že dolgo je tega, ko je emigri-rala v Avstralijo, kjer je imela brata. Spoznala se je s Slovencem Pavletom Vatovcem in prav v tednu njenega pokopa bi praznovala srebrni jubilej zares srečnega zakonskega življenja. — Vatovčeva družina že vsa leta daje gostoljubno streho slovenskemu duhovniku, kadar iz Melbourna obišče tasmanske rojake. Pokojna Katica je bila vedno do nas kot mama. Pa tudi vsakdo, ki je prišel v Vatovčevo hišo, je občutil njeno gostoljubnost. Pogreb je zgovorno povedal, kako priljubljena je bila pri vseh. Iskreno sožalje Vatovčevim — očetu Pavlu in vsem trem otrokom. Tolaži nas zavest, da je bila Katica tako lepo pripravljena za odhod v večnost. Naj zdaj v nebesih prosi za nas! NAŠE NABIRKE Florence L. Barclay: BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU: $100,— Anica Mukavec ( ob spominu na pokojno mamo in dolgoletno naročnico Julijano Pavličič);$50,— Slavko Tomšič; $30.— Ludmila M. Domanski; $23.- Du-San Saksida; $20,— Jože Potočnik, Janez Rotar; $15,— Bernard Zidar, Anton Br-ne, Stanislav Samsa, Zora Pace, Gracijan Pirc; $11.— Ivan Pišotek; $10,— N.N., Jožef Stemberger, Andrej Udovič, N.N., Franc Stražar, George Marinovič, Viktor Ferfolja (namesto venca na grob pokoj-* nemu Miru Klančič),Silvo Tomšič, Milka Pongrac; $9,— Mirko Cuderman; $8.25 Rudi Mežnar; $7,— Stane Furlan, Ana Dominko, Francka Anžin; $6.— Drago Jakovac; $5.25 Ivan Kovačič; $5,— Janez Primožič, Alojz Klekar, Miro Novak, Jože Brožič, Andrej Fistrič, Evgen Bene, Angela Dajnko, Karolina Čargo, Krista Golob, Franc Mautner, Anton Požar, Vladimir Menart, Silvo Mugerli, Danila Slavez, Matevž Kokelj, Vlado Trampuž, Sonja Trebše, Pavlina Pahor, Mario Svetina, Ignac Kalister, Ivanka Jerič, Marija Špilar, Ivan Mlakar, Ana Kustec, Stanko Mlinar, Antonija Sabadin, Janez Škraba, Florian Škraba, Anton Urbas, Anton Brumen, Franc Car, Ida Zorich, Ana Ju-ričevič, Marija Slokar; $4,—Alojz Gašpe-rič, Zoran Žele, Franc Juha; $3.— Mirko Iglič, Ivanka Špilar, Viktor Ferfolja, Marija Plut, Peter Dolenc; $2.— Slava Maver, Nikolaj Kure, Marija Spernjak, Jože Sok, Ivan Hozian, Joie Nemanič, Franc Križman, Rožica Pirc, Anka Brgoč, E. Modrinjak, Štefan Baligač, Ivanka Batagelj, Sylvia Goetzl, Marija Posavac; $1.— Janez Rogi, Jože Oblak, Anton Vouk, Alojz Žagar, Anton Ferfila, Lucija Pungerčar, Franc Pečovnik, Marija Copot, Zofija Brkovec, Kristina Hrast, Justina Miklavec, Dinko Zec, Danica Kozole, Jakob Otorepec, Ivana Berginc, Ivanka Urbas, Marcela Bole. ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA LAČNE): $20,— Družina Slavka Jernejčič, Heidelberg, Vic. (namesto velikonočnih voščil prijateljem in znancem), družina VVilliam Dominko (namesto venca na grob Miru Klančič); $10.—Alojz GaSperič; $5,—Marija Boelckey, Marija Jurševič. IPesem bveh ere roman (PETO POGLAVJE: GARTHOVA ZGODBA ) »Kako ljubka je,« se ji je čudil Garth. »Vprašujem se, koliko je pravzaprav resnice v vsem tam, kar je pripovedovala.« »Nimam pojma,« je odvrnila Jane, »v teh stvareh sem popoln analfabet.« »Prepričan sem, da si je vse skupaj izmislila, sicer na-ma ne bi pripovedovala,« je pribil Garth. »O ne, motite se,« ga je živo zavrnila Jane. »Myra je neverjetno odkrita in vedno govori čisto resnico. Izhaja iz številne družine in njeni domači so jo vedno smatrali za neke vrste črno ovco. Tudi mati jo je zapostavljala-Ko jo je lord Ingleby prosil za roko, skromno dekle kar ni moglo verjeti svojim ušesom, mater pa je skoraj zadela kap. Zadnja, pa se prva poroči!« »O ti stara čarovnica!« je bil ogorčen Garth, »kako sploh dovolijo, da se take babe imenujejo matere? Mi, kj smo imeli dobre in nežne matere, bi se morali potegovati za to, da država z zakonom prepove takim hudobnim ženskam, da bi mazale materinsko ime.« Jane je umolknila. Dobro je poznala zgodbo Gartha in njegove matere vdove. Vedela je, kako sin obožuje njen spomin. Ko je Garth tako odkril svojo hrapavo skorj0 in pod njo pokazal svojo nežno sinovsko dušo, ga je velik0 bolj cenila in spoštovala. Zelo se je morala premagovati« da mu ni povedala, kako sama nikdar ni imela sreče, da bi uživala materino ljubezen ... Po teh beseda! je Garth vstal in se pretegnil in njs' gova elegantna postava je še bolj prišla do izraza. Jane> ki se je čutila prikrajšana v telesni lepoti, je kar zabolel0 pni srcu, vendar je svojega prijatelja brez nevoščljivost1 spoštovala. Med vsemi prijatelji ji je bil Garth najljubši-Bil je sicer nekoliko starejši od drugih, po srcu pa tak° otroški, da se je Jane včasih zazdel kakor deček. Zdaj ga je pozorno in z nekim občudovanjem ogled°' vala. Garthu je sonce svetilo v obraz, tako da ni opazi* Janinega pogleda. »Poslušajte, miss Champion,« je vzkliknil naenkrat »vsi so odšli, jaz pa si že dolgo želim, da bi se zaupn0 Prevedel Silvester čuk Ilustriral Lojze Perko P°govoril z vami. Sit sem tega lenarjenja. Dajte, stopite 2 ^©noj k reki, vzela bova čoln in malo zaveslala. Večerja je šele ob osmih in prepričan sem, da se boste vi, kljub emu, da ste prevzeli Velmino vlogo, za nastop oblekli v P°1 ure. Nekoč sem celo videl, da ste se uredili v dese-^ minutah. Zaveslala bova do starega samostana in med vožnjo se bova lahko pogovorila.« Toda Jane se ni ganila. »Dragi Dal, « je rekla nato, »vaše navdušenje za stari ■Postan in za sončni zahod bi se kmalu poleglo, ko bi ako dolgo veslali in bi imeli v čolnu tako težko osebo, °* sem jaz. Poleg tega pa jaz tudi nisem take sorte eWe, ki bi mirno sedelo v čolnu in gledalo, kako sopot-11{ vesla. Tako rada veslam, danes pa sem se naigrala Solfa, da me vse kosti bolijo in me niti malo ne mika, da 1 Prijela za veslo. Tudi vas bi prav kmalu minilo veselje, 0 hi me morali vso pot gledati, kako se držim, ko menda °°r° veste, da imam svoje mišljenje o vašem veslanju!« Garth se je globoko naslonil na svoj sedež, zravnal , *e nad glavo in pogledal Jane s svojimi bleščečimi očmi, aK°r je malo prej pogledal vojvodinjo. "Hudobni ste, prijateljica draga,« ji je rekel prijazno. *Kaj vam je?« Jane se je nasmehnila in mu ponudila roko. »Dragi prijatelj, zares ste prijazni kot malokdo. Nočem ec biti zlobna. Res pa je, da mi gredo vojvodinjini kon-, rti na živce in niti malo me ne veseli, da bi bila njeno esenečenje večera’!« ^Razumem vas,« je dejal Garth. »Toda zakaj ste se te°i ponudili?« NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA: $50,— N.N. (Vic.); $44.— (in.tudi zlat ženski prstan, ki pa Se ni bil ocenjen ter prodan) prostovoljni prispevki ob misijonskem predavanju p. Evgena v Kevv; $25.— L. Sc M.. Martin; $20,— Ivanka Bajt z družino (Canberra) namesto velikonočnih voščil prijateljem in znancem. Slavko TomSiČ; $5,— Marija Boelckey, druS. Rudi Koloini; $4,— Ema Arnuš. ZA CERKEV V NOVI GORICI: $200.— Julka Mrčun; $20.— N.N. (Canberra). Dobrotnikom Bog povrni! AfriSki misijonar p. EVGEN se iskreno zahvaljuje vsem po imenu neznanim, ki so mu v teh mesecih bivanja med nami osebno dali kak dar za misijone. Bog je videl in bo stotero povrnil! ZARJA VELIKONOČNEGA JUTRA O Gospod, to je oznanilo, ki si ga prinesel edino ti: da z vsakim velikim petkom pride velika noč, da je trpljenje vir blagoslova in da je smrt seme novega življenja — — za vsakega, ki se tebe oklepa. Daj mi, da bom to razumel! Naj živi v meni to prepričanje, kadar pridejo težki časi. Potem bom spoznal, da moram trpljenje ne le nositi, ampak tudi premagati. V Tebi bom čutil, da sem odrasel, čutil bom, kako se duša po vsaki hrabro izvojevani uri trpljenja okrepi, kako zasije iz vsake teme, skozi katero smo šli, žarek velikonočne luči. In še to bom čutil, da je tudi v bridkostih deležen svojega miru kdor s Teboj živi in trpi. Bandera vstajenja Kamniti pokrov skoči kvišku, raglje žalosti in čakanja obstanejo, svetloba ogreva ledeno zimsko krutost, iz srca izvirajo topli vrelci, prsti ljubezni barvajo pirhe. Večna luč močneje zažari... Jezus Nazarečan je premagal smrt: vesela velikonočna procesija mu sledi, zvonovi in glasovi pojejo Alelujo, praznično plapolajo bandera vstajenja. MILENA MERLAK »Ker sem morala. Teta me malokdaj prosi za kako stvar. To pot pa sem opazila, da so me njene oči naravnost rotile. Mar ne veste, kako si človek želi, da bi kaj naredil za svoje? Težko je biti tukaj cele tedne, a da pr* tem vedno čutiš, kako si brez koristi. Ko so njene stare, ponosne oči nazadnje le nekaj prosile, si nisem mogla kaj, da ne bi uslišala njene prošnje.« »Res, draga, niste mogli storiti drugače. Nikar si ne belite glave s 'presenečenjem'. Osebno sem prepričan, da pojete veliko bolje kot katerikoli od navzočih, čeprav tega nihče ne bo opazil. Potrebna bi bila Velma, da jih zbudi-'Rožni venec’, ki ga boste peli, se jim bo zdel lepa pesem in navdušeno vam bodo ploskali, vendar ne bodo pretiravali. To bo pa tudi vse. Nikar si ne delajte skrbi.« Zdelo se je, kakor da Jane premišljuje. »Končno, Dal, mi je zoprno nastopati pred takimi p°; silušalci. Imam občutek, da odkrivam dušo, kar se mi zdi skoraj nespodobno. Po moje glasba človeka najbolj odkriva. Kar mravljinci mi lezejo po hrbtu, ko pomislim na to romanco, vendar si ne morem kaj, da je ne bi pela, kot najbolje znam, ko pride čas nastopa. Naj vam poven^ kaj mi je nekoč dejala madame Blanche, ko sem z njp pela Bambergovo Indijsko pesem, strastno molitev indijskih žena Brahmi, njihovemu božanstvu. Začela sefli-'Brahma, ti bog vernikov svojih!’ in pela, kot da se učitf 'do re mi*. 'Stojte!' mi je zaklicala madame Blanche. 'Kaj Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .) Vam je na uslugo DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA Nudi se Vam izredna in tudi zelo ekonomska prilika za obisk lepe Slovenije: DIREKTNI POLET MELBOURNE - LJUBLJANA dne 16. junija letos. Obrnite se pravočasno na nas, da dobite podrobnejša pojasnila! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Pa delate v Angleži! Brahma je vendar bog! Seveda ni ne ?*0j in ne vaš bog, bog nekoga pa je! Je bog te pesmi. Poslušajte, kako morate zapeti!’ Dvignila je glavo in 2apela: 'Brahma, ti bog vernikov svojih, vladar svetih rnest..Njen obraz je kar žarel v neki veri, ki je človeka zgrabila do srca. Te lekcije nisem nikdar pozabila. Mislim, j*a Po tistem nikdar več v svojem življenju nisem pela rez duše, hladno.« »Tako mora biti,« je pripomnil Garth. »Tudi jaz ljubim navdušanje za kakršnokoli obliko umetnosti. Nikdar ne Itlaram slikati portreta, če ne ljubim žene, ki mi pozira.« Jane se je nasmehnila. Razgovor je stekel prav v tisto SlHer, kot si je bila želela. '‘Dal, dragi fant, kar po vrsti obožujete toliko žensk, da.se mi, vaši stari prijatelji, ki nam je pri srcu vaša rešena sreča, bojimo, da nobene ne obožujete iz tistega Pravega razloga ...« Garth je prasnil v smeh. »Oh, tudi vi ste kot vse druge! Mar mislite, da mora °boževanje vedno privesti do poroke? Mislil sem, da je Vaše mišljenje bolj pametno in bolj ... moško.« »Dragi moj, vaši prijatelji so sklenili, da vas morajo °2eniti. Sami ste. Imate krasno hišo. Ste na najboljši P°ti, da vas vse te ženske, ki kar norijo za vami, do trajnosti razvadijo. Seveda, vsi prav dobro vemo, da ^ora biti vaša bodoča soproga prekrasna ženska. Vsaka n|°Va lepotica, ki jo portretirate, je najlepša, dokler jo swkate, in taka bi ostala, ko bi se poročili z njo.« Videti je bilo, ko da je Garth po teh besedah nekoliko na*rščil obrvi. "Lepota,« je dejal počasi, »je konec koncev stvar zu-k^josti, gledam jo in jo občudujem ter jo želim upodo-'u- Kadar jo prenesem na platno, postane moja last. Ko iQ m portret kake ženske, želim spoznati njeno dušo in Spodobiti na platnu. In veste kaj, miss Champion? Ugo-Vl'l sem, da lepa ženska nima vedno lepe duše.« , Jane ni pripomnila niti besedice; za nobeno ceno ni ^a razpravljati o dušah drugih žensk. je "Srečal pa sem neko žensko, ki se mi zdi popolna,« p nadaljeval Garth. »Jeseni bom naslikal njen portret. je ePničan sem, da bo njena duša prav tako čudovita kot nJena zunanjost.« “Katera pa je?« >JLady Brand.« ,• *Fl°wer!« je vzkliknila Jane. »Ali se vam res zdi tako lovita?« Pre^rasna je!« je vzdihnil Garth s pobožnim za-na |>ni' * Skoraj popolna je. Veste, miss Champion, dovrše-®Pota me skoraj boli.« taik 01’* -ie PriP°‘mnila Jane, »da tuja žena ne bi smela 0 delovati na vas.« ne a božjo voljo, draga prijateljica, pri mojem čutenju °Vet‘re Za tuj° ženo. Enako bi čutil, če bi gledal travnik v i*k JU dovršil njen portret in ko bom s tem al primerno čast njeni lepoti, mi bo pri duši odleglo. Okrog velike noči so zacingljali. .. ALELUJA, ALELUJA ! . . . Skozi mesta in vasi, po vseh poteh in stezah, preko polj, v šumenju gozdov Velika noč poje... Je te praznik bleščečih spominov? Na tem mogočnem stebru stoji vsa naša vera: KRISTUS JE VSTAL! Morda so u-čenjaki, morda so prebrali nešteto knjig in o vstajenju in o mrtvem Bogu in praznem grobu pišejo na dolgo in široko. Preprosta žena je povedala dovolj: Moj Gospod živi! To je dan, ki ga je naredil Gospod: praznik moje vere, praznik moje moči, praznik silnega upanja, da zmoremo nositi težo življenja brez obupa. Vse postne stiske življenja osvetljuje ta resnica. S tržen našega poguma je to poslednje pričakovanje: VSTALI BOMO TUDI MU Poslednje veliko presenečenje, ko bo Bog obrnil zadnjo stran človeške zgodovine. Mi smo vstajenjski ljudje. Moj Gospod živi! Živel bom tudi jaz! Čaka me moj prvorojeni brat — vstali Kristus. A leluja! F. S. NA DRUGI STRANI platnic ni dovolj prostora za vse knjige, ki jih imamo v upravi na prodaj. Tu naj jih naštejemo še nekaj: HOJA ZA KRISTUSOM je knjižica v obliki molitvenika, ki obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena lično vezani knjigi S,— dol. HVALIMO GOSPODA je zbirka ljudskih cerkvenih pesmi (z notami) v obliki molitvenika. Poleg 527 pesmi so dodane tudi stalne mašne in druge molitve. Cena 5.— dol. Ista pesmarica v skrajšani obliki je na razpolago za 2 — dolarja. PERO IN ČAS I. — Izbor iz pisanja Mirka Javemika od 1927 do 1977 na 529 straneh. Cena 15.- dol. Doslej sem jo slikal samo po spominu, jeseni pa mi bo pozirala.« »Kako to mislite: ’po spominu’?« »Da, zelo veliko slikam po spominu. Ko vidim na kakem obrazu dzraz, ki mi odpre vrata do duše, to nam e naredi tako silen vtis, da lahko to osebo več tednov slikam po spominu. Mnoge moje najboljše slike so nastale prav na ta način, češčenje lepote je zame prava religija.« »Vendar religija brez Boga!« je pripomnila Jane. »Nikakor. Vsaka prava lepota prihaja od Boga in se vrača k njemu. Nekoč sem imel starega prijatelja, ki je trdil, da bolezen prihaja od hudiča. Tega nikdar nisem verjel. Zadnja leta življenja moje matere so mi dokazala-da trpljenje lahko postane pravi blagoslov za druge in da ga lahko prenašamo v večjo božjo slavo. Trdno sem prepričan, da vsaka prava lepota prihaja iz božjega izvira in zato je češčenje lepote zame prava religija. Nič hudobnega ni bilo še nikoli dovršeno lepo in nič dobrega še nikdar ni bilo zares grdo.« (Nadaljevanje) O OKTETU BRA TOV PIRNA T smo že pisali. Kako bi ne, saj imajo med nami brata Lubita, ki je naš cerkveni pevec in naročnik MISLI. In to je gotovo tudi edini oktet na svetu, katerega člani so rodni bratje. Pa še nekaj: če pravi pregovor, da je "žlahta strgana plahta", to ne velja za Pirnatove brate. V dokaz je dejstvo, da skupaj pojejo že 25 let Malo oktetov zdrži z istimi člani tako dolgo dobo. Pri Oktetu bratov Pirnat pa so še vedno isti: Tone, Janez, Miha, Peter, Nej ko, Srečko, Lojze in Pavle. Svoj srebrni jubilej so proslavili s KONCERTOM v Domžalah (Jarše pri Domžalah so njih rojstni kraj) na soboto 26. marca. Seveda našega avstralskega Lubita ni zdržalo: poletel je domov, da z brati praznuje v* selo obletnico. Kot vemo, se je moral takoj pridruži tudi njihovim vajam za jubilejni koncert Vsaj za n* katere pesmi bo dobil oktet še enega pevca v pom°c — našega Lubita. Ob srebrnem jubileju številnim čestitkam pridruži' jemo svoje tudi avstralski Slovenci. Oktetu bratov P,r' nat kličemo: Še na mnoga leta! In Lubi naj s povra{' kom med nas prinese nekaj Pirnatovega pevskega o9' nja, ki ga naša avstralska narodna skupina tako zel potrebuje. Saj glasov imamo veliko in dobrih — Če 0 le na vaje ne bilo treba hoditi... Še enkrat: Bog živi brate Pirnate! odela id skl . x>dm e vi Fr. Janez Tretjak, O. F.M., Holy Family Slo vene Mission, 32 Holden St., Hindmarsh, S. A. 5007 Telefon: (08) 46 5733 Razpored bogoslužja pred veliko nočjo: ter 3 CVETNO NEDELJO bo blagoslov oljk in cvetja - zelenja pred cerkvijo. Sledi sprevod v cerkev, med 0 Pa branje pasijona z mladino, ves 3 VELIKI ČETRTEK bo zvečer ob sedmih slo-b na maša v spomin na zadnjo večerjo. Po sveti maši m° pred “ječo” molili za duhovniške poklice. Na VELIKI PETEK, spomin Gospodove smrti na križu, je strogi post. Zvečer ob šesti uri bo pričetek obredov velikega petka. Med obredi bo branje pasijona ob sodelovanju odraslih. Po končanih obredih bo odprt božji grob in bomo vsi skupaj vsaj pol ure molili rožni venec s petjem. Na VELIKO SOBOTO bo zjutraj ob devetih najprej križev pot, nato bo izpostavljeno Naj svetejše v božjem grobu. Kot lansko leto se boste tudi letos vrstile družine v molitvi ves dan do šeste ure zvečer. Naj bi bila vsako uro vsaj ena družina pred božjim grobom! Ob freh popoldne bo blagoslov velikonočnih jedil, enako zvečer ob šestih. Obredi velike sobote se bodo pričeli ob šesti uri zvečer. Zaključili se bodo z vstajenjsko procesijo okoli cerkve, kateri bo sledil blagoslov. Na VELIKO NOČ bo slovesna sveta maša ob 9:30, popoldne ob petih pa tiha maša. P. JANEZ Velikonočni motiv izpod naših planin t rov VATIKAN je izdal papeški letopis, ki vsebuje zajetne statistične podatke o katoliški Cerkvi, njeni strukturi in osebju ob koncu lanskega leta. V Letopisu lahko zvemo, da ima katoliška Cerkev zdaj 124 kardinalov, 2375 rezidencialnih škofij, 1988 naslovnih škofij, 80 prelatur, 8 apostolskih administracij, 21 apostolskih eksarhatov in ordinariatov za vzhodni obred, 73 apčstolskih vikariatov,. 59 prefektur, 3 misije s posebnimi provincami, 27 vojnih vikariatov, 100 škofovskih konferenc, 13 patriarhalnih sinod in konferenc vzhodnega obreda. Deset škofovskih konferenc ima mednarodni ali medcelinski značaj. — V lanskem letu je papež imenoval 100 novih škofov. V Rimu je sedemnajst papeških univerz in atene-jev, v svetu pa jih je 45. Poleg tega je po svetu še 44 cerkvenih fakultet, 33 teoloških fakultet pa deluje v sklopu državnih. Moških redov je 228 s 248.527 člani. Zenskih redov in kongregacij pa je po svetu 1,216 s 760.207 redovnicami. ALBANCI, ki živijo v Jugoslaviji, postajajo vedno bolj nemirni. Prebivajo na svojem naTodiiostnem ozemlju že preko dva tisoč let, ločeni pa so od Albanije z državno mejo, ki je bila diktirana. Nemire po drugi svetovni vojni je skušala zadušiti Rankovičeva OZNA skupno s Titovo vojsko. Zadnjih nemirov pa ni bilo več mogoče skrivati pred svetom. Dolanc je za vso zadevo najprej krivil ^emigrante, sedaj pa dolži albansko vlado, ko je propadel s prilizovanjem Albaniji. Iz strahu pred Albanci in morebitno novo vstajo se je dosedaj izselilo iz Kosovega preko 55 tisoč Srbov in Črnogorcev, ker jim beograjske oblasti ne morejo več zagotoviti varnosti. SOVJETI bodo zalagali države Zapadne Evrope s sibirskim gorilnim plinom. Glavni partnerji so se dogovorili, da bodo sami finansirali napeljavo plinovodov, ki bodo stali preko deset milijard dolarjev. To bodo poračunali po izgradnji z dobavo plina. Sovjeti so si s tem utrdili važno gospodarsko pozicijo v Nemčiji, Franciji, Italiji, Švici, Avstriji in drugih državah. Brez dvoma bo to imelo tudi politične posledice ... POROČILA povedo, da je v Nemčiji preveč tujih delavcev, brezposelnost pa je velika in še vedno raste. Kadar tujec izgubi delo, težijo najde novo zaposlitev. Zato daje nemška vlada denarne podpore tujcem, ki se hočejo vrniti v svoje države, predno jim izteče dovoljenje za bivanje v Nemčiji. AVSTRIJA je nedavno z rdečo preprogo in vsemi častmi sprejela libijskega vodjo, polkovnika Moamrna-ra Kadafyja — kljub temu, da je o tem njegovem pr' vem potovanju na Zapad avstrijsko časopisje na široko pisalo, enako svetovno. Prav je imel “Tages-post” z ugotovitvijo: Libijsko surovo olje je gotovo važnejše od običajne človeške etike . .. LONDONSKA statistika pravi, da so hujši zločini narastli za osem odstotkov. V visoki številki 630.000 niso niti vključene navadne hišne tatvine in običajni pretepi. Ista statistika tudi ugotavlja, da je 50% storilcev teh zločinov — pod 21 let starosti... PETDESET LET je obhajal v marcu znameniti sydneyski most, na katerega niso ponosni sam0 Sydneyčani, ampak kar cela Avstralija. Dne 19. marca 1932 ga je uradno odprl in izročil prometu takratni Premier N.S.W. Jack Lang. Prav £a prav ni bil on pr' vi, ki je prerezal trak preko vstopa na most. Znano ]e dejstvo, da ga je takrat prehitel Capt. Francis de Groot, ki je nepričakovano stopil v sliko, prijezdil na konju na most in strgal trak. Držalo bo pravilo, da se “zgodovina ponavlja’. kajti nekaj sličnega se je zgodilo tudi letos ob petde- ; setletnem jubileju. Prednoje Premier N.S.W. Neville Wran prišel do slavnostnega trenutka, da bi odkril spominsko ploščo zlatega jubileja mostu, sta # približala študenta Celia Gullett in Catherine Birming" ham, skočila v Bradfield Parku na tribuno in odkril3 spominsko ploščo. Premierju ni preostalo nič drugeg2 kot zadevo zaviti v šalo. Obrnil se je k gostom in šaljivo dejal:“Mr. Mayor, ladies and gentlemen and intef' j lopers — it is good to see that there is stili a bit of iniciative left in Australia.” Oče sydneyskega mostu je Sir Robert Emerson Curtis, rojen v Angliji. Zlati jubilej mostu je dočakal v Sudneyu v starosti 83 let. Nad 50,000 ton železa je v konstrukciji, ki sojo začeli pripravljati leta 1925. j most pa gradili od 1928 do 1932. Tisoč delavcev ga je gradilo, njegova dolžina je 503 metre, v višino pa seg3 v sredini loka 150 metrov. Stal je lOmilijonov funtov- BENGLADEŠ zopet doživlja krizo. Vojaški puč je odstranil predsednika republike, "uvedel obsedno stanje ter ukinil izvoljeni parlament. To je v enajstih le' ^ samostojnosti Bengladeša že enajsti prevrat. Med ''Juni so štirje puči uspeli s krvoprelitjem, usmrčena s a bila doslej dva predsednika, štirje pa so bili ranje- - Če so takile prevrati, ob katerih svet kar nič ne Protestira, sad svobode in samostojnosti, potem se oyek samo sprašuje, koliko je pri vsem resnične Sv°bode in koliko je samostojnost takihle državic v fesnici vredna... . KNJIGA o Francetu Prešernu je izšla v ZDA; Na-P*sal jo je slavist Henry Cooper ml., ki že delj časa ^iskuje slovensko književnost, o kateri je objavil e yeč študij. To svoje delo o Prešernu je Cooper nagnil angleško govorečim bralcem, ki bi se radi se-^ ^>ili s pesnikom slovenske romantike in z narodom, katerega je izšel in sredi katerega je ustvaijal. Po-^no razlago je posvetil avtor pesnitvi “Krst pri Sa- gUsilo češkoslovaške komunistične partije . ude Pravo” je v enem svojih člankov ostro napadlo ^koslovaško Cerkev in ji očitalo, da podpira “na-^dnjaške sile”. Članek trdi, da je papež Janez Pa-Cerkev na Češkoslovaškem in na Poljskem Premenfl v orodje, ki naj spodkopava edinost med J Qmi v socialističnih državah. Zaradi takšnega *o-anjevanja “klerikalnega antikomunizma” se je od-uo od Cerkve že mnogo vernikov, poudarja čla- ^edno ista pesem. Ne le urednik MISLI — celo pa-j.1 bi moral trobiti v njihov rog, ali pa vsaj molčati. srJ nje8°va beseda uničuje “edinost” med ljudmi po •Cističnih državah ... V SALVADORJU se zadeve samo zaostrujejo. Ko-,ni2em podpihuje, zalaga gverilo z orožjem in skuša k vajeti v roke, svet napada Združene države, ki Protiutež podpirajo te, ki se s težavo drže na kr-u- Na dnevnem redu so krivice in umori, trpe pa Žjy[-eč tisti, ki ne nosijo orožja in si žele samo mirno da ~ civilno prebivalstvo. Člani gibanja “Soli- , °st kristjanov” so naslovili na papeža prošnjo, naj žav-aV* Ves sv°j vPliy> da bi se v tej srednjeameriški dr-1Cl končalo bratomorno prelivanje krvi. Razumejo, Opali ] Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred \ • obiskom domovine? 1 ’ Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, i' izdelujemo pa tudi ], ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah. 1 ’ Ko kupujete opale, drage kamne, zlatnino, *, zaročne in poročne prstane ... i ’ OBIŠČITE NAS! \ ’ Pomenili se bomo v slovenskem jeziku! 1 ’ KOVACS GEMS & MINERALsj; 2«U-293 VVATTLETREE ROAD, y £AST MALVERN (Melbourne), 3146 i' Telefon: 509 1611 \\ da je njegov vpliv omejen, zato pa v prvi vrsti prosijo, naj jih podpre z molitvijo in jim pove besedo tolažjbe in opogumljenja. Samo v zadnjih treh letih je bilo poleg drugih številnih žrtev v Salvadoiju umorjenih 26 duhovnikov in 463 katehistov. Mnogi salvadorski kristjani so prisiljeni skrivaj izpovedovati svojo vero. IZGLEDA, daje vedno več korupcije med funkcia naiji in visokimi uradniki kitajskega režima. Zato so za primere uradne korupcije kot protiukrep zdaj na Kitajskem uvedli nov zakon, ki zahteva smrtno kazen. Prestopki, ki vodijo do smrtne kazni, pa bodo kaznovani z najmanj deset let zapo"ra (med drugim je tu omenjeno tudi tihotapstvo, ilegalno trgovanje, podkupovanje, denarna špekulacija, trgovanje z mamili, kraja in izvažanje kulturnih relikvij...) “Narodni dnevnik”, ki izhaja v Pekingu, je ob razglasu nove smrtne kazni zapisal, da je včasih prilično, da se s smrtno obsodbo ene osebe opozori in odvrne od zločina drugih sto. v*KTOR1JSK1M SLOVENCEM TOBIN BROTHERS funeral directors Na uslugo V CASU ŽALOVANJA North Melbourne 189 Boundary Road. 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720________ Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 M: koHček"^W naših mladih ' PIRHI VELIKE IN MALE IN STARE KOKOŠKE, NESITE NAM JAJČEC V TE SLAMNATE KOŠKE! KAKO, GLEJ, SO PRIDNE TE NAŠE ŽIVALI IN SKORO Tl KOŠKI JIM BODO PREMALI. Tl JAJČKI OKROGLI -NJIH VSAK BO ŠE PISAN, RDEČE, RUMENO IN MODRO PORISAN. DRAGI OTROCI! Velika noč je tukaj in ne bi bilo lepo, če bi vam zopet ne pripravil malo veselja z nagradno slikanico. Tokrat sem izbral risbo, ki jo je naredil dvanajstletni PETER ČETINA kot velikonočno čestitko in je bila objavljena v MAVRICI, verskem listu za slovenske otroke. Dal ji je naslov: VSTALI JEZUS SE PRIKAŽE APOSTOLOM. Risba seveda še ni v barvah, saj bi jo v barvah ne mogel objaviti v Kotičku. Zato pa to delo čaka vas, deklice in dečki, ki s pomočjo mamic in očkov prebirate to svojo stran v naših MISLIH. Za praznike vzemite barvaste svinčnike v roke in pokažite, kaj znate! Najlepše poslikana risba (ali pa morda še več, če bo veliko odgovorov!) bo nagrajena. Pošljite pa gotovo pobarvano risbo vsaj do 19. aprila na naslov MISLI. Torej na delo! Mamice vas bodo spomnile na ta natečaj in vam razložile kako in kaj. Kajne, da ne boste STRIČKA pustili na cedilu? Čim več pobarvanih risb bo prejel, tem bolj bo zadovoljen. Dragi striček! Zdaj sem se pa tudi jaz ojunačila, da Ti napišem tole pisemce. Seveda tudi meni pomaga mamica, ker bi si drugače ne upala in bi bilo preveč napak. Veš, v prejšnji številki si objavil pismo mojega brata Dannyja. Zamalo se mi zdi, da me ni niti omenil. Totem pa je tako ponosno hodil z MISLIMI okrog i» vsakemu kazal objavljeno pismo, da sem sklenila: tudi jaz bom pisala in mu dokazala, da boš tudi moje vrstice objavil v Kotičku. (Seveda jih bom, zakaj pa ne? -Striček) Jaz sem mlajša od bratca in tudi hodim v katoliško šolo. Tudi jaz sem bila že v šoli vprašana, če še kaj govorim materin jezik. Ponosno sem povedala, da doma govorimo slovensko. Ob neki priliki sem v šoli zapela pesmico “Jaz pa grem na zeleno travco.” Ves razred mi je ploskal. Dragi striček, želim Ti vesele velikonočne praznike in veliko pirhov! - Ann Bratuž (9 let), Hamilton, Vic. NAGRADNA SLIKANICA: VSTALI JEZUS SE PRIKAŽE APOSTOLOM KARAVVARA, W. A. — Z Žalostjo Vam sporočam Snyt mojega moža JANEZA. Umrl je 15. marca v bol-nišnici. Ravno tri leta je prenašal bolezen in veliko tr-Pe’-. Bog se gaje usmilil in poklical k sebi. Pokojnik zapušča svojo družino — Johanno por. enardi, Gabrijelo por. Nikodemus, sina Johana in 'ka, hči Vladimiro por. Strle - in mene, žalujočo n° Ano r. Debevec (Črni vrh), dolgoletno naročni- mo- co naših dragih MISLI. |. sem bralcem priporočam pokojnega moža v ^UL*n VS' k°d*te >skren0 pozdravljeni! — ANNA Vam in vsem Vašim tudi od mene iskreno sožalje 0 °bisku smrti! — P. urednik. Melbourne, vic. — Nenavadna zbirka, sem po- ko sem včeraj — nekaj mesecev po izidu — Preiela knjigo SLAŠČICE. Poslal mi jo je avtor sam, 1ga osebno poznam, Peter Andlovič, predavatelj na /tai slaščičarski šoli v Mariboru. Moram priznati, da sem velik sladokusec in da v ^^aterem delu sveta nisem našla slaščic, kot so ti-v slovenskih slaščičarnah. Precej peciva je sicer na-sk 1°° avstrijskih, nemških, francoskih, holand-. ^ ali drugih receptih, nekatere pa so sestavili doma-| aščičarski strokovnjaki. n(j n vsi recepti so zdaj združeni v novi, dokaj sodob-Zal naPisan ‘n ilustrirani knjigi, ki jo je izdala Državna °žba Slovenije, pod naslovom SLAŠČICE. V njej njZc 0rnenJeni avtor Peter Andlovič na 250 straneh, S| '2 različnih načinov opisal postopke izdelave 'brskega peciva. Govori o napakah, zaradi kate-Poprava slaščic mnogokrat ponesreči. Tu so ge 1111 stari recepti. In nazadnje, kot zaključek knji-ke’”^e Posebno poglavje:“Priprava slaščic za diabeti- je ^recej receptov je Andlovič sestavil sam, nekaj jih iz tuje literature, ali pa napisal po nasvetu stro- sr- križem V ^v austr alske Slovenije kovnjakov iz slaščičarske stroke. Ne bi rada rekla:“Tuja peka - nima teka!” Vendar je za nas gospodinje včasih poseben ponos, če moremo gostom ponuditi domače, sveže in okusno pecivo. Tudi ne smemo pozabiti na stari rek, da “gre ljubezen skozi želodec”... Ob listanju knjige sem med številnimi recepti našla tudi “goriško pinco” - pecivo, katerega testo se dela tri dni (v treh delih namreč). Moram priznati, da še nikoli nisem poskusila to “goriško pinco”, še manj pa slišala o njej, saj prihajam iz povsem nasprotnega konca Slovenije. , Toliko bi vam še želela povedati o knjigi, vendar se bom omejila na posebno iskano in cenjeno slaščico v slovenskih slaščičarnah: krem-šnite (“zagrebške rezine” je njih pravilno ime). Ne vem, zakaj se imenujejo ravno “zagrebške”, vendar se kar precej razlikujejo od navadnih krem-šnit, pardon: rezin. Tolikokrat sem že pomislila: zakaj ne bi zagrebške rezine napravila sama, tukaj v Avstraliji? Vendar nikoli nisem mogla priti do recepta. Naj vam zaupam, da je v tej novi knjigi ta recept opisan v detajle - natipkala sem ga na dveh gosto pisanih straneh papirja. Težko verjamem, da vam ga bo mogel urednik posredovati za velikonočno darilo, že zaradi zamujenega časa, pa tudi zaradi dolžine teksta. (Res bo najbrž moral počakati prihodnje številke. Op. urednika.) Če želite te rezine in še mnogo drugih slaščic pripraviti za naslednje praznike, ali pa seveda za razne Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI. se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze. TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collin* Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consult&nt Dr. J. KOCE družinske prilike leta, si knjigo lahko naročite. Pokličite melbournsko telefonsko številko 509 8119 (pozivna številka za Melbourne je 03). Knjiga s trdimi platnicami stane s poštnino vred: 12,— dolarjev (pošiljka po ladji, ki potuje približno tri mesece); 20,- dolarjev (letalska pošiljka). Dober tek želi vsem - S. G. MERRYKANDS, NS.VV. — Ko je p. urednik pisal v marčevo številko MISLI na strani 59, da je slovenska cerkev v Kew “še danes edina katoliška cerkev v Avstraliji, postavljena v čast slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu”, se ni nič zlagal. Če bi pa to trdil danes, bi ne bila več resnica. Ob koncu marca je namreč tudi Sydney dobil svetišče, ki ima za zavetnika Cirila in Metoda. V nedeljo dne 21. marca je sydneyski pomožni škof Murphy blagoslovil cerkev, ki je bila doslej protestantska. Nedavno so jo odkupili slovaški priseljenci in preuredili v svoje bogoslužne namene ter se bodo odslej nedeljo za nedeljo zbirali v njej k slovaški službi božji. Da so si izbrali za zavetnika slovanska apostola, ni prav nič čudno. Čudno bi bilo, če bi izbrali kaj drugega. Vsekakor slovaški katoliški skupnosti velikega Sydneya tudi Slovenci iskreno čestitamo in jim želimo, da bi se njih narodna in Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE VIZZ1NI MEMOR1ALS Verga Bros. Ply. Ud. 9 TRAVALLA AVE., THOMASTOVVN, VIC Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo! božja družina vedno bolj utrjevala in rastla pod vodstvom svojega pastirja, izseljenskega duhovnika Emila Cernaja S.V.D. — Poročevalec. THEBARTON, S. A. — Prav iz srca se Vam zahvalimo za redno pošiljanje MISLI. Prejemamo jih že od vsega začetka, kar smo prišli v Avstralijo. Težko bi jih pogrešali. Zato pošiljamo naročnino in tudi nekaj 2 i Sklad, saj mora vsakdo razumeti, da cene rastejo tudi za MISLI. Pa oprostite zakasnitvi: pri plačevanju naročnine smo menda kar večina naročnikov bolj na leno stran ... Dragi p. urednik! Pred štirimi leti smo Vam pisali, da se je Vaš nekdanji strežnik pri slovenskih mašah v STE PORAVNALI NAROČNINO ??? SLOVL^IAN AUSTRAuAN SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠLI. V SLOVENSKEM DOMU! Naša telefonska številka: (062) 82 1083. Melbournski rojaki! Želite morda kupiti po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA? Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega grička v Elthamu). Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868 ^delaidi poročil. To je naš Frank, ki ste ga videli ra-st' Pfav od malega. Zdaj pa naj dodamo, da seje njegova družinica še povečala: punčka je razveselila fterše, pa tudi nas, staro mamo in starega ata. Klicali J° bodo za Louiso Kate. Pozdrave in voščila za veselo Alelujo Vam in vsem ralcem MISLI! — Helena in Gracijan PIRC. ^oiri in Franku tudi moje čestitke! Seveda se spo-^jam svojega dolgoletnega ministranta.— P.urednik . ^T. ALBANS, VIC. — Iskreno se zahvaljujem v svo-]em imenu in v imenu naše družine za vse izraze so-utJa, ki smo jih bili v tako obilni meri in od tolikih eležni ob priliki bolezni in smrti dragega moža in o-.eta SLAVICA JAGRA. Bog naj povrne vsem ude- tažbo Števil Urarsko in zlatarsko podjetje: Alexander VVATCHMAKHR AND JF.NVELLER 31 The Centre, Sevcn Hills, N.S.W. (nasproti postaje) Telefon 622 1408 vam nudi 2()r/r popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. Hngraviranje imen brezplačno. HANDMADH JKWKI.l.KRY DFSIGNKD AND MADH IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK pri maši zadušnici in pogrebu, vse molitve in no cvetje, s katerim ste prekrili grob. Žalujoča LJUBICA JAGER z družino. kdo bi vedel povedati ... |. • • -kje je RAJMUND MATOŠ, doma iz okolice Ce-že nad dvajset let v Avstraliji. Svoj čas je bil v K u aidi. Po njem sprašujejo Jelenkovi v Geelongu. lo h n° nov*co ° njem b° uredništvo posredovanje. Za uslugo iskrena zahvajp! * Sinoči sva se sprla z moSem in — pomisli — poslal ^ k vragu.” — “In kaj si storila?” — “Sla sem k REŠITEV POSTNE BESEDNICE: 1. postenje; 2. križ; 3. Peter; 4. Pilat; 5. Kajfa; 6. četrtek; 7. Sinaj; 8. bičanje; 9. Cedron; 10. Veronika; 11. trnje; 12. Simon; 13. postaje; 14. Golgota; 15. Juda; 16. Getsemani; 17. obsodba; ^.zavesa; 19. Jožef(iz Arimateje). Ker je morala ta velikonočna številka v tiskarno že pred datumom žrebanja nagrajenca, bom imena tistih, ki so reševali POSTNO BESEDNICO, objavil šele v prihodnji številki. Seveda pa tudi nagrajenca. Torej malo potrpljenjal — Urednik. “Oče, učiteljica je pa uganila, da ste mi ti, stric Janez in babica pomagali pri matematični nalogi.” “Ni mogoče! Kako pa je to ugotovila?” “Rekla je, da en sam človek ni mogel napraviti toliko napak.” Policaj:“Moi vam je torej pobegnil od doma. Kako pa je bil oblečen?” Žena: Imel je rjave hlače in sivo srajco ter rdeč pikčast predpasnik.” Uradujemo: teden od 9 do 5.30 'n sobotah od 9 do 1 ure INCOME TAX RETURNSi Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri VaSih raznih davčnih obveznostih in problemih. MERCURY TAX SERVICE 518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji) Lastnik podjetja: STANKO PENCA NO appoiNtments necessary Sc želite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANICS AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583 .................... WIN E Dl N E and DANCE Razvedrilo, domato hrano in pijačo Vam nudi LAKE VIEW RESTAURANT in RECEPTION CENTRE 42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530 Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj se priporočata MILI in JAKOB BOŽIČ Ivanka Žabkar: VELIKONOČNA DOPOLNJEVANKA 1. A 2. G-------------------------------- 3. A 4. k - - - - 5. A 6. p _ _ _ _ 7. A 8. o - - - - 9. A 10., p _ _ _ _ 11. '--------------------------c 12. M------------------------------- 13. C 14. L------------------------------- 15. T 16. O ------------------------------ 17. H Rešitev pošljite najkasneje do 23. aprila na uredništvo, ko bomo žrebali nagrajenca. DOVTIPNE OD DOMA - RESNICI V BRK . . . + Razum je prevladal: zmago so slavili bedaki. + Da premagamo oslovske sile, je potrebna konjsk3 potrpežljivost. + Včasih je težje opravičiti prisotnost kot pa odsot■ nost. + Dol z disciplino — zgoraj jo sovražijo! + Septembra se začne sezona sestankov. Morda & temu mesecu zato pravi kimavec. + Zadnjič sem ob nekem uspehu zavpil na glas: "Z* belj sem zadel na glavo!" Pa so takoj pritekli sosedle in vprašali, kje sem ga dobil. + Kdor visoko leta, ne zateguje pasu. + Kdo vse je odgovoren? Če bo vse po sreči, tega m11 zgodovina ne bo pokazala! + Klin se s klinom izbija, mi pa inflacijo z infladl°-+ Kruh je dražji. Mleko je dražje. Meso je dražje. T°' rej je vse vpitje zaradi pomanjkanja toaletnega paP,r' ja odveč. + Dima je toliko, da sploh ne vidimo, kje gori. * * * Besede pomenijo: 1. vrsta tkanine; 2. ploskev ob delane vrtne zemlje; 3. mevža, boječnež; 4. kal z3^ dek; 5. velik kamen; 6. vrsta žita; 7. red, čistoč3' 8. železniška postaja za božjo pot Brezje; 9. pripor*10' ček slabovidnim; 10. ošabnost, napuh; 11. kuhali priprava; 12. slovensko žensko ime; 13. eden Prst0'I na roki ali nogi; 14. gozdni čuvaj, gozdar; 15. we velikonočne jedi spada; 16. znak ljubezni; 17. v n8" ši rodni domovini pomladanska cvetka. Oznanilo, koga slavimo za velikonočne praznike, r skrito v eni izmed vrst črk od zgoraj navzdol. Dot}l ga boš seveda, če si izbral pravilne besede. SLOVENSKO MIZARSTVO se priporoča melbournskim rojakom *a 'izdelavo kuhinjskih omar ■n drugega pohištva Po zmerni ceni. Telefon: 459 7275 FRANC ARNUŠ 76 Beverley Ro«), ROSANNA, Vic. E. Z. OFFICE MACHINES Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporoča za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk Izvršujemo vse vrste popravil! V zalogi imamo slovenske črke C S?, ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima. emil zajc 9 Tennvson Ave., CI.AVTON, Vit. 3169 * Telefon: 544 8466 I f*—— _____________________________________ POTUJFTF. V RIM? — DOBRODOŠLI! Hotel Bled II. kat, Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941 ^°t>e s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, ^ntralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje. Melbournski slovenci! Kadar potrebujete taxitruck za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. Kličite če z dan: 311 6366 TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!) Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma: 850 4090 **4PID : : ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ : ♦ .♦ : ♦ F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W„ 2040 TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return"), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete. Posvetujte se z rojakom: V FF.RFOLJA, J M. THAMF, F. NVEINBF.RG Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — "Tariff Companics". Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen. v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (VVorkers’ Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme. Pension Funds.) Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490 Melbournskim rojakom je na uslugo ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. Telefon: 288 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture servicc and repairs. ☆ *