mn lofshi zahoo. V dveh prejšnjih številkali našega lista že emo objavili poglavitne določbe novega lovskega zakona. Preostaja nam še, da aporočinio svojfm. &iitateljem velevažne določbe o povrafilu škode in nekatere druge odredbe. Škoda po lovu in divjačini. Lov.ski upravičenec je dolžan povrniti: 1. »kodo, ki jo z lovom store on sam, njegovi čuvaji, pomo.niki, sluge in njegovi lovski gostje, kakor tudi vso škodo, povzročeno po njihovih lovskih psih (škoda po lovu); 2. praviloma vsako škodo, ki jo v njegovem lovišču stori z lovopustom za.čitena divjačina (§ 2, oddslek I) na zemlji.čih in pridelkih, ki se nahajajo na teh zemljiščih (škoda po divjarini). Za Skodo, povzročeno .zvestnemu zeniljišeu po divjih svinjah v poslednjih dveh mesecih v iznosu od 300 Din, odgovarja v vsakem primeru lastnik ali zakupnik lovišča, v čigar nodro.ju se to zemljišče nahaja. Ako škorla 7imšn nad 300 Din, pa se divje svinje iip držo stalno v leni loviš.u, ;)lac'ata škodo i» polovici lastnik odnosno zakupnlk lovišča, v katerem je škoda povzročena, in laf.tnik ali zakupnik najbližjega lovišča, v katerem se divje svinje 3talno drže. Ako je takšnih loviš. vef, pa "e ne more ugotoviti, iz katerega lovišča so d' je svinje prišle, odgovarjajo za tc polovico _'--1e lastniki in xkupniki teh po enakih delih, razen če se ugotovi, da divje svinj niso _.rl_!e iz teh lovišč. V tem primeru se i_p'ača ta del odškodnine iz sredsiev banovinskega lovskega fonda (čl. 51). Čigar zemljišču preti š! oda po divja.ini, je upravičen zemljišče ograditi, poditi divjačino s svojega zemljišča in plašiti jo z ognjem in truščem po posebnih čuvajih ali na drug način, toda s tem ne sme napravki škode zaščiteni divjačoni (čl. 54). Loreki upravičenec sme z dovoljenjem občeupravnega oblastva prve stopnje tuja zemlj.išča v svojem lovišču ograditi ali jih pred oškodovanjem po divjačini zaščititi na kakšen drugi način, toda samo tako, da zemljiški lastnik zaradi tega ne +i"ii škode. Toda tudi v tem pvimeru odgovari^ lovski upravičenec za škodo, nastalo zaradi ograditve, kakor ludi za škodo po divja&ini (čl. 50 in 51), razen ako dokaže, da je oškodovanec sam kriv, da podvzeti očuvalni ukrepi niso usipeli (.1. 55). Skodo, ki jo divjcvMna napravi po sadovnjakih, hišnih vrtovih in dre-esnicah in na posaraeznem mlade adnem drevju, mora lovski upravičenec povrniti samo takrat, ako se dokaže, da .'e bilo podvzeto vse, s 6imer razumen ospodar praviloma zaščiti take nasade. Taki ukrepi so j^edvsem: ograj° i-rtov ter drevesnic v vi"!nl 2 m, be^jenje, po^tovi.i-inje plašil, ovitje sadnega drevja in debel s slamo najmanj 1.50 r^ ' ^_o in temu enako (čl. 56). Odškodninsko razsodišče. Zahteve po povračilu lovne Skode ali škade po divjačini do višine 1000 Din rešuje odškodninsko razaodišče, ki se osnuje pri občinah ter sestoji iz predsednika odnosno njegovega namestnika in dveh članov. Zahteve po povračilu škode nad 1000 Din rešujejo pa redna sodišča (čl 58). Osebne stroške (čl. 169 zakona o občem upravnem postopku) nosi vsaka stranka sama, Posebne stroške oblastev (čl. 168 zakona o občem upravnem postopku), kamor spadajo tudi pristojbine članov odškodninskega razsodišča (čl. 59, odstavek 6 tega zakona), nosi ona stranka, po katere krivdi je povzročeno vse postopanje ali neki njegov del. Ako odškodninsko razsodišče ne prizna nobene odškodnine, mora nositi posebne stroške oblastev oni, ki je zahteval odškodnino. .4ko odškodninsko razsodišče prizna odškodnino v višjem znesku, nego jo je ponudil lovski upravičenec pri poravnalnem poizkusu (čl. 63 in 67), tnpi odškodnini obsojeni vse o-. menjene stro.ke. Ako razsodišče prizna odškodnino v enakem ali riižjem znesku, nego je ponudil lovsfci upvavičenec pri poravnalnem p.dzkusu, jih trpi oni, ki ]e zahteval viSjo orUkr-iflnino (čl. 68). Lovska društva. Gojenju divjačine in pospeševanju lovstva, slrokovni izobrazbi ia organiziranju lovcev kakor tudi čim boljšemu in vestnej.šemu izvrševanju zakona in predpisov o lovu služijo lovska društva. Lovska flruštva mora.jo pri- padati zvezara lovskih društev, a zveze lovskih društev se združijo v osrednji zvezi lovskih društev kraljevine Jugoslavije. Zveze lovskih društev se imajo osnovati za vsako banovino, a osrednja zveza lovskih dru~tev v Belgradu. Za območje mesta Belgrada izda odločbo minister za šume in rudnike na predlog osrednje zveze lovskih društev. Za eno banovino se sme priznati samo ena zveza lovskih druitlev, a za vse državno ozemlje samo ena osrednja zveza lovskih društev kraljevine Jugoslavije (čl 76). Piehodne in zaključne odredbe. Zemljišča vele/posestnikov, ki so po zakonu o agrarni reformi odvzeta in predana v posest interesentom agrarne reforme, združi obče upravno oblstvo prve stopnje z občinskimii lovišči, kjer ta obstojajo, po uradni dolžnoati v roku treh mesecev po uveljavljenju tega zakona. Zakupnik občinskega lovišča je dolžan, da za tako pridobljeno po^TŠino plača sorazmerno povišano zakupnino (čl 7). Pri uporabi tega pr ipisa se ima postopati smiselno po odredbah iz čl. 5 in 13, otlstavek 2 tega zakona. Ako zaradi -iruženja zemlji.šč, navedenih v prvem odstavku tega člena, z ob.inskim. lovi.čem velepos s*.:iiku ne bi preoatalo 200 ha nepretrganega zemljišfa, se tudi to zemljišče združi z oboinskim loviščem (čl. 107). S tem zakonom se ne izp"°minjajo roki že obstoječih zakupnih pogodb, odobrenih od s'rani obče upraynega oblastva prve stopnje (čl. 110). Ta zakon stopi v življenje z dnevom objave v »Plužbenih Xovinah«, a dobr-a obvezno moč v posamezni ban ^vini istočasno z banovinsko uredbo, s katero se uravnavajo lovski odnoai, navedeni v prvem odstavku čl. 112 tega zakona odnosno na po-dročju uprn.^e mesita Belgrada istočasno z uredbo, izdano od strani ministrstva za šume in rudnike^ "-»novinske uredbe se imajo izdatii najdalje v roku šestih mesecev po objavi tega zakona (čl. 113).