ZAVOD ZA IZOBMŽEVAiliF Ig KULTU
litij a
MATIČNA KNJIŽNICA
Poštnina plačana pri pošti 1270 Litija
Lilija
LITIJSKI	občan	|
/2001	§
070.485	r-
^5
115 let
PREDILNICA LITIJA d.d.
1000758,7
Dvajseta obletnica Geossa
Mineva 20 let od izdelave in sprejema projekta »Vače ’81« ter začetka njegovega uresničevanja. Projekt je izdelal Peter Svetik, iniciativni odbor pa ga je potrdil na svoji prvi seji 16. junija 1981. Udeleženci so se takrat med drugim dogovorili, da bo Marjan Jenko izračunal natančno težišče naše takratne republike, arhitekt Marjan Božič pa izdelal načrt pomnika, ki bo javno predstavljen 4. julija 1982.
V soboto, 30. junija 2001, seje v poletnem soncu pred tem pomnikom zbrala množica Slovencev, ki so h Geossu prišli počastit dvajsetletnico projekta, ki povezuje vse rojake, in desetletnico neodvisne države Slovenije. Ob tej priložnosti smo povabili nekatere ljudi, ki so pomembno prispevali k uresničevanju idej, ki se od vsega začetka napajajo še iz nekdanjega projekta »Vače ’81«, prevevajo celotno duhovno dogajanje okoli geometričnega središča Slovenije in nas bodo nedvomno navdihovale še tudi v jutrišnjih časih; litijski župan Mirko Kaplja in državnozborski poslanec Miran Potrč
Jubilej planinske sekcije DU Litija
Pohodniki Planinske sekcije DU Litija so se v nedeljo, 10. junija 2001, udeležili 9. pohoda po » Velikolaški kulturni poti« in obiskali točke Poti kurirjev in vezistov NOB Slovenije na Travni gori, Račni gori, vLoškem potoku, na Slivnici in v Sv. Trojici.
r	\	>
Iz uredništva ...
Piše se leto ...
... prvo leto izhajanja Litijskega občana. Vedno se mi je zdelo posebno fino, če se rojstni dan praznuje poleti. Tudi rojstni dan Litijskega občana bo uredništvo praznovalo s posebnim veseljem.
Inventure mi niso posebno blizu, če pa na hitro pogledam naše prvo leto, moram priznati, da prav nevihtno le ni bilo (če smo kdaj “kiksnili”, ste nas bralci hitro spomnili na pomanjkljivost, površnost, neznanje).
Dejstvo, da je Občan na dobri poti, pa se mi kaže v dogovoru z litijsko občino oz. v razumevanju svetnikov, ki so mu v letošnjem proračunu vendarle namenili sredstva, ki bodo izdajatelju v pomoč pri distribuciji. In da je do tega dogovora prišlo, smo veseli predvsem zaradi vas, bralcev in bralk, saj vam tako danes upamo obljubiti še več...
Izzivi so pred nami! Lotimo se jih skupaj z Litijskim občanom!
Andreja ŠTUHEC
100-letnica rojstva Slavka Gruma
Slavko Grum, zdravnik, dramatik in pisatelj se je 2. avgusta 1901 rodil v Šmartnem pri Litiji. Čeprav je odraščal v Novem mestu, se šolal na Dunaju in si poklicne izkušnje nabiral v Ljubljani, je s Šmartnim ohranjal posebno vez. Njegova rojstna hiša še stoji in na predvečer 100-letnice njegovega rojstva je bila tam slovesnost v spomin na umetnikovo rojstvo.
sta navzočim orisala zaplete, ki podžigal trmasto odločnost, da so spremljali uveljavljanje »živimo in gospodarimo na svoji slovenske državne zavesti med zemlji«, kar smo tudi zapisali na izdihljaji prejšnje države, v posebno ploščo 14. septembra njunih besedah pa ni manjkalo 1989. tudi žara, ki je od nekdaj
To je bil že 237. organizirani pohod Planinske sekcije DU Litija, ki pa je bil za udeležence le nekaj posebnega, saj so le 2 dni pred iztekom 9. obletnice ustanovitve Planinske sekcije DU Litija na tem pohodu slavili 10 000. udeleženca. Komu bo pripadel ta laskavi naslov 10 000. udeleženca je bila skrivnost vse do prihoda v kočo na Slivnici - gori čarovnic.
Po kratkem nagovoru je bilo razglašeno, da je ta čast pripadla Franciju Vehovcu in sicer na osnovi
zaporednega vpisa na seznam udeležencev. Prejel je priložnostno darilo, v njegovi družbi pa sta bila obdarjena še 9 999.pohodnik Jože Kukoviča in 10 001. pohodnica Lojzka Vehovec.
Vsi imenovani slavljenci so redni udeleženci na pohodih, ki jih organizira Planinska sekcija DU Litija, zato jim še enkrat čestitamo ter želimo, da ostanejo zvesti udeleženci tudi na bodočih pohodih.
Viktor ČEBELA
Vsem šolarjem in njihovim staršem želimo vzpodbuden začete j šolskega leta in velijo učnih uspehov in dosežkov.
Uredništvo
Leseni rogisti dobili svojo knjigo!
Še se najde kakšen Litijan, ki še ni slišal za Lesene rogiste, a je na srečo nevednih ” vse manj. Glasovi njihovih lesenih rogov ter sploh umetelno izdelani rogovi so presegli vse meje... Da Jožetu Setničarju, ki rogove izdeluje in rogiste “vodi”, še ni pošla njegova ustvarjalnost, mije bilojasno, ko smo prejeli vabilo za predstavitev njihove nove knjige, kije bila 6. julija v Spodnji Slivni.
V Litijskem občanu si še preberite:
^Izobraževanje turističnih vodičev............stran 3
^Praznično v naših KS.........................stran 7
f*ZIK Litija pred uprizoritvijo nove komedije.stran 7
OŠ Gradec končno v prostore prizidka
Vsako leto se na OŠ Gradec trudimo z nekaj novostmi polepšati počutje in izboljšati pogoje za delo učencev in učiteljev. Lani je bilo na račun turnusa in prostorske stiske kar nekaj hude krvi, zato smo letos toliko bolj veseli, da se bomo končno preselili v prizidek in tako prostorsko stisko rešili. Na novo bomo pridobili 6 učilnic, vadbeno enoto v novi telovadnici, gospodinjsko učilnico in še kaj. Prizidek, ki je bil leta 97 zgrajen za potrebe devetletne osnovne šole in je 4 leta v njem delovala Gimnazija Litija, bo sedaj v celoti namenjen razredni stopnji. To je še posebej pomembno, saj imamo v tem šolskem letu že štiri oddelke devedetne osnovne šole na razredni stopnji poleg 8 oddelkov osemletke in bo tako sploh možna organizacija pouka na predmetni stopnji, kjer je oddelkov devetietke že 9 in prihajamo v zaključno fazo izvajanja zadnje triade.
Pripravlja se lokalni razvojni program
Občina Litija je v letošnjem letu pristopila k izdelavi Lokalnega razvojnega programa (LRP). Projektno nalogo je poverila Centru za razvoj Litija.
Razvojni program občine je temeljni programski in izvedbeni dokument na lokalni ravni, ki vsebuje razvojne prednosti območja in finančno ovrednotene programe, podprograme in projekte za območje občine.
J lil. Valvasorjeve V viteške igre
Na gradu Bogenšperl\ se imajo 2. kimavca ja\o zanimive stvari goditi. Na gmajni za gradom inu v gradu se bodo lil. Valvasorjeve viteške igre godile, ki bodo gmajn folk vse-poprek zabavale.
Na gmajni za gradom se bodo za čast zmagovalca inu naklonjenost grajskih gospodičen vitezi konjentkj> vitezi lokostrelci inu vitezi mečevalci bojevali. Tržnica v gradu bo imela jako veliko koristnih stvari ponuditi, zatorej le s polno mošnjo denarja pridite. Grajska gospoda bo na promenadi milost talala inu predrzne tatiče v kladi kaznovala. Ce bo toča pridelek pobila, bo tudi grešnega kozla med čarovnicami iskala.Za deco negodno se bodo igre vršile, ki bodo X same lepe stvari učile.	f
Prispevke pošljite do
na naslov:
Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54 oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net
Poletni čas je tudi čas počitnic in dopustov. Navadno si vzamemo vsaj nekaj dni za sprostitev in za to, da si naberemo moči za delo. V prijetni senci, ki pa jo zadnja leta ob visoki vročini, ki spremlja poletne mesece, najdemo bolj redko, seveda pogovor kar hitro nanese na vodo. Kako čudno se nam je zdelo še pred leti, da so po svetu prodajali navadno ustekleničeno vodo, nam pa tega še ni bilo treba. Danes je kupovanje pitne vode v trgovini običajno.
Iz vseh krajev naše občine spet prihajajo sporočila, da vode zmanjkuje. Ce jo je za ljudi še nekaj, je za živino ni. Suša pobira pridelke. Vemo, da je v občini še vedno dovolj kapacitet za zajetje voda, le načrtov in volje ni prave. V proračunu ima še vedno prednost asfaltiranje cest. Ne, da niso pomembne, vendar se bo enkrat treba odločiti, kaj je za življenje bolj pomembno. Sedaj je v pripravi proračun za leto 2002, zato je pravi čas razmišljati o vodooskrbi za prihodnje. Tudi o tem, kakšno vodo pijemo!
Skozi občino teče reka Sava. Nekoč smo v poletnih mesecih ob njej preživeli veliko časa. Seveda smo se tudi kopali. Zdaj to ni mogoče. Mogoče pa bi bilo urediti Savske bregove, da bi se ob njih spet zbirali in vsaj ohladili v senci. Ljudje spet postavljajo vprašanje kopališča -bazena v Litiji. Vsi ne zmorejo dopusta na morju ali v toplicah. Otroci to najbolj pogrešajo. Vsak teden do konca napolnijo avtobus, ki jih odpelje na enodnevno kopanje.
Voda! Razmišljate o njej ? Imate predloge? Povejte jih še nam!
Joža OCEPEK
Poslanski večer
Urejanje prostora na območju osrednje Save
3. julija je v okviru poslanskega večera Francija Rokavca potekal pogovor o urejanju protora in prostorskem planiranju na območju osrednje Save. Aktivnosti za pripravo novega prostorskega plana je predstavil direktor Urada za prostorsko planiranje RS Jože Novak. Ljuba Brank iz Direkcije za ceste in Anton Medved iz Direkcije za železniški promet pa sta predstavila načrtovanje razvoja cestne in železniške infrastrukture. Razprava o kvalitetni rabi prostora je pokazala pomembnost ključnih prometnih križanj na tem območju, zato je bilo največ zanimanja posvečeno idejnim
rešitvam kot so: hitre železniške proge, idejni projekt rekonstrukcije zasavske ceste, izgradnja obvoznic in načrti za planiranje izgradnje hidro-elektraren na srednji Savi. Pokazalo se je tudi, da globalizacija predstavlja za planerje slabe čase. Še kako premišljeno bo potrebno pristopiti k regionalnemu načrtovanju urejanja prostora. Zato je lahko sedanji pogovor dobra osnova za oblikovanje prostorske delavnice, ki bo osnova za kvalitetno vključitev osrednje Slovenije v izdelavo novega prostorskega plana Republike Slovenije.
Veronika Vidmar
JERNEJ d.o.o.
PKODAJMJ CEi 1TEU Čumrmo pri
Tel.: 01/8987-472
Trgovina z instalacijami in gradbenim materialom, železnina, barve in laki
AKCIJSKE CENE od 20.08.2001 do 30.09.2001 za GOTOVINSKI NAKUP - drobno
105.00	SIT/kos
840.00	SIT
500.00	SIT
5.900.00	SIT/kos U90,oo srr/M2
1.700.00	SIT/kos
5.700.00	SIT/kos
990.00	SIT/kos
2.950.00	SIT/kos
2.150.00	SIT/kos 149.800,00 S n/kos
450.00	SIT
1.740.00	SIT
1.050.00	SIT
11.800.00	SIT/kos U .700,00 SIT/kos
10.050.00	SIT/kos
9.400.00	SIT/kos
ModulARNi blok
CEMENT 50 kq
APNO «• Kresnice
ARMATURNA MREŽA 9/6
koMbi plošČA 5 cm
kANAlizAdjskA cev st1qma 110/6000
kANAliZACiJskA cev stIqma 160/6000
IamInat
jupol 161'25 kq JubollN 25 kq
Peč UtožeIezna 29 kW VtadRus mIvIca Kema PuconcI 40 kq IzravnaIna masa kEMAqkd FX 20 kq lepilo za slpoREx 25 kq
ENOROČNA
za kop. kAd ZA UMiV. S SlfoNOM ZA POM. kOR. STOjEČA
ARMaI VEQA J ZA POM. kOR. STENskA
ARMATURA
PREDSTAVNIŠTVO
VELUX*
POPUST: 6-9% POPUST: 5-1 5%
ODPRTO: OD 700 DO 1 800
S@1B©TA
OD 700 DO 1 200
Gospodarjenje s prostorom
Ena od temeljnih nalog občine je tudi pravica in dolžnost gospodarjenja s prostorom. Prostorje pač dragocena in neponovljiva naravna dobrina, zato je treba z njim kar se da smotrno ravnati. Temeljnega pomena pri tem je dolgoročno in strokovno načrtovanje namembnosti oz. rabe prostora. Občina zato sprejema razne prostorske dokumente, ki urejajo rabo in namembnost prostora, ti dokumenti pa imajo zelo različne nivoje, kar je seveda odvisno od vrste obravnavanega prostora. Najkonkretneje urejajo rabo prostora zazidalni načrti, ki se navadno sprejemajo za obstoječa mestna in dmga strnjena naselja ali pa za načrtovana naselja. Pri tem seveda ne moremo mimo neizogibnega dejstva, da mora biti prostor nečemu namenjen. V prvi vrsti človeku, saj sicer ne bi mogli izvajati prav nobenih razvojnih aktivnosti, ki pa jih ljudje rabijo, sicer prihaja do propadanja, zaostajanja, razseljevanja in splošne razvojne degresije.
Prejšnji mesec je občinski svet litijske občine sprejel enega takšnih prostorskih dokumentov - zazidalni načrt za del mesta Litija. Proces izdelave in posledično tudi sprejemanja tega dokumenta je trajal pet let (!), kar je seveda (pre)dolga doba. Izdelava se je pričela še v prejšnjem mandatu, sprejet pa je bil šele sedaj. O vzrokih za to bi bilo na tem mestu seveda povsem neproduktivno razpravljati, saj s tem ne bi ničesar spremenili. Dejstvo je, da je zazidalni načrt sprejet, da se torej vsaj za del Litije da prostor izrabljati na osnovi zakonitega dokumenta. To pa je seveda neprimerno boljše, kot pa da ga sploh ne bi bilo. Vendar pa ob tem tudi ne moremo mimo vprašanja, koliko je ta zazidalni načrt po petih letih sprejemanja sploh še aktualen. Na to je opozorila tudi svetniška skupina LDS v občinskem svetu in predlagala, da se takoj po sprejetju zazidalnega načrta, pristopi k postopku za izdelavo novega, ki pa bo zajel šini prostor, to je celotno mesto z bližnjo okolico. Predlog je bil sprejet, postopki razpisa, izbire izvajalca(ev), izdelava, javne razprave in sprejemanje pa bi morali biti seveda bistveno hitrejši, kot pri sedanjem zazidalnem načrtu. S tem bo načrtno rešena raba prostora na celotnem območju mesta z okolico, kar bo seveda za Litijo in celotno občino zelo dobrodošlo.
Ostanejo pa še dmga (večja) naselja in podeželje, kar pa tudi ni majhen zalogaj. Prav pri načrtovanju rabe prostora na podeželju je treba biti zelo tenkočuten, da ne bi rušili avtentičnosti pokrajinske tipike. Podeželje je treba ohranjati z vsemi značilnostmi slovenske pokrajine, obenem pa ga načrtovati za potrebe ljudi, razvoj in njihovo življenje v tem okolju. Ob vsem tem pa ne bi smeli pozabljati na estetske rešitve in ekološke nujnosti, kar velja tako za mesto kot za podeželje.
M. BRILEJ
LDS
Jezikovno izobraževanje
L I N G U A LITIJA VPISUJE V TEČAJE:
- NEMŠČINA	I. stopnja	95 ur
- NEMŠČINA	II. stopnja	95 ur
- NEMŠČINA	III. stopnja	80 ur
- NEMŠČINA	IV. stopnja	80 ur
-	tečaj poslovne nemščine
-	konverzacijski tečaj
-	tečaji za osnovnošolce, srednješolce in študente
Pričetek tečajev:
24.09.2001
PLAČILO V OBROKIH.
Prijave in informacije:
Naložba o znanje je najboljša naložba Z
SLS eSKD
Slovenska ljudska stranka
Ženske na svojih nogah
V četrtek, 14. junija, je v Litiji potekal ustanovni oz. združitveni zbor ženske zveze znotraj SLS SKD Slovenske ljudske stranke na občinski ravni. Prizadevne članice so razpravljale o svojem delovanju, vlogi žensk v družbi in politiki, zlasti pa so se dotaknile uresničevanja svojega programa v občini Litija. Med formalnim delom srečanja so izvolile tudi predsednico občinske organizacije Alenko Škrabanja. Kot gosta sta se v Litiji mudila Katja, predstavnica vodstva ženske zveze, in dr. Drago Čepar, strokovnjak za družinska vprašanja. Da pa ne bi vse ostalo samo pri besedah, so se članice že v naslednjih dneh na povabilo vodstva udeležile enodnevnega srečanja na sedežu stranke, kjer sta jih med drugim sprejela tudi predsednica Slovenske ženske zveze Katarina Ovca Smrkolj in pesnik Izidor Rejc. Sledil je ogled Državnega zbora pod vodstvom poslanca Francija Rokavca. Članice v svoje vrste vabijo tudi druga dekleta in ženske iz občine Litija in sporočajo, da znajo trdno stati na svojih nogah.
Občinska organizacija Slovenske ženske zveze
Vesti iz parlamenta
Državni zbor je na 8. izredni seji sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Bistvena novost zakona, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil poslanec Franci Rokavec, je v podaljšanju roka do konca leta 2001 za vse delodajalce za pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja. Za kategorijo samozaposlenih delodajalcev in kmetov ali njihovih družinskih članov pa se rok podaljša do 31. 12. 2002. Državni zbor je ob sprejemu zakona z dodatnim sklepom naložil vladi, da ponovno preuči umestnost vsebine izjave o varnosti z oceno tveganja za kategorijo samozaposlenih delodajalcev, kmetov ali njihovih družinskih članov. S sprejemom zakona je tako odpravljena nevarnost, ki je v teh dneh begala veliko delodajalcev, saj časovna stiska ne prispeva h kvalitetni zagotovitvi varnosti in zdravja pri delovnem procesu.
Oseb, ki jih je zakonodajalec pred dvema letoma na novo vključil v zagotavljanje sistema varnosti in zdravja pri delu, je več kot 50 tisoč. Po dosedanjih podatkih, ki so bili na voljo, je prav skupina delodajalcev (samozaposleni podjetniki in kmetje), zaradi slabe informiranosti zelo slabo pripravljena na zahteve zakona. Ob tem je potrebno poudariti, da so argumenti, ki jih navajata obe krovni združenji gospodarstva, tako GZS kot OZS, na mestu.
Pristojno ministrstvo za socialo je moralo v roku 12 mesecev po sprejetju ZVZD pripraviti omenjeni pravilnik, kar je bilo storjeno lansko pomlad. Tako so imeli delodajalci le dobro leto časa za pripravo ocene tveganja in ne dve leti, kot trdijo predstavniki ministrstva. Namreč, povsem iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo delodajalci oz. podjetja z dovoljenji za izdelavo ocene tveganja pristopila k njegovi izdelavi še pred sprejetjem ustreznega podzakonskega predpisa. Zelo resne priprave za izdelavo so stekle šele v začetku letošnjega leta, ko so številna združenja, zbornice idr. subjekti organizirali posvete, seminarje in druge oblike izobraževanja delodajalcev s področja varnosti in zdravja pri delu, kjer so se številni delodajalci prvič resno seznanili z obveznostmi glede izdelave ocene tveganja. Še vedno tudi ni izdan pravilnik o načinu in postopku opravljanja preventivnih zdravstvenih pregledov in predpisa o vodenju evidenc na podlagi 39. člena zakona. To je bil dodatni argument za podporo amandmaja, ki gaje predlagal matični odbor.
Veronika Vidmar
KOLEDAR
OB 50-LETNICI RAZGLASITVE LITIJE ZA MESTO
"^e v prejšnji številki »Litijskega občana« smo najavili Z—izdelavo posebnega spominskega koledarja za leto 2002, ki bo posvečen tudi 50 - letnici razglasitve Litije za mesto. Vsebino koledarja smo deloma že predstavili, poudarek bo seveda na Litiji. Na koledarju bodo posnetki Litije kot jih do sedaj še ni bilo in ki smo jih pred kratkim posneli iz balona g. Vojka Zupana. Na koledarju bodo poleg Litije obeleženi tudi nekateri drugi pomembnejši kraji iz naše občine.
Želite biti na koledarju?
Tiskarna ACO, ki bo založnik koledarja, vabi podjetja, ustanove, društva in druge organizacije, kot tudi posameznike, ki si želijo na koledarje odtisniti svoje objekte, kolektive, logotipe itd., da pokličejo:
Tiskarno ACO Litija,
CDK39,1270 Litija, tel.: 898-38-43
PROJEKTANTSKA PISARNA SAVUS-MARKO BOLTIN IZDELUJE :
LOKACI JSKE DOKUMENTACI JE,
NAČRTE ZA GRADBENA DOVOLJEN JA /PGD IN PZI/,
IDEJNE NAČRTE IN IZVAJA
VODENJE POSTOPKOV ZA PRIDOBITEV GRADBENIH DOVOLJENJ
PISARNA SE NAHAJA MED LOTERIJO IN TURISTIČNO AGENCIJO, JEREBOVA 14 V LITIJI /V OBJEKTU OBČINSKE UPRAVE/.
ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 8.00 DO 16.00 TEL.: 898 31 63, GSM.: 041 625 099 E-mail: marko.boltin@siol.net
Izobraževanje za lokalne turistične vodnike
19 usposobljenih občanov iz šestih občin za lokalno vodenje turistov namerava Center za razvoj Litija vključevati tudi v projektne skupine za turistične razvojne programe.
V mesecu juniju je Center za razvoj Litija organiziral 40-urno usposabljanje za lokalne turistične vodnike, ki so se ga udeležili slušatelji iz šestih občin: Dol pri Ljubljani, Moravče,
Litija, Trbovlje, Hrastnik in Radeče. Izobraževanje je bilo razdeljeno na teoretični in praktični del. Teoretični del so izvajali znani predavatelji za področja geografije turizma, psihologije, umetnostne zgodovine, etnografije in etnologije, zgodovine ter tehnike vodenja turistov dr.Gosar, dr. Bogataj, prof. Polič in dr.Repe. Praktični del seminarja se je izva-
jal na avtobusu. Slušatelji so na poti iz Litije, prek Vač, Kandrš, Zagorja, Trbovelj, Hrastnika, Zidanega mosta, Radeč, po dolini Sopote do Podkuma in nazaj v Litijo, predstavljali kraje kot turistični vodniki. Sestavni del usposabljanja za lokalnega turističnega vodnika je bila tudi
izdelava seminarske naloge. Teme seminarskih nalog so povezane z območji, iz katerih prihajajo udeleženci. Na Centru za razvoj Litija bodo uporabne naloge dosegljive vsem lokalnim turističnim vodnikom za boljšo pripravo na vodenje.
Udeleženci so program izobraževanja ocenili pozitivno, predvsem pa si želijo aktualna izobraževanja, ki bodo pripomogla k večji prepoznavnosti lokalnega okolja in s tem zagotavljala kvaliteto dela.
Saša GRADIŠEK
N*jVEČJI TRGOVSKI CENTER v L,r,J;
Kmetijsko gozdarska zadruga Litija
O TC MARKET LITIJA - tel.: 89 84 037
od 7.30 do 20.00 sobota	od 7.30 do 19.00
nedelja	od 7.30 do 11.30
Velik parkirni prostor Pestra ponudba živil in drugih prehrambenih izdelkov ti> Ugodne diskontne in grosistične cene ct> Sveže pekovsko pecivo iz mini pekarne ti> Bogata delikatesna ponudba ct> V mesnici kvalitetno meso domačega porekla
ti> Ob NEDELJAH odprto do 11,30 ure
O AGROMARKET - tel.: 89 84 017
od 7.00 do 19.30 sobota	od 7.00 do 12.00
e> Semena, mineralna gnojila in zaščitna sredstva
k> Stroji in orodja za vrt in kmetijstvo » Velika izbira žičnih ograj s> Vse za male živali => Jahalna oprema in mineralni dodatki za konje
ct> Ugodna ponudba koles in motorjev s> Avtomobilske in traktorske gume s> Več vrst plastičnih bazenov k> Nerjaveče posode za vino
Vabljeni na UGODNC NflKUPC!
Novice s področja družbenih dejavnosti
PREDŠOLSKA VZGOJA
Občinski svet občine Litija je na nadaljevanju 25. redne seje dne 23.07.2001 sprejel Sklep o spremembi sklepa o določitvi cene programov predšolske vzgoje v Občini Litija, s katerim je bil staršem otrok, vključenih v vrtce v občini Litija, ukinjen dodatni popust v višini 15% plačila za programe v vrtcih.
Sprejet je bil tudi sklep o soglasju k povečanju obsega programov predšolske vzgoje, in sicer za odprtje treh oddelkov na novih lokacijah - dva v Hotiču in enega za Šmartno, ki bodo delovali v okviru VVZ Litija. Pogodbe z izbranimi ponudniki za izvajanje programov predšolske vzgoje v njihovih prostorih se bodo sklenile na osnovi ugotovljenih potreb za vsako leto posebej. Zaradi novih oddelkov se bo spremenila tudi sistemizacija v VVZ Litija — število zaposlenih se bo povečalo. Dodatna sredstva za nove oddelke bo občina Litija zagotovila z rebalansom proračuna za leto 2001.
Dne 16.07.2001 je občina Litija zaprosila Upravno enoto za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka k vrtcu Medvedek s parkirišči. Poleg gradnje prizidka s parkirišči občina v bližnji prihodnosti načrtuje tudi širitev dovozne ceste k vrtcu in ureditev prometa (dovoza do OŠ Gradec in gimnazije ter gradnjo opornega zidu kot tribune pri košarkarskem igrišču).
ŠOLSTVO
V petek, 29.06.2001 je na gradu Bogenšperk potekal 22. vpis učencev v zlato knjigo in knjigo najboljših dosežkov. Ob tej priložnosti je učence in njihove starše pozdravil župan občine Litija Mirko Kaplja, OŠ Gradec pa je pripravila zanimiv kulturni program. V šolskem letu 2000/ Olje bilo v zlato knjigo vpisanih 42 učencev, v knjigo najboljših dosežkov pa 54 učencev. Predstavniki občine in šol so se dogovorili, da bodo za prihodnje vpise
pripravili nov pravilnik, s katerim bodo poenotili in zaostrili kriterije za vpis v knjigo najboljših dosežkov.
V	letošnjem letu se bo pričela tudi že težko pričakovana izgradnja prizidka k OŠ Šmartno. Dne 10.08.2001 je bil v Uradnem listu RS, št. 67/01 objavljen javni razpis za gradbena, obrtniška in instalacijska dela za dozidavo in adaptacijo OŠ Šmartno. Navedena dela naj bi se pričela opravljati oktobra 2001 in naj bi bila predvidoma končana do februarja 2003. Investicijski program je pripravil LIZ-Inženiring (orientacijska vrednost gradbeno - obrtniških del znaša 210 milijonov SIT), celotna investicija pa bo občino kot investitorja stala preko 300 milijonov SIT. Država kot sofinancer bo predvidoma v treh letih prispevala k omenjeni investiciji 30% sredstev, kar je 92,5 milijonov SIT.
SOCIALA
Občina Litija in Center za socialno delo Litija se pripravljata na začetek opravljanja javne službe pomoči na domu, ki jo bo začasno (do podelitve koncesije) opravljal Center za socialno delo Litija.
Julija 2001 je občinski svet sprejel razdelilnik za sofinanciranje humanitarnih organizacij in društev v občini Litija v lem 2001, dotacije društvom pa se v skladu z njihovo dejavnostjo in programi že izvajajo; od tistih društev, ki nimajo sedeža v občini Litija, pa se bodo zahtevala še dodatna poročila o vsebini in namembnosti porabe tovrstnih sredstev. Občinska uprava občine pripravlja za obravnavo na eni od naslednjih sej občinskega sveta Pravilnik za vrednotenje programov organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti in preventivnih projektov na področju sociale.
V	novem šolskem letu predvidevamo tudi začetek delovanja lokalne akcijske skupine za preventivne programe in dejavnosti za preprečevanje zasvojenosti in odvisnosti mladih.
ŠPORT
V juliju 2001 je občinski svet sprejel razdelilnik za sofinanciranje programov športa v občini Litija v lem 2001. Pogodbe o sofinanciranju programov športa v občini Litija v letu 2001 so bile pripravljene v začetku avgusta 2001, sredstva pa bodo nakazana v roku 30-ih dni po predložitvi poročil posameznih izvajalcev športnih programov o izvedenih delih, dejavnostih in programih v prvem polletju 2001.
KULTURA
Julija 2001 je občinski svet sprejel razdelilnik za sofinanciranje kulturnih programov v občini Litija v letu 2001. Pogodbe o sofinanciranju kulturnih programov so bile pripravljene v začetku avgusta 2001, sredstva pa bodo nakazana v roku 30-ih dni po podpisu pogodb in po predložitvi poročil posameznih prejemnikov sredstev o izvedenih delih oz. programih v prvem polletju 2001.
Občinska uprava pripravlja za obravnavo na naslednji seji občinskega sveta Pravilnik in merila o vrednotenju letnih programov dejavnosti v ljubiteljski kulturi v občini Litija. Občinski svet občine Litija je na 25. redni seji dne 23.07.2001 sprejel Odlok o razglasitvi cerkve sv. Andreja na Vačah za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 67/01, dne 10.08.2001. Poleg arheološkega kompleksa na Vačah, Gradišču in Rojah, gradu Bogenšperk in stavbe matične knjižnice dr. Slavko Grum v Litiji, ki so bili razglašeni za kulturne spomenike že v preteklosti, so v pripravi tudi novi odloki za varovanje in zaščito enot kulturne dediščine, med njimi na primer stavba Farbarjevega gradu v Litiji.
Na gradu Bogenšperk so poleti potekale številne mednarodne kulturne prireditve, ki so bile organizirane v okviru že uveljavljenih prireditev Imaga SIo-veniae in Brežiškega študentskega festivala.	jyj
Veterani ob 10-letnici samostojnosti
Območno združenje Zveze veteranov vojne za Slovenijo Litija je desetletnico samostojnosti počastilo tako, da se je 52 veteranov in njihovih svojcev udeležilo srečanja slovenskih veteranov, ki je potekalo 23. junija letos na letališču v Cerkljah ob Krki.
Na osrednji proslavi je govoril predsednik države Milan Kučan, podpisali pa so tudi listino o sodelovanju med Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Združenjem Sever. Sledilo je družabno srečanje, kjer so sodelovale domače kulturne skupine in pevka Nuša Derenda.
Pred odhodom so si litijski veterani ogledali v cerkljanski vo-
jašnici še več priložnostnih in stalnih razstav ter tehnični zbor oklepne enote, letalstva in specialne enote policije.
Litijski veterani pa so se udeležili še osrednje občinske slovesnosti, ki je bila teden dni pozneje v geometričnem središču Slovenije; tu so novim članom izročili tudi izkaznice.
Boris ŽUŽEK
Nadaljevanje s 1. strani
Pripravlja se lokalni razvojni program
Dolgoročni cilj, ki ga želimo doseči, je doseganje višjega življenjskega standarda in kvalitete življenja prebivalcev celotne občine s pospeševanjem razvoja okolju prijaznega gospodarstva, varovanjem naravnih virov, naravne in kulturne dediščine, pokrajinske razpoznavnosti in drugega javnega dobra v občini Litija.
Center za razvoj Litija pri izdelavi LRP uporablja sodobno metodologijo razvojnega načrtovanja. Najprej so bile izdelane strokovne podlage s ciljem ugotavljanja trenutnega stanja v občini Litija. Da bi presegli klasičen pristop priprave razvojnih programov, smo že v začetni fazi vključili strokovno javnost. Tako so bile v juniju in juliju organizirane tri delavnice z namenom ugotavljanja prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti (SWOT analiza) za družbeno okolje, okolje in prostor in gospodarstvo. Vse tri delavnice so vodili izkušeni moderatorji, ki so
udeležence znali vzpodbuditi k konstruktivnemu razmišljanju in aktivnemu sodelovanju. Rezultati teh delavnic so bili podlaga za oblikovanje področnih vizij in ciljnih usmeritev
V lokalni skupnosti je za uspešen razvoj potrebno soglasje o želeni prihodnosti oziroma viziji in opredeljenih ciljih, s katerimi bo želeno stanje doseženo. V naslednjih mesecih bodo oblikovani predlogi konkretnih izvedbenih programov in projektov za dosego zastavljenih ciljev.
Zavedamo se, da je za uspešen razvoj lokalne skupnosti potrebno
aktivno in odgovorno sodelovanje vseh občanov. Zato vas vabimo, da se s svojimi predlogi vključite v oblikovanje LRP za našo občino. Dosedanji rezultati so dosegljivi na
Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1, ali na spletnih straneh:
Saša GRADIŠEK
Ob razvojnem programu občine Litija se oblikuje tudi slogan naše občine, zato Fundacija Litus razpisuje
Javni natečaj
SLOGAN OBČINE LITIJA
Predlogi naj vsebujejo do sedem besed in izražajo želje in vizije občanov. V pisni obliki jih do 30.9.2001, pošljite na naslov: Fundacija Litus, Kidričeva 1, Litija, s pripisom Za slogan občine Litija.
Najboljši trije predlogi bodo nagrajeni:
1.	nagrada 30.000 SIT
2.	nagrada 20.000 SIT
3.	nagrada 10.000 SIT
Nadaljevanje s 1. strani
Dvajseta obletnica Geossa
"X Ta kraju, kjer so se s temi besedami že pred 12 X >1 leti zaobljubili takratni župani, delegati, politiki, gospodarstveniki, kulturniki, znanstveniki in drugi, je ob okroglem jubileju spregovoril predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor. V njegovih besedah smo znova prepričljivo začutili to, kar obiskovalci Geossa doživljamo ob vsaki kulturni ali narodno pomembni prireditvi: trdno prepletenost duhovnih-kul-turnih korenin Slovencev z našo narodnozgodovinsko podrastjo. To je trdno zagotovilo, da nas s teh krajev viharji usode ne bodo odpihnili, temveč bomo še naprej zoreli kot narod, ki bo ob vstopu v družino starejših evropskih nacij lahko samozavestno stopil ob bok tistim, ki so po poti zahodne demokracije stopili že davno pred nami.
Slavnostni del prireditve je z jasnimi in iskrenimi mislimi sklenil še Peter Svetik, avtor prvotnega projekta in od samih začetkov eden najzaslužnejših mož, da je Geoss danes že tako uveljavljen v zavesti Slovencev. Se enkrat je zbranim opisal trud, ki so ga posamezniki vlagali v postavitev in ureditev celotnega območja pa tudi nenehno uveljavljanje idej Geossa v javnosti; resnični občutki pa tako ali tako vedno ostajajo le v spominih tistih, ki so se pri svoji vesti zavezali za delovanje v prid slovenstva, celotnega naroda, njegovih ljudi in njegove države. Geoss je namreč veliko več kot le
točka na zemljevidu: je ideja, ki skuša nagovoriti vsakogar, ki v srcu dobro misli. In čeprav nas ravno v tem času obletnic mnogi prepričujejo, da je naša država slaba, da jo odgovorni vodijo v prepad, da je v njej veliko gnilega, smo se tudi tokrat na Geossu lahko zavedeli, da je država natančno taka, kakršni smo njeni ljudje — Slovenci pa se na srečo kar znamo postaviti za svojo domovino. Prav v tem izpolnjuje Geoss svoje osnovno poslanstvo: ljudi spravlja med seboj in jih zbližuje, ne glede na njihove siceršnje razlike, ne glede na plotove, ki si jih marsikdo v vsakdanjem življenju zgradi okoli sebe, da mu ne bi bilo treba videti drugačnih idej in poslušati drugačnih resnic, kakor so njegove. Geoss je tisti vrh, na katerem take malenkostne razlike in zdrahe odpadejo, kjer Slovenec Slovencu seže v roke in je upravičeno ponosen na varne korenine, iz katerih rase njegov rod.
Na prireditvi - obiskali so jo tudi nekateri gostje iz tujih veleposlaništev -sov glasbenih točkah med drugim nastopili še Zasavski rogisti, Moški PZ KUD Lipa Vače in Oktet bratov Pirnat. Po slovesnosti so se imeli obiskovalci priložnost okrepčati in osvežiti pri bližnji gostilni na Spodnji Slivni, pozneje pa si še ogledati srednjeveške viteške igre.
Aleš UČAKAR
\Nadaljevanje s 1. strani
III. Valvasorjeve viteške igre
SOBOTA, 01.09.2001
19.20 - nagovor gospoda Boltežarja Wagna - bobnarji in fanfare - arkade, srednjeveški ples v atriju, dvoboj ob baklah v grajskem atriju, prikaz čarovniškega procesa (igra KUD Vajkard), ob 22.00 ognjemet. V primeru slabega vremena odpade ves večerni program razen nastopa plesne skupine, ki se tako izvede ob 20. uri v grajski knjižnici. Večerni program bo odprt za obiskovalce, vendar bodo imele prednost kostumirane osebe. V primeru slabega vremena bo vstop na srednjeveški ples zagotovljen samo osebam v primernih kostumih.
NEDELJA, 02.09.2001
08:30-10:00 - uradni trening vitezov konjenikov in lokostrelcev,
11:00 - slavnostna otvoritev tržnice in viteških iger z nagovorom gospoda Boltežarja Wagna,
11:30 - povorka gospode z bobnarji in zastavonošami iz grajskega atrija do častne lože ob viteški areni, 11:50 - slovesni začetek tekmovalnega dela s fanfarami, bobni in nagovorom gospoda Boltežarja Wagna, predstavitev nagrad za viteze zmagovalce v posameznih panogah,
12:00 - začetek ekipne tekme vitezov konjenikov,
14:00 - zaključek konjeniškega dela tekmovanja s častnim krogom vseh vitezov, preureditev tekmovališča za tekmo lokostrelcev, začetek nastopa lokostrelcev,
14:00 - predstava za otroke na travniku ob gradu,
15:15 - zaključek lokostrelskega dela tekmovanja s priklonom vseh vitezov, privedba čarovnice in obsodba grajskega gospoda,
15:30 - začetek posamične tekme vitezov konjenikov,
16:00 - predstava za otroke na travniku ob gradu,
16:30 - zaključek posamične tekme konjenikov s častnim krogom vseh vitezov, vezanje rutic grajskih gospodičen, demonstracija mečevanja vitezov mečevalcev,
17:15 - slovesna razglasitev zmagovalcev: po vrstnem redu nastopa (konjenik, lokostrelec, mečevalec) -podelitev nagrade iz rok Boltežarja Wagna,
17:30 - povorka grajske gospode od častne lože do gradu, zaprtje tržnice v gradu.
v
O portno društvo Dole pri WLitiji je na pobudo Dušana Maka ustanovilo sekcijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Sekcija je sklenila, da bo s pomočjo Centra za razvoj Litija spoznala in zbrala že opisano ter dodala še svoja videnja o dediščini Dol z okolico, saj se zavedajo, da je območje Dol polno presenečenj. Takšni pa so tudi ljudje, ki tukaj živijo in zato si žele privabiti turiste in druge obiskovalce, s katerimi
ŠPORTNO DRUŠTVO Dole pri Litiji
bi radi delili soje bogastvo.
V ta namen se izobražujejo lokalni turistični vodiči, zgrajena je oglarska pot. Skupaj s Centrom za razvoj Litija, OS Dole in Zavodom za gozdove Slovenije bodo osnovnim šolam po Sloveniji ponudili v mesecu maju 2002 »mesec oglarjenja«. Radi bi pridobili Logarnico Dole, da bi lahko postala informacijski center z manjšim muzejem.
Tekst in foto: Jože PRAH
\Nadaljevanje s 1. strani
Leseni rogisti dobili svojo knjigo!
Leseni rogisti so debitiraii na koncertu ŽPZ Kresnice v letu 1998. V treh letih delovanja pa so dosegli več, kot bi si Jože Setničar takrat upal, znal in mogel napovedati.
Zaradi izvirnosti njihove skupine, seveda pa tudi kvalitete igranja, so redni gostje na vsakoletni medijski prireditvi Slovenec leta, začudenje in občudovanje žanjejo na sejmu Alpe-Adria, kjer promovirajo občino, lani so navdušili izseljence na pikniku na Bogenšperku, vedno so jih veseli na nacionalni televiziji, iz tujine pa pisma s pohvalami prejemajo po nastopu v Slovenskem magazinu, kjer so jih predstavili kot svojevrstno glasbeno in etnološko atrakcijo.
Prispevki o lesenih rogovih v medijih se vrstijo. Posebno po njihovem letošnjem nastopu na mednarodnem folklornem festivalu na mariborskem Lentu, kamor so jih povabili na priporočilo dr. Bruna Ravnikarja. Da jih stroka primerno visoko ceni ter da njihovo igranje ni kar neko trobljenje, potrjuje tudi interes Etnografskega muzeja, ki bi rad razstavil lesene Setničarjeve instrumente, zanima pa jih tudi organizacija delavnic, kjer bi Jože Setničar pokazal, kako nastajajo njegovi leseni rogovi.
Čeprav je v letih izražena zgodovina Lesenih rogistov kratka, pa je skupina 13 glasbenikov iz Moravč, Kresnic in Litije doživela že toliko, da je pred kratkim izdana knjiga pravi zaklad. Zamisel se je porodila pri Janezu Kranjcu, ki je videl oddajo Slovenski magazin ter Jožeta spodbudil, naj vso stvar vendar dokumentira. V knjigi vas Jože Setničar popelje od lesene veje vgozdu,
pa do koncerta, ko rog mehko, toplo in prijazno zapoje.
Predstavitev je bila pravi praznik in tisti, ki se vsaj malo spoznajo na glasbo, morajo priznati, da se je skupina Lesenih rogistov že precej približala »godbi«, vsaj kar se razpona glasbe tiče. V zasedbi igra namreč kar 10 različnih instrumentov, ki preigravajo koračnice, polke in celo valčke, saj so jih poimenovali »mojstri valčkov«.
Je pa Jože Setničar vajen, da jih publika bolj gleda kot posluša. To se mi zdi čisto naravno, saj je težko umakniti pogled proč od umetelno izdelanih, izrezbarjenih in poslikanih instrumentov, ki so vsi numerično označeni (45!), nekateri pa nosijo tudi lastna imena: Dirigentova veja, Zviti rog, Zvitež, Kraljevi rog, Mila veja, Serpent, Hrastov rog... Lesenim rogistom priznavajo, da so nepogrešljivi promotorji naše občine in glasbne kulture, pa vendar v svojem predstavljanju ostajajo bolj ali manj sami, s svojim »veseljem«, saj občina računa na njihovo ljubezen do glasbe in jim na leto iz pročauna nameni vsega 50 tisočakov.
Se dobro, da Jože Setničar ustvarja za svojo dušo. Nazadnje se je lotil še buč in je tudi slednje pripravil do tega, da so zaigrale. Zdaj razmišlja, da bi izdelal vsaj še 4 in se z bučnimi fanfarami udeležil kakšne Bučijade v Sloveniji.
A.Š.
Izkoristite poletni popust v višini
150.000 SIT
* Ponudba velja do 31.8.2001
OPEL CREPIT
avtotehna WQ§ in Mahkovic
Spodnji log 27 pri Litiji, tel.: 01/8974-888
Debeli Rtič 2001
56 otrokom iz litijske občine, starih od 5 do 17 let, je RKS, Območno združenje Litija, omogočilo letovanje na Debelem Rtiču od 22. do 31. julija.
Lepega vremena nam letos res ni manjkalo, tako da smo bili vsak dan na plaži. Od desetih neplavalcev jih je sedem ob koncu kolonije prejelo potrdila zlati konjiček oziroma bronasti delfin, ostali otroci pa so osvojili srebrnega ali zlatega delfina.
Fantje so se udeleževali vseh športnih tekmovanj in bili zelo uspešni, za kar so prejeli osebna in skupinska priznanja. V skoku v daljavo so osvojili 1. mesto Matej Bajde, 2. mesto Igor Osredkar in 3. mesto Andraž Bajde; v nogometu so bili starejši fantje prvi, mlajši drugi; v košarki pa so starejši
fantje v superfinalu premagali skupino vzgojiteljev, česar so bili najbolj veseli.
Nekateri starši so izkoristili obisk svojih otrok za enodnevno kopanje in se prepričali, kako koristne, aktivne, predvsem pa zdrave so takšne počitnice za njihove otroke.
Nasvidenje v jesenskih počitnicah na Debelem Rtiču, kjer nas čakajo likovne, glasbene, športne dejavnosti, kopanje v zaprtem bazenu, noč čarovnic...
Anita KUŠAR
Šmarčani vabijo na obisk treh dežel
Društvo upokojencev Šmartno je 12. julija organiziralo tretji letošnji izlet, /{i se ga je udeležilo 50 članov. Pot jih je vodila skozi Maribor in Lenart ter Petanjce na Goričko, kjer so si v kraju Grad ogledali največji slovenski grad, kj ga obnavljajo.
Nato so pri Kuzmi prestopili državno mejo in se po avstrijski strani, kjer so jih navduševali lepo urejeni kraji in vinske gorice, vračali do avstrijske Radgone, kjer so nakupovali. Skozi Gornjo Radgono so se zapeljali do Svete Trojice, kjer jih je čakalo kosilo, po njem pa družabno srečanje. Naslednji izlet načrtujejo za četrtek, 6. septembra, ko bodo potovali po treh deželah na nasprotnem koncu Slovenije. Pot jih bo vodila skozi Ljubelj do Celovca, nato pa mimo Vrbskega jezera in Beljaka še v Trbiž; v domovino se bodo vrnili preko Rateč.
Prijave za ta izlet bodo sprejemali v sredo in četrtek, 29. in 30. avgusta, od 9. do 11. ure v društvenih prostorih. Nanj vabijo tudi nečlane.
V počitniških dneh pa so si šmarski upokojenci ogledali še ljudsko igro Miklova zala v letnem gledališču na Studencu pri Domžalah in obiskali Ježni Vrh pri Primskovem, kjer je edina zasebna cerkev v Sloveniji, ki jo je zgradila družina Zad-ražnik.
Boris ŽUŽEK
Nadaljevanje s 1. strani
■ n n -UU
£2.--——> • 7\./~ i__________VvčL.
•-n ■ 0”-\ [j~ -cv 3^Vc:-
/■v
X
v' v /	i ■— -	^
V-VC- V/"- v_______/_
Dijaki in študenti Gruma poznajo predvsem po njegovi slavni drami Dogodek v mestu Gogi, ki še danes sodi med železni repertoar slovenskih gledališč. Ostala prozna in dramska Grumova dela pa ostajajo manj znana. Zal.
Slavka Gruma so mnogi ljudje ohranili v lepem spominu tudi zaradi njegove zdravniške profe-sije, ki jo je opravljal v Zagorju: zanj so namreč rekli, da je bil dober zdravnik, ki je znal prisluhniti ljudem.
A ne moremo mimo dejstva, da Slavko Grum ostaja nekako odmaknjen, celo pozabljen. Jubilej ob obletnici rojstva je bil primerna priložnost, da se z bledih spominov odpihne prah, da se o Grumu spregovori, da se obelodani njegova literarna zapuščina. Pričelo se je z zbiranjem gradiva o književniku: v sodelovanju z novomeško študijsko knjižnico so v litijski knjižnici (ki tudi ponosno nosi Grumovo ime) pripravili razstavo fotografij in del, ki so osvedile življenje in delo Gruma. Vzporedno s tem projektom so tisti z umetniško žilico v ateljeju pri kiparju Bojanu Stinetu v Javorju spremljali postopek nastajanja reliefa. Kipar se je
namreč odločil, da upodobi Slavka Gruma.
Spominsko slovesnost ob rojstni hiši so spremljali filatelistični enkratni dogodki: fondacija Villa Litta klub je izdala spominsko kuverto ter poskrbela, da je pošta Šmartno pri Litiji 2. avgusta, na dan rojstva, ter pošta Zagorje, 3. avgusta, na dan smrti, vsem filatelističnim navdušencem oži-
gosala poštne pošiljke s posebnim priložnostnim žigom.
Do 15. avgusta je bilo moč v litijski knjižnici videti tudi filatelistično razstavo Janka Štampfla z motivi slovenskih književnikov.
Jeseni pa se spominjanje na Slavka Gruma nadaljuje: z likovnim upodabljanjem na osnovnih šolah, s predstavitvijo projekta za novo šmarsko knjižnico in seveda z osrednjo zaključno prireditvijo. Projekt ob 100-letnici je povezal ZIK-Matično knjižnico dr. Slavko Grum, Občino Litija in KS Šmartno, SLKD OI Litija, Villa Litto klub, umetnike, osnovne šole in seveda vse ljubitelje književnosti. Z veseljem smo tudi ugotovili, da bodo pomembno obletnico s prireditvami in dogodki obeležili v Novem mestu, kjer je Grum tudi pokopan, ter v sosednji občini Zagorje, kjer je preživel zadnji del svojega življenja.
A. Š.
Mrliška vežica v Gabrovki
Ob prebiranju Litijskega občana junij 2001, sem prebral tudi odgovor g. župana Mirka Kaplje g. Franciju Rokavcu, poslancu Državnega zbora. Kakor po medijih spremljam delo g. župana, njegova politična prepričanja, gledanja na današnjo stvarnost v Sloveniji, ki ji vlada neobrzdani liberalizem, nepregledno poslovanje, sklepanje poslov mimo razpisov, kršenje internih aktov, negospodarno trošenje denarja in s sumljivimi posli prelivanja denarja »našim«, se z njim velikokrat nisem strinjal Tokrat pa mu moram dati prav, ko piše g. Rokavcu, dtiram:«V pismu omenjate nekaj zgrešenih investicij, res, nekatere ceste so bile prav v Mrši neposredni bližini, omenili pa ste npr. tudi mrliško vežico v Kresnicah, ki j e po vrednosti veliko precenjena. Ob Vašem aktivnem sodelovanju je že na začetku pospravila veliko denarja, ne da bi se sploh karkoli zgradilo, ko pa bo dokončana (preko 50 mio sit), bi namesto nje lahko kupili 5 dvosobnih stanovanj na Rozmanovem trgu v Litiji in morda ob tem rešili še kakšen pereč stanovanjski problem. Cernu naj damo torej prednost: misli na mrtve ali skrbi za žive?« Namreč isti problem imamo v Gabrovki. Zgradila seje mrliška vežica, ki je glede na razkošnost po moji oceni stala kar precej denarja. Res je, da sem precej odrezan
od pravih informacij, toda kljub poizvedovanju še danes ne vem, kdo je bil tisti »pametnjakovič«, ki se je te novogradnje spomnil. Vem le, da sedanji predsednik KS Gabrovka ni imel nič pri tem. Če se je že morala iz kakršnegakoli razloga urediti mrliška vežica, bi se lahko z malo sredstvi adaptirala stara. Na drugi strani pa vodijo do naših vasi in zaselkov neasfaltirane poti, ki postanejo ob večjih neurjih takorekoč neprevozni kolovozi. Obstaja celo pot sredi vasi Gabrovka, ki vodi tik ob hišah, v katere se poleti dviga prah, in je še neasfaltirana. Medtem ko imamo v Gabrovki še kar dobro urejene druge komunalne zadeve, kot so telefonija, odvoz smeti in tudi vodno oskrbo, so kakor rečeno, glavni problem neasfaltirane vaške poti. Torej najprej je treba poskrbeti za žive. Prepričan sem, da bi s sredstvi, Id so se vložila v mrliško vežico, skupaj s prispevki občanov, lahko asfaltirali velik del vaških poti, ki jih neurja najbolj razdirajo. Kot kritiko naj povem še to, da imajo naši sosedje Trebanjci asfaltirane vse vaške poti. Izkoriščam to priložnost in pozivam g. župana, naj v naslednjem Litijskem občanu da objaviti, koliko je stala mrliška vežica v Gabrovki, kako je bila financirana in ali je bil za njeno izgradnjo objavljen javni razpis.
Martin BLAŽIČ, Gabrovka
Odlaganje odpadkov
V zvezi z večkratnim omenjanjem odlaganja Predilnica Litija od junija letos odvaža industrijske odpadkov Predilnice Litija na odlagališču odpadke na komunalno deponijo v Hrastnik. »Širjava«, vas obveščamo, da nam je Javno podjetje V zadnjih desetih letih je Predilnica Litija za Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o. prispevek za mestno zemljišče v občini Litija odpovedalo deponiranje nenevarnih industrijskih vplačala vrednost 1.135.000 DEM.
odpadkov.	Verica ŽLABRAVEC, univ. dipl. oec.
Q/edno Sueza Ln modna, fra tudi zuesia biadiaLji - 2a usaJz žeja in oldis
LITIJA, ul. Mire Pregelj 4, tel.: 01/899 53 93
MORAVČE, c. na Grmače 16, tel.: 01/72 31 868
ODPRTO: od 9.00 do 19.00 Sobota: od 8.30 do 12.00
Zlat in srebrn nakit v novih poletnih trendih Predelava in popravilo rabljenega nakita
IPcmdkiffftfcB g m8 sfammffl
Počitniško varstvo v OS Litija
Osnovna šola Litija, Podružnica s prilagojenim programom je v mesecu juliju že drugo leto organizirala varstvo za učence oddelka vzgoje in izobraže-vanja.Varstvo je potekalo od pol šestih do štirinajst tridesete ure. Letos je bilo prijavljenih šest učencev. Defektologi so pripravili program, ki se je bil bistveno razlikoval od pouka. Uporabljali pa so različne šolske prostore: gospodinjsko učilnico, tehnično učilnico, računalnico in terapevtsko sobo. Hodili so na sprehode in obiskovali različne objekte v samem kraju. Upoštevali so želje otrok in jim pričarali počitniško vzdušje.
Marjeta MLAKAR-AGRAŽ
Komentar odgovora na odprto pismo županu
Županov odgovor na odprto pismo ni bil nikakršno presenečenje. Način, ki je bil uporabljen, je že dobro preverjen: ko si soočen s svojimi nepravilnostmi, se postaviš v vlogo žrtve. Žal pa odgovor vsebuje kar nekaj neresnic in podtikanj v svojih ugovorih odprtemu pismu. Tako na primer enemu izmed svetnikov očitate osebno okoriščanje pri modernizaciji ceste v njegovi krajevni skupnosti. Visoka stopnja moralne ozaveščenosti odseva iz te trditve. Morda pa bi bilo le dobro povprašati »zrcalce resnice« naše občine, kdo se je dejansko okoristili pri tej izvedbi. Druga cvetka so ugotovitve kršitev pri oddajanju javnih naročil s strani proračunske inšpekcije. Izpostavljen je bil razpis za demografijo v letu 1999, ko med zaposlenimi na občini ni bilo več nekdanjih članov občinske uprave in sedaj občinskih svetnikov, ki naj bi bili domnevno »krivi«. Bolj zanimivo je vprašanje, zakaj se je občinska uprava ravno v letu 1999 odločila za zbiranj e ponudb med vnaprej znanimi ponudniki in ne preko javnega razpisa,
kar je bila praksa do tedaj in še vedno velja za večino porabnikov javnih sredstev. Preprosto je bil to največji prekršek, ki vam ga je očitala proračunska inšpekcija. Pred tem si ne gre zatiskati oči!
Kljub vsemu pa le lahko ugotovimo, da je odprto pismo pospešilo reševanje vrste odprtih vprašanj. Tako je bil konec junija sprejet občinski proračun na podlagi zelo poglobljene razprave med vsemi političnimi strankami, za nami je prvo branje poslovnika občinskega sveta, sprejet je bil zazidalni načrt mesta Litija, sestal se je svet mestne in krajevnih skupnosti, po dolgih letih se je prvič že v juliju pristopilo k izvajanju investicij... Čas, in če hočemo uresničevanje proračuna, naj pokažeta, ali bodo sprejeti dogovori tudi uresničeni. Ni dovolj le dogovor — pomembno je spoštovanje tega dogovora, kar je temelj za nadaljnje sodelovanje in zaupanje. Tako se sčasoma pozabijo tudi stare zamere.
Franci ROKAVEC
»Ko pokličem taksi ...«
IBIZA že od 1.737.000,00 SIT (15.414 DEM) CORDOBA že od 1.920.000,00 SIT (17.198 DEM) CORDOBA VARIO že od 1.960.000,00 SIT (17.600 DEM)
že od 4.536.000,00 SIT (41.240 DEM) 3.121.000,00 SIT (28.376 DEM)
SEAT LEON 1.4 16V OPREMA STELLA že od 2.640.000,00 SIT (23.620 DEM)
Če je taksist, naj bo taksist, ne pride v poštev. Sama sem ga namreč že večkrat pa da izklopi telefon in gre na poklicala (v 20 dneh vsaj 4 krat), a ni bil nikoli dopust. Zato reklama za počit- dosegljiv. Obogatiti se ne da kar čez noč, poglejte niške vožnje Avtotaksija »R« v v Trbovlje in njihove taksiste.
Litijskem občanu sploh ne	M. KOTAR
Kresovanje ob dnevu državnosti
V nedeljo, 24. junija 2001, smo tudi na Dolah dostojno proslavili 10. obletnico samostojnosti Slovenije.
Že pozno popoldne smo začeli z ogrevanjem ob zvokih ansambla Kresničke. Prijetno vreme je privabilo veliko ljudi, tako da je bilo športno igrišče pri šoli skoraj polno. Pred mrakom smo člani KUD izvedli kratko proslavo; s pesmijo smo se sprehodili skozi zgodovino in se spomnili pomembnejših mejnikov, ki so nas pripeljali do življenja v lastni domovini. Nastopili so recitatorji,
mladinski pevski zbor, ljudski godci in pevci. Slavnostni govornik g.Ciril Vertot, veteran vojne za Slovenijo, je spomnil na resnost spopada, ki pa se je k sreči končal z malo žrtvami - če bi bilo drugače, bi bilo za Dole tragično, saj so bili vsi rezervisti mobilizirani. Prižgali smo kres, godci in pevci pa so zaključili s pesmijo.
Stane KMETIČ
Kmečke igre na Polšniku
Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik deluje drugo leto in letos je poleg predavanj, tečajev in izletov poskrbelo tudi za prijetno poletno sobotno popoldne, ko je 21. julija organiziralo kmečke igre.
Grajski večeri na Bogenšperku
Poletje je čas toplih večerov, posedanja na lahnem vetru, druženja s prijatelji. Vjavnem zavodu Bogenšperk se tega zavedamo, zato smo že v juniju pričeli z razvajanjem naših obiskovalcev s I. Festivalom Bogenšperk._
Prijeten dan smo v veseli in številni druščini preživeli na Vovkovi kmetiji na Stranskem vrhu. Zabavno in tudi delovno je bilo, saj se je pet ekip pomerilo v košnji in žetvi.
Ekipo iz Litije so zastopale prijazne gospe, ki so obljubile, da bodo z veseljem prišle na pomoč pri žetvi. V Konjšici se lahko pohvalijo z najboljšim koscem. Karli Resnik je imel najglasnejše navijačice in dokazal, da kosilnice sploh ne potrebuje.
Najbolje je sukal grablje član ekipe Gasilskega društva Polšnik Karel Vozel in zmago mu je najbrž prinesla kopica, za obliko katere se je še posebej potrudil. Sodelovala je tudi ekipa Športnega društva Polšnik, ki je bila najmlajša in rezultati so bili seveda temu primerni. Vaja dela mojstra, kot veste. Ce bi lahko sodelovali s kosilnico oziroma s kombajnom, bi bili rezultati bistveno drugačni, so zatrjevali športniki. Pohvaliti jih je vsekakor treba za
vztrajnost in pogum, da so se pomerili s samimi mojstri. Peto ekipo so sestavljale članice Društva podeželskih žena in deklet Polšnik, ki so s prisrčnimi predpasniki in ruticami ter seveda z delom navdušile gledalce. Zanjice Danica Juvan, Mimi Kotar in Tončka Borišek so naredile najlepše snope in pre-
magale hudo konkurenco. Delo vseh skupin je ocenjevala komisija, ki so jo sestavljali: Lijana Lovše, Slavko Bokal, Gizela Lamovšek in Tine Voje, tako da je bilo vse tudi pod strokovnim nadzorom. Za presenečenje pa sta poskrbela veterana v košnji, Vinko Štempihar in Janez Maj-
cen, ki sta vsem pokazala, kaj se pravi kositi.
S polnim jerbasom dobrot je kosce in žanjce predsednica DPŽD Polšnik Marinka Bevc nagradila tekmovalce. Po »žetvi in košnji« smo si lahko ogledali še razstavo dobrot: potic, piškotov, biskvitov, tort, da o vrstah domačega kruha ne govorimo. Ugotavljali smo, koliko tehta potratna potica in plesali ob zvokih ansambla Zimzelen.
Članice DPŽD Polšnik si res zaslužijo vso pohvalo, saj kljub družinskim obveznostim najdejo čas, ki ga namenijo skupnosti. Biti mati, žena, skrbeti za dom in kmetijo ter v večini še hoditi v službo v današnjih časih ni lahko.
Znova se bo Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik predstavilo na polšniškem jesenskem sejmu,
ki bo 9. septembra 2001,13. uri.
Mateja SLADIČ-VOZELJ
Ul. Mire Pregljeve 4,1270 LITIJA
NEPREMIČNINE
-ocenjevanje vrednosti nepremičnin - posredovanje pri nakupu, prodaji, najemu
Na Rozmanovem trgu Novejše stanovanjske	Gradbene parcele na
prodam več 2-sobnih hiše na območju Gabrovke različnih lokacijah neopremljenih stanovanj in Litije ugodno prodam. v okolici Litije prodamo.
Informacije in ogledi:
Telefon:	, Fax:	, E-mail:
V petek, 15. junija, so v grajskem atriju da zatresli člani Pihalnega orkestra Radeških papirničarjev. Z razgibanim programom in odlično interpretacijo so dokazali, da se jih upravičeno drži sloves enega najboljših pihalnih orkestrov v Sloveniji.
Čez teden dni, v petek, 22. junija, je barok in romantiko na kitari preigraval Mladen Bucič, mlad in nadarjen umetnik. Leta 1999 je bil sprejet na podiplomski študij kitare na Visoki šoli za glasbo v \fyfeimarju, kjer je leta 2000 opravil tudi sprejemni izpit za 2. stopnjo podiplomskega študija. Z izborom glasbe je pokazal razliko med glasbenim barokom, bogatim v izražanju, ter romantiko, ki prisega na izrazno skromnost.
Tretj i in najbolj obiskan je bil koncert domačih umetnic, Veronike Hauptman in Helene Fojkar — Zupančič. Koncert »Večer za glas in klavir« je bil poslastica za ljubitelje glasbe, kar obiskovalci dobro vedo in vsakič znova umetnici počastijo z obiskom.
Vsakoletni glasbeni dogodek v okviru Imaga Sloveniae — Podobe Slovenije, ki skrbi za ohranjanje in kulturni
utrip starih mestnih jeder, cerkva in gradov, je bil letos v župnijski cerkvi svetega Martina v Šmartnem v nedeljo, 15. julija. Mladinski pevski zbor iz Sheffielda v Veliki Britaniji je v veličastnem okolju mogočne katedrale zvenel še posebej svečano in pridobil simpatije občinstva predvsem s sodobnim programom. Študentski Festival Brežice je tudi letos sezono pričel na Bogenšperku, ki je z zavodom Ars Ramovš, organizatorjem Festivala Brežice, povezan že od vsega začetka študentskih koncertov. Prva sta v grajskem atriju nastopila baritonist Egon Bajt in čembalist Janko Kastelic v torek, 31. julija. Z baklami osvetljen grad je bil čaroben in je predstavljal primerno kuliso za glasbeno popotovanje po 17. in 18. stoletju.
Drugi koncert je bil posvečen umetnicam iz Glasbene akademije v Krakovem. Z mladostno energijo in ustvarjalnostjo so v torek, 7. avgusta, zanetile iskro zanimanja za staro glasbo, v požar pa sojo razpihali študenti Evropske akademije za staro glasbo v Bolzanu na zadnjem koncertu iz cikla v torek, 14. avgusta.
Bojana KRAGELJ
Borut BAJEC s.p.
Ulica 25. maja 11,1270 Litija
Tei./fax: 01/898 37 21, GSM: 041/754-468
Zastopstvo in montaža
PROFILI:
IDEAL 5000 IDEAL 3000
OKNA - VRATA - SENČILA
Spomini na brodarstvo
T) redarstvo na Savi je bilo močno razvito že v -L)rimskih časih. To potrjujejo številni votivni kamni posvečeni bogu Savusu, ki jih hrani Narodni muzej v Ljubljani. Plovba po Savi je imela velik pomen tudi v srednjem veku, zato so več cerkva in cerkvic ob Savi poimenovali oz. posvetili Sv. Miklavžu, zaščitniku brodarjev, čolnarjev in ribičev. Brodarstvo po Savi ima seveda svojo ekonomsko osnovo. Ena od bistvenih je takraten hitri razvoj tržaškega pristanišča, ki je še povečeval že prej živahen promet. Šlo je predvsem za trgovino s Hrvaško. Seveda ni mogoče spregledati Valvasorjevega opisa o brodarjenju po Savi, ki je opisal, kako poteka prečkanje Save s skupaj zvezanimi ladjami.
Janez Renko je čolnar in flosar, ki ve kaj povedati o časih, ko so krotili Savo. Sedaj živi na Graški Dobravi. Živo se spominja, kako je leta 1934 končal šolo in takoj odšel na delo. Vozil je čoln v Renkah, največ železničarske delavce. Ce je bilo potrebno, so ga posamezni pomiki ali skupine tudi poklicali. Pripravil je čoln, vzel vesla v roke in kot mlad fant opravil svoje
delo. To so bile njegove prve delovne izkušnje.
Leta 1936 je začel delati pri lesnem trgovcu Ivanu Drnovšču s Save pri Litiji. Šlo je za prevoze splavov po Savi navzdol. Delo je bilo seveda težko. Najprej je bilo potrebno splaviti hlode v vodo, nato so jih zvezali z vrvmi iz konoplje, pomagali so si z ročnimi svedri in lesenimi klini. Kasneje so uporabljali žeblje in žico, kar je olajšalo delo. Navadno so vezali 15 do 178 hlodov v en splav, tako da je prišlo približno 4 m širine in je Sava dovolila prevoz tudi na ožjih mestih. Najdebelejši hlodi, ki jih je flosal, so v premeru merili 1,5 m.
Tako so splavarili les v rudnike Zagorje, Trbovlje in Hrastnik, kasneje pa velike količine v Hrvaško, predvsem do Zagreba.
Les je splavljal tudi v Papirnico Krško, najbolj ponosen pa je na vožnjo do Beograda avgusta 1946. Sava je kar sama urejala promet. Včasih je bila prenizka, drugič pa deroča, zato se je bilo potrebno ustaviti in počakati. Zgodilo se je, da je 29. decembra 1939 popolnoma zamrznila.
Njemu v življenju ni bilo z rožicami postlano. V drugi svetovni vojni so ga poslali na prisilno delo na Bavarsko. Izkoristili so njegove sposobnosti, zato je delal na žagi. Potem, ko je prenehal druženje s Savo, se je zaposlil v Gozdnem gospodarstvu, kjer se je leta 1978 upokojil. Janez je delavec, ki sta ga v življenju zaznamovala voda in les.
Ivan GODEC
80 let Čebelarskega društva Litija
Ob jubileju Vas litijski čebelarji vabijo na ogled razstave v KD Šmartno ter na svečano proslavo, ki bo v soboto, 8. septembra, ob 15. uri pred KD Šmartno.
Na srečanje vabijo vse ljubitelje čebelarstva in narave.
V	V
Zegnanje v Veliki Stangi
Vsakoletno zegnanje v Štangi pri cerkvi sv.Antona Padovanskega bi radi krajani Velike Stange popestrili z dodatnimi aktivnostmi. Tako so povabili k sodelovanju še obe sosednji KS, Stangarske poljane in Jevnico, s katerima sodelujejo tudi v projektu CKPOV. Rezultat tega projekta naj bi bila tako že lanska prireditev ob žegnanju, v letošnjem letu pa so jo še razširili.
Tako so v nedeljo, 17. junija 2001, v Veliki ŠTANGI pripravili zanimivo in zabavno prireditev, ki je na prostor pri cerkvi privabila množico obiskovalcev. Zal pa je slabo vreme onemogočilo, da bi izvedli celoten program. Domačini so prav za to priložnost izdelali stojnice, saj pričakujejo, da bodo tudi v prihodnje organizirali več prireditev, na katerih bodo prodajali svoje pridelke in ostale izdelke, ki jih želijo tržiti kar v
bilo namenjeno kozolcu-toplerju, ki ga je skupaj s pomočniki postavil Franc Černe. Domačini so si v mislih zaželeli, da bi na tem prostoru ostal in bi ga koristno uporabili pri promociji svojega kraja.
Po sveti maši, ki jo je daroval domačin Janez Juhant, je na prostoru pred cerkvijo potekalo srečanje harmonikašev. Obiskovalci so lahko slišali ubrano igranje mladih in malo manj mladih
domačem kraju. Z lično izdelanimi in nadvse izvirnimi spominki so se predstavili tudi učenci podružnične šole iz Stangarskih poljan. Njihovo prizadevnost moramo še posebej pohvaliti. Ker pa je bila to le žegnanska nedelja, je tudi Karitas razstavljala na eni od stojnic. Največ zanimanja in občudovanja s strani obiskovalcev pa je
godcev, ki pa so morali svoj nastop prekiniti, saj je pričelo deževati. Pravo neurje, ki se je tisto nedeljo zgrnilo nad Veliko STANCO, je pregnalo ljudi, tako da smo organizatorji morali prireditev prekiniti, zato smo se organizatorji odločili, da prireditev ponovimo v nedeljo, 2.septembra 2001.
Dijana LOVŠE
VAM NUDI NASLEDNJE UGODNOSTI
•POPUST ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE • MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA •ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED
organiziramo za A, B, C, E in H kategorijo s pričetkom
INFORMACIJE IN PRIJAVE od 14.-15. in od 19.-20. ure na Graški cesti 2
na telefon 01/8983-140 GSM: 041-683-945
Tečajniki se učijo v KLIMATIZIRANIH VOZILIH!
Kaj bo 9. septembra na Polšniku?
FPraznik Krajevne skupnosti bomo letos popestrili s rpredstavitvenim sejmom, katerega pripravljajo kmetje z dopolnilnimi dejavnostmi, obrtniki oziroma podjetniki in društva.
V juniju smo izdali prospekt menjen izgnancem 2. svetovne
Polšnika in pri tem projektu so sodelovali pobudniki razvoja našega kraja, ki se bodo na prireditvi predstavili. Imamo novo informativno tablo v centru Polšnika, ki je tudi vredna ogleda. Prireditev z zabavnim kulturnim programom Gledališke skupine KD Polšnik se bo pričela ob 13. uri na šolskem igrišču. Veliko boste izvedeli o obrti, spoznavali domače izdelke, lahko boste jahali konje, opazovali kako se opravlja kakšno delo, se okrepili z dobrotami naših znanih kuharskih in pekovskih mojstrov, prepevali ob zvokih harmonike in še marsikaj. Prostovoljne dejavnosti pa bodo predstavila društva.
Ker je praznik KS Polšnik na-
vojne, tudi letos ne bomo pozabili na to, vendar bi ob te j priložnosti srečanje razširili in vabimo vse razseljence, sošolce, sorodnike, prijatelje Polšničanov ter vse, ki jih zanima razvoj našega kraja, da z nami preživite nedeljo. Dopoldan se lahko povzpnete na kakšen vrh, saj je pri nas zelo lep razgled, popoldanske urice pa preživite v naši družbi. Tako boste spoznali lepote našega kraja in naše delo. Verjemite, radi se boste vračali!
Kakšna je torej Vaša odločitev? Ne obotavljajte se preveč. Nasvidenje na Polšniku!
POLŠNIČANI
Intenzivne priprave na novo sezono tudi v litijskem Kulturnem centru
Vrata gledališč kmalu odprta
Počitniški dnevi še počasi iztekajo. Še nekaj dni nas loči od pričetka šolskega jjouka, kmalu pa se bodo odprla vrata tudi v naših kulturnih središčih.
Že pred dopusti smo povabili k ponovnemu vpisu stare abonente, zdaj pa vabimo tudi nove. In kaj ponujamo v letošnji sezoni? Tudi zdaj smo se odločili za komedije, dodali pa smo še opero Traviata, ki bo, v to smo prepričani, pravo doživetje za vse ljubitelje glasbene umetnosti!
PROGRAM ABONMAJA 2001/2002]
1.	Gledališče TALItiJA: LJUBIM CIFRO, komedija. Igrata Jurij Souček, nosilec Borštnikovega prstana in Anica Kumer, komedijantka leta.
2.	Cafe teater Ljubljana: AVDICIJA, komedija. Nastopajo mladi igralci - komedijanti, med njimi tudi znani Izi, iz nadaljevanke TV-Doberdan.
3.	Moje gledališče Ljubljana: POLICIJANA POMOČ, komedija. Nastopa Gojmir Lešnjak-Gojc, komedijant leta 2001.
4.	Skupina opernih solistov iz Ljubljane: TRAVIATA, opera. To je delo z močno vsebino in enkratno Verdijevo glasbo. Pojejo: Milena Morača, Norina Radovan, Jure Kušar, Jože Kores, Božena Glavak in drugi.
5.	Špas teater Mengeš: STEVARDESE PRISTAJAJO, komedija. Po mnogih uspešnicah kot so Nori dnevi, Balkanski špijon predstavlja omenjena komedija nov gledališki uspeh, ki polni gledališke dvorane.
Cena abonmaja je 7.000,00 SIT, ki ga lahko plačate v dveh obrokih (oktober, december). Študenti in upokojenci imajo 1.000,00 SIT popusta! Prijavite se lahko osebno ali po telefonu št. 01/898-02-70, go. Lojzka Slapničar.
KOMEDIJA LITIJSKEGA GLEDALIŠČA »TALItiJA«
Litija ima dolgoletno gledališko tradicijo, saj je znana po mnogih gledaliških delih, ki sojih uspešno igrali na litijskem odm. Spomnimo se samo predstav kot so Celjski grofje, Planinska roža, Komaj do srednjih vej in številnih drugih.
V letošnji sezoni je ZIK-Kulturnemu centru uspelo pridobiti k sodelovanju znane gledališke ustvarjalce in z njimi pripraviti čisto pravo komedijo.
Tako bo v okviru abonmaja uprizorjena komedija LJUBIM CIFRO, zagrebškega dramatika Milana Grgiča. Predstavo režira Jurij Souček, glavni vlogi interpretirata Jurij Souček, dobitnik Borštnikovega prstana, in Anica Kumrova, prvakinja SLG Celje, komedijantka leta 2001, Součkova soigralka v Vajah v slogu. Komedija bo na Slovenskem prvič uprizorjena, na Hrvaškem pa je bila dolga leta hit in je doživela več kot 700 ponovitev. Je izredno duhovita pripoved o zakonskem življenju, začinjena z dialogi, ki presenečajo, polna situacijske komike in nenavadnih preobratov.
Sobotne matineje se nadaljujejo
ZIK-Kulturni center Litija bo tudi v tej sezoni nadaljeval s sobotnimi matinejami za najmlajše.
Polna dvorana iz minule sezone je organizatorjem dala volje in moči, da mladim nadebudnežem pripravijo nove zanimive lutkovne, gledališke in druge zabavne prireditve.
Tako bo že v septembru gostovala klovnesa Eva Maurer-Škofič, ki jo otroci poznajo iz televizijskih oddaj o črkah. Podrobnejši program bodo organizatorji še pripravili in z njim seznanili otroke in starše. Pripravljajo pa še nekaj presenečenj, ki bodo novost in prijetna osvežitev. Pa o tem kaj več na prvi predstavi v jeseni! (J.S.)
Tel.:(01) 8977-192 GSM:041-744-631
Izvajanje elektroinštalacijskih del
Prodija in montaža sekcljskili garažnih vrat
Izvedba dvoriščnih drsnih vrat
Dan KS Dole
Prireditev bo v soboto 08.09.2001, ob 16. uri na rokometnem igrišču na DOLAH, kjer bomo podelili nagrado za najlepše urejeno vas in domačijo, izbrali bomo vaškega godca zadeto 2000, tekmovali bomo na igrah vaških ekip in podelili nagrade naj uspešnejšim. Sprehodili se bomo med razstavljale! sejma rokodelskih spretnosti, ter domače obrti in pričakali prihod konjenikov Valvasorjeve Konjenice . V večernih urah pa bo multimedijska predstavitev projekta »OGLARJENJE NA DOLAH«.
Po končanem programu bo poskrbljeno za prijateljsko druženje. Iz srca vabljeni vsi, ki želite obuditi spomin na življenje naših dedkov in babic, ter doživeti utrip podeželja nekoč in danes.
Svet KS DOLE
v	v
Zegnanje v Veliki Stangi
KS Velika Štanga, Projektni svet CRPOV za Št. Poljane, Veliko Š tango in Jevnico vas vabijo na nadaljevanje prireditve ob žegnanski nedelji, ki bo v nedeljo 2.9.2001 s pričetkom ob 11.00 uri.
Program prireditve:
10.00	— sveta maša v cerkvi SVANTONA,
11.00	- kulturni program v katerem bodo nastopali pevski zbori iz Velike Š tange in Jevnice,
11.30- srečanje harmonikašev,
12.30 — kmečke igre.
Po tekmovanjih bo družabno srečanje ob zvokih domače glasbe in pestri ponudbi domače hrane in pijače !
Zlata poroka zakoncev Albine in Franca Grom
V življenju človeka je mnogo pomembnih dogodkov in lepih trenutkov in enega izmed njih sta dočakala in doživela zakonca Albina in Franc Grom iz Gozda-Reke. Po 50-ih letih sta /.julija 2001 ponovno stopila pred oltar domače cerkve na Prežganju in si nadela zlata prstana, ki se bosta lesketala v jeseni njunega življenja. Zlati jubilej sta proslavila v krogu najdražjih. Franc se je rodil na kmetiji leta 1922, Albina z dekliškim priimkom Zupančič pa v sosednji vasi Obolno pet let kasneje. Poročila sta se 7.julija 1951 v Stiski opatiji.
50 let zakonskega življenja sta preživela ob delu na kmetiji. Albina je bila ves čas doma, gospodinjila in skrbela za domačijo, Franc pa se je poleg kmetovanja občasno ukvarjal tudi s tesarstvom, kovaštvom, zidarstvom in oglarjenjem. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Marinka (sedaj že pokojna), Fani in Anica, ter sin Franci, ki sedaj uspešno nadaljuje z delom na domači kmetiji. Danes jima veselje prinašata, poleg sedmih vnukov, tudi dva pravnuka.
Težka in odgovorna je bila skupna življenjska pot v tem nemirnem, pa kljub vsemu lepem polpreteklem obdobju. Trdna volja, vera in povezanost so jima zagotovili ohranitev življenjske moči in trdnosti v vseh njunih letih skupnega življenja.
Veliko trdnega zdravja v krogu najdražjih in da bi čez deset let slavila biserno poroko, jima želimo vsi, ki ju imamo radi!
Letovanje v Savudriji
Poleg že dobro znanega letovanja na Debelem Rtiču je letos OO RK Litija že tretje leto v svojo počitniško ponudbo vključila tudi Savudrijo. Desetdnevno bivanje v rumeni hiši tik ob morju, v senci visokih pinij in starih ceder, je polepšalo počitnice sedemindvajsetim otrokom iz različnih krajev litijske občine.
Številne aktivnosti, ki so poleg plavanja zapolnile čas od jutranjega vstajanja do večernega počitka, so pritegnile prav vsakega, tako da nikomur ni bilo dolgčas.
Večeri so bili namenjeni druženju in zabavi. Pester in zabaven program je privabljal gledalce tudi iz okoliški kampov. Glavni nastopajoči so bili seveda otroci in njihovi vodiči-vzgojitelji. Svoje znanje so merili v kvizu Lepo je ,nati, športne veščine so pokazali igri med dvema ognjema, odbojki, nogometu in namiznem tenisu, plesne spretnosti v šaljivem plesnem tekmovanju, svojo domišljijo in ustvarjalnost v stilskem izzivu, v igrah brez meja pa svojo iznajdljivost in vztraj-
nost. Enega izmed večerov je zapolnil tudi pevec Vili Resnik. Prijetno je bilo tudi potovanje z ladjico v Umag in Katoro in spuščanje po dolgih in zavitih toboganih.
Kljub temu da so bili otroci iz različnih krajev, so se med njimi spletle prijateljske vezi, ki jih bodo, tako so si obljubili, prihodnje leto ponovno pripeljale v Savudrijo.
Območni organizaciji RK Litija velja pohvala in zahvala za organizacijo letovanja. Z lastnimi sredstvi je krepko znižala ceno letovanja, nekaterim pa ga je omogočila celo brez plačila, ter tako spet uresničila nekaj sicer neuresničljivih želja.
Milka ROGELJ
Rokometni tabor Čatež 2001
Rokometno društvo Šmartno 99 je od 25. do 30. junija letos že drugič organiziralo rokometni tabor na Čatežu.
Letos se ga je udeležilo 28 mladih rokometašev iz Šmartnega in Litije. Nastanjeni so bili v domu Čebelica. V šestih dneh so se v sproščenem vzdušju urili v različnih športnih dejavnostih. Razdeljeni so bili v šest skupin.
Vsaka je imela svojega mentorja, ki je odgovarjal za svojo skupino. Vsakdan so potekali turnirji v rokometu, hokeju in nogometu. Pomerili so se tudi v lokostrelstvu, plezanju na umetni steni in odbojki na mivki. Po kosilu in obveznem počitku so se peš odpravili do bližnjega bazena, kjer so pokazali svoje sposobnosi v plavanju in različnih vodnih dejavnostih. Večeri pa so bili rezervirani za različne sprostitvene dejavnosti. Za
vzdušje in varnost rokometašev so skrbeli vodja tabora Tone Justin in pet mentorjev, ki so svoje zadolžitve opravili izvrstno.
Po končanem taboru so se v soboto, 30. 6. 2001, odpeljali v Šmartno, kjer se je na igrišču pri osnovni šoli pričel 2. Dan rokometa (zaključek rokometne sezone) z mnogimi zanimivimi tekmami v rokometu, kjer so sodelovali starši, veteranke, veterani, člani rokometnega društva, uprava in nogometna ekipa Petek zvečer. Bilo je veliko zabave in smeha. Ko smo se pozno popoldne poslovili, smo si obljubili, da se ob letu ponovno snidemo.
Fredi BUČAR
Tik pred izidom je nova knjiga Joška BAJTA "Boj za lastno zdravje", v kateri avtor opisuje znake posameznih bolezni in načine lajšanja težav. Knjigo je založila in izdala Tiskarna ACO, saj so prepričani, da sodi v vsak dom.
NEKAJ POGLAVIJ, KI JIH NAJDETE V KNJIGI:
•	Naravno zdravljenje
•	Moje bolezni in zdravljenje
•	Kdaj je čas, da se začnemo zdraviti in kako se zdraviti?
•	Spremembe, ki se posopoma uvajajo v zdravstvu
•	Hrana in zdravje
•	Bolezni dihal
•	Srce in krvni obtok
•	Kožne bolezni
•	Hrbtenica
Cena knjige v prednaročilu bo
3.888,00 SIT
V redni prodaji bo cena knjige znatno dražja. V primeru večjega števila prednaročila, bo cena knjige v predprodaji še nižja.
Č64 STRANI NADVSE ZANIMIVEGA GRADIVA

la -
K
-101 ODLIČNIH BARVNIH FOTOGRAFIJ IN ČRN0BEL1H SKIC ■ IZDELAVA KNJIGE V REPREZENTATIVNI VEZAVI IN FORMATU 16x24 cm • PODATKI, OPISI, BOGATA ZBIRKA RECEPTOV
Informacije in naročila:
Tiskarna ACO, C.D.K. 39, Litija Tel.: 01/898-38-43
*“*“”“*Novi mojstri taekwondo-ja
a|
n
TKD klub Chagi iz Ljubljane je organiziral obisk mojstra korejske narodnosti g.Lee Kwang Bee-ja, ki je vodil seminar v njihovem novem dojo -ju (telovadnici).
C	Od 16.6- 17.6.2001 je bil v
«**	Ljubljani pod okriljem naj-
« ouuoi	večjega slovenskega Tae-
kvvondo kluba Chagi organiziran seminar in izpiti za črne pasove. Seminar je vodil veliki evropski mojster g.Lee Kwang Bee (TKD črni pas 8.dan, HAPKIDO črni pas 8.dan). Seminar je bil organiziran na državnem nivoju, saj se ga je udeležilo kar 30 članov iz vse Slovenije.
V soboto, 16.6.2001, sta bila dva treninga; v prvem se je trenirala tehnika in poomsae, drugi trening pa
9
'ilane
>■*• TllekJti^inš boleicij e Popmviici goapodiijjiMi apenfcov >+• /VicLfiime nFipmve;
Stane Dolar s.p.
Polšnik 20b 1272 Polšnik
je bil namenjen Hapkidu- korejski samoobrambi V nedeljo, 17.6.2001, pa je bil samo en trening, ki je bil namenjen za tehniko in poomsae, po krajšem odmoru pa so sledili tudi izpiti za mojstrske stopnje črnih pasov.
Uspešno je opravilo izpite 14 učencev, od tega štirje iz litijske občine; deset za črni pas l.dan (Dragan Perič-TKD klub Litija, Marko Poglajen- TKD klub Orient, Nina Prcač- Dolinšek- TKD klub Orient), trije za črni pas 2.dan (Rok Mohar- TKD Chagi) in eden za črni pas l.dan.V sem iskrene čestitke za uspešno dosežene mojstrske stopnje.
Po končanem seminarju je mojster g.Lee Kvvang Bee pozval nove mojstre k nadaljnjemu trdemu delu in hkrati pohvalil trenerje in učence gostujočega kluba.
Ob tej priložnosti bi izpostavil tri že zgoraj naštete člane TKD-ja, ki so uspešno opravili izpit za stopnjo črni pas pri korejskemu mojstru vendar ne trenirajo pri domačemu litijskemu klubu TKD klub Litija, temveč so člani drugih ljubljanskih klubov. Tudi oni so prebivalci litijske občine in uspešno zastopajo svoje klube in reprezentanco Slovenije na domačih in tujih tekmovanjih čeprav se o tem ne sliši veliko, vendar pa več o tem prihodnjič.
Nadaljevanje s 1. strani | QŠ GradeC koilČllO V prizidek
Oprema, kije ostala, ni več nova in niprilagojena potrebam najmanjših, vendar bomo z nekaj zamenjavami in dokupom najpotrebnejših stvari zadevo rešili vveselje učencev razredne stopnje.
Seveda ostaja še kup nerealiziranih načrtov, povezanih z denarjem, vendar se vsega naenkrat pač ne da urediti. Najbolj hudo nam je za zelenimi površinami, ki jih ne bo moč nadomestiti. Ustanovitelj je za namene športne vzgoje sicer odkupil zemljišče v velikosti 1500 m2, izdelan je tudi investicijski projekt za izgradnjo športnega igrišča na tej lokaciji, problem pa je kot vedno denar, zato bodo še
nekaj časa športne aktivnosti zunaj telovadnice problem.
Kljub vsemu začenjamo novo šolsko leto z velikim elanom in polni optimizma, čeprav se zavedamo, da je pred nami izredno naporno leto, polno novosti in zahtev, tako s strani Ministrstva, Zavoda za šolstvo in ne nezadnje staršev in seveda učencev. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je šola resna stvar in tako jo je potrebno tudi jemati. Zahteva
sprotno delo, vztrajnost in dobro sodelovanje učencev, učiteljev in staršev. Nenazadnje pa potrebujemo tudi posluh s strani našega ustanovitelja, občine Litija, saj je le tako možno pričakovati dober rezultat, za katerega verjamem, da ne bo izostal, in da bomo šolsko leto 2001/02 tudi uspešno zaključili.
Pogumno torej v novo šolsko leto.
Iva SLABE
Ohladite se z brezplačno klimatsko napravo in prihranite 260.000 SIT
* Ponudba velja do 31.8.2001
OPEL CREDIT

avtotehna WQ§ in MclhkOViC
Spodnji log 27 pri Litiji, tel.: 01/8974-888
Teniški utrinki
Anja Poglajen zmagala na turnirju Alpe-Adria na Hrvaškem, Nik Razboršek zmagal v Novem mestu, moška članska ekipa TKAS Litija napredovala v 2. slovensko moško ligo
V hrvaškem Samoboru je bil 2. in 3.junija prvi turnir iz serije Alpe-Adria za fante in dekleta v kategoriji do 14 let. Sodelovali so tudi tekmovalci TK AS Litija Ernest Meke, Valentina Mandič, Žana Mandič, Manja Zupanc in Anja Poglajen. Največji uspeh je zabeležila Anja Poglajen, ki je v finalu premagala prvo nosilko Italijanko Francesco Sabatini z rezultatom 6:0,6:2 in tako osvojila svoj prvi turnir v tujini. Ker je bilo to prvi letošnji turnir iz serije Alpe-Adria , ji ta zmaga prinaša trenutno prvo mesto na rang lestvici Alpe-Adria. Serije Alpe -Adria se udeležujejo tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije, v vsaki državi pa je po en turnir. Anjo čakajo torej še trije in sicer Koper, Ferlach(Asvtrija) in Bibione(Italija).Najuspešnejši iz vsake države se bodo uvrstili v masters, ki bo oktobra v Udinah, zmagovalec le-tega pa se bo udeležil OrangeBovvl turnirja na Floridi.
V Samoboru je uspešno nastopal tudi Ernest Meke, ki je v posameznih dvobojih sicer izgubil prvo kolo, se pa je v dvojicah skupaj z Matejem Zlatkovič iz Ljubljane uvrstil v finale, kjer pa je bila močnejša hrvaška dvojica. Izredne uspehe dosega Nik Razboršek. V Novem mestu je v svoji kategoriji zmagal na turnirju, v Kopru pa je osvojil tretje mesto.
Tudi deklice v kategoriji do 12 let niso počivale. Sodelovale so na Večerovem turnirju v Mariboru, kjer sta se Romana Kralj in Žana Mandič uvrstili v glavni turnir, obe pa sta nato izgubili v prvem kolu, ter v Radencih na Eskimo pokalu, kjer sta v glavnem turnirju nastopili Žana Mandič in Andreja Meke. Žana Mandič je izgubila v prvem kolu, Andreja Meke pa se
je prebila v drugi krog glavnega turnirja.
Uspešno so ligaško tekmovanje zaključili člani, ki so pod vodstvom Marjana Cuka osvojili prvo mesto v 3. ligi in se tako uvrstili v 2. slovensko moško teniško ligo. Žal napredovanje v višjo ligo ni uspelo dekletom, ki tako ostajajo v 2. ligi. Dobrinska Oksana je sicer
zmagala prav vse tekme, vendar ostali dve iz ekipe, Ajda Bagola in Aleša Bagola, nista bili tako uspešni.
Na sliki: Anja Poglajen prejema pokal za osvojeni turnir v Samoboru, v ozadju Ernest Meke, k? čaka na razglasitev za dvojice
Jevnica 72, 1281 Kresnice Srečko Benčič s.p. 01/8977-043, 041/776-633
Zakaj bi plačevali več in dobili manj?
ŠEPHIM
mmm
W) SVT
iH Cj) 3.3
m Sem LS
Dan malega nogometa
Po nekaj letih premora je SD Dole spet uspela vzorna organizacija športne prireditve na medobčinski ravni. V soboto, 7. julija, se je ob 9. uri pričel turnir v malem nogometu z bogatim nagradnim skladom, na katerem je nastopilo 15 ekip.
Po zanimivih začetnih nogometnih predstavah se je v četrtfinalu pomerilo osem najboljših. Tako so se v polfinale uvrstile ekipe Mlajši dečki, ŠD Podkum, Omahen transport in ŠD Prapreče. V finale sta se uvrstili ekipi ŠD Prapreče in Mlajši dečki, za tretje mesto pa sta se v streljanju kazenskih strelov pomerili ekipi ŠD Podkum in Omahen transport.
Prvo mesto je osvojila ekipa Mlajši dečki pred ekipo iz Prapreč, tretje mesto pa ekipa Podkuma. Nagrada za prvo mesto je bila 50.000,00 SIT, za drugo 25.000,00 SIT in za tretje
10.000,00 SIT, prav tako so štiri prvo uvrščene ekipe prejele pokale v trajno last.
Na razglasitvi rezultatov, ki seje pričelo ob 20. uri, je predsednik ŠD Dole g. Peruci podelil nagrade, sledilo pa je še dmžabno srečanje. Organizatorji upajo, da bo prireditev postala tradicija, saj je »Dan malega nogometa Dole 2001« združil ekipe od Ljubljane do Sevnice in gledalcem prikazal veliko kvalitetne igre.
Dušan MAK
Konec in nov začetek
UTtJ/N
Lansko sezono smo končali 16. junija z zaključnim turnirjem v Hotiču. Prirediteljici sta bili ekipi Dimas inženiring in MKLight sound, sodelovalo je 14 ekip. Tretje mesto je osvojila ekipa ŠD Polšnik I po izvajanju kazenskih strelov proti domači ekipi Dimas inženiring. V finalu pa sta bili ekipi, ki sta na dan turnirja pokazali največ. To sta bili ekipi Jangbojs (iz Kostrevnice) in Kreativ Zg. Log. Zmagala je slednja z rezultatom 1:0. Prireditelji so podelili tudi nagrado za FAIR PLAX ki jo je prejela ekipa ŠD Polšnik II. Za najboljšega vratarja turnirja je bil izbran vratar zmagovalne ekipe Primož Grošelj. Najuspešnejši strelec pa je bil domačin Franci Hvala. Prireditelji so se z organizacijo turnirja zelo potrudili in prikazali fantastično izvedbo od začetka do konca turnirja. Zato prirediteljem lahko čestitam in izrečem javno pohvalo.
Nova sezona se bo pričela 9. (2.) septembra. Vodje ekip, ki so sodelovale v ligi preteklo sezono, bodo obvestila prejeli po pošti. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 041/356-395. Končni vrstni red na zaključnem turnirju: 1. KREATIV ZGORNJI LOG, 2. JANG BOJS, 3. ŠD POLŠNIK I, 4. DIMAS INŽENIRING.
T. R.
r	.
Nogometna šola NK Litija
Vabimo vse dečke stare od 6-14 let, ki jih zanima nogomet, a še niso včlanjeni v katero od naših selekcij, in imajo željo vaditi pod strokovnim vodstvom, da se skupaj s starši oglasijo v prostorih NK Litija. To lahko storite vsak ponedeljek ob 16.45. Za dodatne informacije se lahko oglasite v klubskih prostorih ali pa pokličete na telefonsko številko 041/356-395 (Tomaž).
TRIGLAVSKA STENA (nedelja, 29. julij 2001)
V
TV /Tima poletna noč je ležala nad prekmursko ravnico, ura je bila ena i.VJuzjutraj, ko smo zlezli iz postelj. Spodaj v gostišču so še veselo prepevali kmetje, ki so do poznih ur spravljali žito, mi pa smo pričenjali eno velikih preizkušenj, ki smo jo litijski kolesarji opravili že leta 1985, to je s kolesom prevoziti Slovenijo od madžarske meje do morja po najbolj logični diagonali. Pot, dolga 355 km, se prične v Hodošu in se zaključi na Tartinijevem trgu v Piranu.
Pustolovščina se je pričela pred zapornico mejnega prehoda malo pred drugo uro zjutraj. S svetilkami na kolesih smo prvih 30 km do Murske Sobote hitro prevozili, sledil je redni pet minutni umi postanek, namenjen sproščanju mišic in oskrbi z vodo. Zatem smo že zapeljali na orientacijsko težek del poti preko Bakovcev, Dokležovja, Križevcev in Ptuja. Po Ptujskem polju smo pripeljali v Pragersko, kjer je bil prvi daljši 20 minutni postanek, saj je bila za nami prva »stotka« prevoženih kilometrov. Zadovoljni smo bili nad opravljeno potjo, saj smo jo prevozili s povprečjem 30 km na uro. Start v drugo stotico kilometrov se je začel s pojasnjevanjem policistu, zakaj smo prečkali železniške tire pri večno spuščenih zapornicah v Pragerskem. Ko se nas je usmilil z opozorilom, smo zagrizli v prve ostre klance proti Slovenskim Konjicam. Ritem šesterice kolesarjev je bil hiter, kilometri so izginjali za nami in polni optimizma smo mimo Celja dosegli Vransko, kjer se nam je pridružil še Tomaž Setničar s kolegom. Preko Trojan do Domžal in Ljubljane smo vrteli pedala v visokem tempu, za nami je bila druga »stotka«. Do cilja je bilo tako še dobrih 150 km, pokosili smo, ura je bila šele 11 dopoldan in ni bilo razloga za brezglavo hitenje.
Na srečo smo prihajali na staro cesto proti morju, ki jo je vsak izmed nas dobro poznal s kolesarjenj proti morju in po malem smo že čutili, da bo stvar uspela. Skupina je delovala kot en mož in tudi nasprotni veter, ki ga je dvigala vročina, ni imel pravega učinka. Našo taktiko na zadnji etapi smo malo spremenili in sicer nismo počivali vsako uro po pet minut, ampak za vsakim večjim vzponom. Tako smo preko vrhniškega klanca
zaslužili počitek v Logatcu, vzpon preko »kačjih rid« in Ravbarkomande pa smo ohladili v Postojni. Telo je postajalo vse bolj boleče, ponovni starti po počitkih pa vse bolj občutljivi za zadnjo plat, saj deset ur sedeti na sedežu že brez vrtenja pedal predstavlja kar velik problem. Tudi vročina je zahtevala svoje in pregrete ude smo pridno hladili z vodo, ves čas pa pazili, da smo popili dovolj tekočine. V nekaj več kot dvanajstih urah kolesarjenja je vsak v povprečju popil okoli 10 litrov osvežilnih napitkov.
Našo tretjo »stotico« smo zaključili v Kozini, kjer smo že sproščeno posedeli v senci, do hrane tako nobenemu ni bilo več, zgodnja popoldanska ura pa je dala vedeti, da bo to ena boljših voženj po diagonali Slovenije. Nemalo skupin se je loteva, uspejo pa ne vsi, kljub temu, da so dobro pripravljeni.
Na slovensko obalo smo prišli v soparo in hudo vročino, tako da se je zadnji postanek v Žusterni zelo prilegel. Zagrizli smo še v klanec pri Izoli in Piranu, spust v naše lepo morsko mesto pa je bil poseben užitek, saj smo tako ob pol šestih popoldan dosegli zastavljeni cilj. Zadovoljni smo ugotovili, da smo za 355 km dolgo pot efektivno porabili dobrih 12 ur kolesarjenja s povprečno hitrostjo zavidljivih 29 km na uro.
Kam pa v okviru SD Partizan Litija kolesarimo naslednjič? Trije prelazi Vršič, Predel in Korensko sedlo v enem dnevu so že utečena akcija. Pohorje bomo z gorskimi kolesi raziskali konec avgusta ... ah seveda, morda po mejah okoli Slovenije ali pa diagonala, enaka kot ta, vendar preko Litije, z namenom povezati skrajne točke Slovenije preko njenega središča.
Slovensko diagonalo 355 km od Hodoša do Pirana smo 14.7.2001 prekolesarili Mare Rappl, Drago Motoh, Bogdan Juteršek, Dejan Nemeček, Kristjan Rupnik in Marjan Brodar, Andraž Sešok pa je s kombijem potrpežljivo opravil spremstvo.
Marjan BRODAR
Potop na Cresu
(51 minut z naj večjo globino 31 metrov)
Na morski obali obstaja veliko potapljaških centov, ki potapljače za plačilo odpeljejo na prelepe potope. Z bratom sva se v konec junija oglasila v potapljaškem centru v Malinski na Krku in se dogovorila za potop.
Na hitri čoln potapljaškega centra se je ob deseti uri vrkrcalo 10 potapljačev in se po slabi uri vožnje znašli ob Cresu. Med vožnjo smo se poskušali spoznati, kar pa je bilo težko zaradi velike hitrosti in hrupa. Na cilju nam je vodja potopa podal kratka navodila in odgovoril na naša vprašanja. Razdeljeni smo bili v pare, tako da je vsakdo imel svojega partnerja, saj je ta način je tudi najvarnejši.
Joža Cop je bil mojster!
Po potopu sva z bratom Borisom zaplavala na globino cca 5 m proti zahodnemu delu otoka in po približno 30 m naletela na prve stene. Malo naprej se je v steni pojavila velika luknja, ki se je navzgor nadaljevala v votlino ali bolje rečeno rov, ki se je končal z odprtino premera cca 3 m na globini 7 m. Ko sva si na kratko ogledala ta večji rov, sva se odpravila naprej in naletela na manjši rov s premerom 3 m, ki pa se je proti površini zožil. Pri izplavanju skozi prehod moraš paziti na opremo, saj je prehod dokaj ozek. Pri tem pa se še dviguješ, pri čemer je treba paziti na dovolj počasno dviganje (dekompresija) in na izpuščanje zraka iz kompenzatorja plovnosti, sicer te potem, ko se izpustiš okoliških skal, hitro odnese proti površini.
Sicer pa je odkrivanje teh podvodnih čudes res nekaj posebnega, meni osebno veliko lepše kot občudovanje katerekoli stvaritve človeških rok. Pri plavanju po
dnu votline, sem si lahko predstavljal, da sem v prekrasni stavbi, ki je obokana s čudovitim stropom, skozi katerega sije prelepa sinje modra luč. V vsakdanjem življenju si moraš priskrbeti lestev in se mukoma povzpeti do stropa, da bi lahko od blizu videl prekrasne detajle. Pri potapljanju pa je potrebno samo rahlo zamahniti s plavutjo in že lahko
Foto: Iztoka VALENČIČ
občuduješ naravne lepote. Zelo zgrešeno se mi zdi mnenje, da je potapljanje fizično zelo naporno in nevarno početje. Po mojem mnenju je najnapornejši del potapljanja oblačenje in slačenje obleke ter prenašanje jeklenk in opreme po kopnem.
Po občudovanju prelepo pisanih
in živih sten sva nadaljevala potapljanje po peščenem dnu, opazovala sva na stotine rib in skoraj polmetersko morsko zvezdo. Kot da to ni dovolj, nama je svoj baletni ples prikazal še kačjerepi, ta zanimiva žival, za katero sem najprej mislil, da je le še alga, pa se je v moje veliko presenečenje začel premikati.
V teh 51 minutah čudovitega potopa sva lahko občudovala tako veliko množico naravnih čudes, da sem se na koncu že spraševal, če se nisem po kakšnem čudežu znašel na Rdečem morju ali na Velikem koralnem grebenu. Po dvigu na čoln pa sem lahko ugotovil, da se vse skupaj nahaja res le dobro uro vožnje od slovenske meje. Seveda pa je ta čudoviti svet skrit pod gladino morja, kamor zato zahaja čedalje več ljubiteljev narave. Pridružite se nam.
Za potapljaško društvo VODOLAZ:
Damjan Grobljar Tel.: 01/8983-493
		
		
Oc v trdi temi in ne prav O gostobesedni smo se kmalu po tretji uri zjutraj podali proti Steni, ki je kipela proti nebu polnem mežikajočih zvezd. Več navez nas je bilo. Eni so hiteli proti Bavarski smeri, naša četverica pa proti vstopu v Skalaško smer. Ta smer naj bi nas pripeljala do vstopa v Čopov steber, ki se začenja nekje na sredini stene in potem v zračni vertikali doseže svoj vrh na Plemenicah. Ob svitu smo dosegli stolp, ob katerem se vstopi v Skalaško, in se navezali. Že prva dva raztežaja sta postregla z nekaj težjimi odstavki, ki so nam ogreli prste. Više gori pa smo šli kar eden za drugim, da bi pridobili na času, saj nas je glavno opravilo šele čakalo. Na Gorenjskem tumcu smo si utrgali čas za malico. Pogledovali smo proti Čopu, v trebušaste previse in gladko steno, ki je povezovala votlini v smeri. Vsak detajl smo sicer
poznali iz opisov, tu pa se nam je stvar zdela še mnogo bolj pokonci kot smo pričakovali. To tako opevano smer sta leta 1945 preplezala legendarni Joža Čop in Pavla Jesihova. Po večdnevnem zelo napornem plezanju je Pavla omagala. Joža je sam nadaljeval iz Rdeče votline proti vrhu. Mojstrsko je preplezal najtežje odstavke in potem poklical reševalce, da so Pavlo rešili iz stene.
Ko smo plezali najtežji del smeri iz Rdeče votline proti drugi votlini in naprej preko previsnega kamina proti izstopu, smo v en glas ugotavljali, kak mojster je bil Čopov Joža. Plezal je v plezalnikih iz filca in s konopljino vrvjo. Za njim je bilo že nekaj zelo napornih dni v steni, pa je kljub temu suvereno splezal najtežji del smeri, ki šele proti vrhu postreže z največjimi težavami. Že sam vstop v steber poteka po izpostavljeni in od kamenja
razbiti prečki preko grape. Potem se svet postavi pokonci in od začetka še dovoljuje nekaj manevriranja levo in desno, pod Rdečo votlino pa je tega konec. Smer v čisti vertikali doseže zgornji izstopni del, s katerega se cedi voda. Na srečo je tu Čop zavil levo, na izpostavljeno poličko. Ozka polička sama po sebi sicer ni problem, znana pa je po svoji izredni izpostavljenosti. Po njej stopicljamo 1000 metrov nad spodnjim meliščem. Res fantastičen občutek! Dva raztežaja lepe skale nas potem popeljeta na zgornji del in na izstop v lažji svet. Na vrhu smo zavriskali od navdušenja in si krepko segli v dlan. Za nami je bilo deset ur v steni in ena najlepših in zaželenih tur vsakega alpinista. Kdo si ne bi dal duška!? Kako malo je treba, da si srečen!
Marjan BRODAR, AO Litija
21. mladinski planinski tabor
Simon Gregorčičje zapisal: »Krasna si bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti...« Po dvajsetih letih smo si ponovno zaželeli ogledovati lepote reke Soče in okoliških strmin. To smo uresničili s petnajst dnevnim bivanjem na jasi pod Svinjakom blizu Bovca.
V obeh izmenah seje zvrstilo točno 100 udeležencev in organizatorjev. Prva izmena je potekala od 8.7. do 15.7.2001, vključenih je bilo 54 udeležencev, od tega 19 mladih planincev iz Trbovelj. Druga izmena je potekala od 15.7. do 22.7.2001, vključenih je bilo 46 udeležencev. Tudi letos so se nam priključili štirje udeleženci Varstvenega centra Tončke Hočevar iz Ljubljane, skrb zanje je prevzel Janez Medved. Glavna dejavnost je hoja v hribe. V prvi izmeni smo se povzpeli na Planino Golobar (1257 m), občudovali ribice pisanice v Krnskem jezeru ter osvojili Krn (2245 m), težko in strmo goro Svinjak (1653 m). Rombon pa smo oblegali v treh skupinah, najmlajši so prišli do Planine Goričice (1336 m), druga skupina se je povzpela do Čukle (1767 m), največji in najpogumnejši pa so na pot odšli že prejšnje popoldne, na gori so bivakirali, naslednji dan pa stopili na vrh Rombona (2208 m).
Druga izmena pa je potekala v znamenju dežja, ki nam je dovolil samo tri resnejše vspone in sicer na Planino Golobar in Javoršček (1557 m), Krnsko
jezero in vrh Krna ter vrh Rombona. Z dežniki pa smo se sprehodili do obeh trdnjav Kluže in izobraževalnega centra Bavščica.
Dan počitka smo preživeli v bazenu, Marija in Pavla sta organizirali slikarsko kolonijo, Barbara in Borut pa literarno delavnico. Udeleženci prve izmene so preživeli dopoldne pod in na plezalni steni blizu tabora. Standardni planinski kviz smo v deževnem dnevu zamenjali z igro »Lepo je biti milijonar« avtorjev Romana in Janeza. Družabna igra »Skriti prijatelj« je bila rdeča nit obeh izmen. Kadar ni deževalo, tudi tokrat ni manjkal taborni ogenj, pa igre z žogo, poligon in orientacija.
Zahvaljujem se vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji še enega uspešnega mladinskega planinskega tabora.
Upam, da udeležence slabo vreme ni preplašilo in da se v naslednjem letu znova vidimo.
Vodja tabora Ana MOHAR
Obvestila
Avgust 2001
TTTJLLLfj '/ TDi/		f rj
v -elektroinstalacije -elektromehanične storitve		
GSM: 041-901-972 Tel.: 01/8983-376	(TD	J
TONE TOMC s.p. Laze pri Gobniku 2a, 1274 Gabrovka	(TD	#
Center za razvoj Litija v sodelovanju z GEA College PIC d.o.o. Ljubljana organizira
Program bo potekal v sedmih večerih, dvakrat tedensko, s predvidenim začetkom 27.9.2001. Dodatne informacije dobite na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 1, telefon 8990-298.
Spoštovane gospe O. M., Z. R. in G.O.!
OBMOČNA
OBRTNA
ZBORNICA LITUA
Pod okriljem Območne obrtne zbornice Litija smo 26.4.2001 ustanovili sekcijo upokojencev z namenom združevanja in čimboljšega sodelovanja. Člani sekcije so vsi upokojeni obrtniki, zato prosimo vse, ki niso prejeli vabila za prvi ustanovni sestanek sekcije, da se zglasijo ali pokličejo na zbornico tel.: 898 02 10, naslov Jerebova 12,1270 Litija.
Predsednik sekcije upokojencev pri OOZ Litija
Milan Povše
Mali oglas
Prodam MOBIČUKA, starega 3 mesece, še v garanciji. Cena po dogovoru. Inf.: 041 954 - 766, Saša.
Ker mi zelo spoštujemo človeške odnose, sem se zato odločil, da takoj odgovorim na vaš članek, objavljen v junijski številki Litijskega občana, glede kričanja na javnem prostoru. Ker smo vsi Lovšetovi pošteni in miroljubni, se vam opravičujem in zato pričakujem, da se ve nam opravičite. Vljudno sprašujem, kaj sem zagrešil in kako naj se opravičim?
Zato se jaz vam opravičujem in prosim, da me sedaj pustite pri miru, ker tudi jaz vas vse tri pustim v miru živeti.
Družini Lovše
AKTUALNI RAZPISI ZA PODJETNIKE
1.	Javni razpis za ugodnejša posojila malim in srednje velikim podjetjem
2.	Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov za poslovne namene, odobrenih po 1.1.1999
3.	Javni razpis za nadomestitev dela stroškov za ohranitev delovnih mest
4.	Javni razpis za nadomestitev dela plače pripravnika
5.	Javni razpis za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov v podjetjih na območju občin Hrastnik, Laško, Litija, Radeče, Trbovlje, Zagorje
Informacije na Centru za razvoj Litija, Kidričeva 12, tel.899 02 98 ali e-mail: pcl@siol.net
OBČINA LITIJA
na podlagi sklepa 25. redne seje Občinskega sveta Občine Litija z dne 23.07.2001 objavlja
RAZPIS
za zbiranje ponudb za nakup praznih stanovanj na območju občine Litija.
Pravne in fizične osebe, ki imajo na območju občine Litija prazna stanovanja in jih nameravajo prodati, vabimo, da predložijo Občini Litija pisno ponudbo za prodajo stanovanja.
Iz ponudbe naj bo razvidno:
a)	lokacija stanovanja (naslov stanovanjske hiše, nadstropje, številka stanovanja) in leto izgradnje stanovanja;
b)	velikost stanovanja z opisom prostorov in velikosti posameznih prostorov stanovanja in pomožnih prostorov in opis opreme v stanovanjskih prostorih; priključki v stanovanju (telefon, domofon, TV antena, drugo);
c)	način ogrevanja stanovanjskih prostorov;
d)	ponudbena cena in do kdaj ponudbena cena velja.
Občina Litija bo pri odločanju o nakupu ponujenih stanovanj upoštevala naslednje kriterije:
a)	ponudbena cena;
b)	velikost stanovanja do 70 kv. metrov (bruto površina);
c)	starost stanovanja (prednost nakupa bodo imela novejša stanovanja).
Zainteresirani za prodajo stanovanj naj pisne ponudbe oddajo na naslov:
Občina Litija, 1270 LITIJA, Jerebova ulica 14.
Na kuverti naj bo napis: »Ponudba za prodajo stanovanja«.
Pisne ponudbe bomo zbirali vključno do 28. septembra 2001.
Dodatne informacije o razpisu za zbiranje ponudb lahko zainteresirani dobijo na Občini Litija pri Ksenji Celarc (telefon št. 01/898 12 11).
Litija, 13.08.2001
OBČINA LITIJA Zupan:
Mirko Kaplja
s«t*> '**»•
Ata, tvoja vedrina in dobrota bo za vedno ostala v našem spominu.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
FRANCA ŽELEZNIKA.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje, sveče, prispevali za svete maše in ga tako množično pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom. Kmetovim iz Riharjevca, vsem lovcem, Zasavskim rogistom, dekanu Kaduncu, dr. Hauptmanovi, dr. Benedičiču in KS P Litija.
Vsi njegovi

...Ko mi ugasne zadnje sveče svit in sonca luč in meseca in zvezd, šum vod utihne in dreves šelest
(A. Gradnik)
23. julija sta minili dve leti, odkar ni več med nami
MARJANA BREŽANA
iz Litije.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Litija, avgusta 2001 Vsi njegovi
KINO
Obveščamo vse ljubitelje kinopredstav, da si lahko kino spored ogledajo na spletni strani:
NAJAVA KINO PREDSTAV ZA MESEC AVGUST IN SEPTEMBER 200 J
TEČNOBA V HLAČAH ( Ants In The Pants ) !*°D^ORNIC* V'571,	ruirp jl popr
www hort- i„nn< h.	http://www.u-S71 .com/	CUKR & POPR
e'^	0 1	http://www.sugarandsplccmovlc.com/
ŠKRLATNE REKE
http://www.rlvleres-pourpres.com/
TOMB RIDER
http://www.tombraldermovle.com/
ROP STOLETJA
http://www.relndeergames-themovle.com
DNEVNIK BRIDGET JONES
http://entertalnment.msn.com/brldget/default.asp
OSUMLJEN
http://www.undersusplclon.com/
BITI JOHN MALKOVICH
http://www.belngJohnmalkovlch.com/
V PAJKOVI MREŽI
http://www.alongcameaspldermovle.com/

Lojzi, spominjamo se dni,
ko živel med nami si, poln radosti, veselja in razigranosti, sedaj ko med nami te več ni, solzne naše so oči, srce nam krvavi od bolečine in krutega spoznanja, da si nas zapustil ti, ki mladost življenja polno užival si.
V našem domu je ostala praznina, solze, žalost in neizmerna bolečina.
Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela, a v naših srcih še naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš.
Tam ti lučke zdaj gorijo, ptički ti pesmice žvrgolijo, rožice pa ti tihi dom krasijo,
a zapomni si, da tvoj dobri duh med nami za vedno živi in da nekoč vidimo se v večnosti.
V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in tragični izgubi sina, brata in fanta
TOMAŽA ROBEK-a
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in prijateljicam za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala sodelavcem Gorenje-Tiki, Leka in Emona centra Fužine, g župniku, pevcem ter govornikom.
Vsem še enkrat lepa hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka
STANETA LIPUŽIČA
iz Litije
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo planincem za lepo opravljen planinski obred, g. Romanu Ponebšku za poslovilne besede in Ani Mohar za vso pomoč. Hvala tudi dr. Stanetu Ptičarju in patronažnima sestrama Miri in Bernardi, ki sta mu lajšali bolečine.
Žalujoči: žena Štefka, hči Mari z možem in vnuk Dejan
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
LOJZIJA AVSCA ml.
iz Kresniškega vrha, 17.2.1982-21.6.2001.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljicam in prijateljem ter znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrekli sožalje, delili z nami bolečino in nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala gospodu župniku Tonetu Dularju za tolažilne besede, gospodu župniku iz Hotiča za obred, pevcem za zapete žalostinke ter gospodu Stanetu Pepelnaku ter prijateljem za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Pogrešamo te tvoja mami in ati, brat Marko z ženo Andrejo, brat Štefan, sestra Meta z Vanetom ter nečak Robi in nečakinji Nina ter Sara.

ZAHVALA
Ob smrti naše drage tete in svakinje
MILKE SUHADOLNIK,
roj. SKUBIC.
Spomladi smo se na litijskem pokopališču poslovili od naše dobre tete. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, maše in sveče. Hvala pevcem s Polšnika, gospodu župniku za lep obred in Žigi za zaigrano žalostinko. Vsem še enkrat hvala. Ohranili jo bomo v lepem spominu z vsem spoštovanjem.
Vsi njeni

Usoda je hotela, da te kruta bolezen iz naše sredine je tako zelo prekmalu vzela.
Skrb, dobrota, delo in na koncu trpljenje...
Vse to spremljalo tvoje je življenje.
A sledi za tabo ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčere, sestre, tete in svakinje
DANICE RAZPOTNIK
Iz Polšnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebna zahvala sosedom - družinama Hribar in Lah ter moževemu svaku, Tonetu Jesenšku, za neizmerno pomoč.
Hvala vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, in vsem, ki ste jo v tako množičnem številu pospremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo g. Francu Repovžu za ganljive besede slovesa, pevcem MPZ Polšnik za zapete žalosti n ke in g. župniku Janezu Jenku za lepo opravljen cerkveni obred.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu in ji prižgete sveče in se tako poklonite njenemu spominu.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: mož Franc, sin Franci in hči Mojca ter vsi, ki smo jo imeli radi in jo tako zelo pogrešamo.



ZAHVALA
Dotrpela je naša draga mama
JOŽEFA ZAVRL, roj.
iz Kresniških Poljan, 1913-2001.
SONCAR
Hvala vsem za izrečena sožalja, za vse darove in za spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala velja delavcem doma Tišje za skrb in nego, g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora iz Kresnic, g. Jožetu Setničarju za zaigrano Tišino, ga. Boži Šarbek za poslovilne besede in vsem organizatorjem pogreba.
Žalujoči: hčerka Joža z družino, sin Franci in snaha Milka
ZAHVALA
V 66. letu življenja nas je zapustil dragi mož in oče
BOŽIDAR VIDERGAR
iz Litije.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala.
Žalujoči vsi njegovi
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, g. župniku Tonetu Dularju za lepo opravljen obred, g. Stanetu Pepelnaku za poslovilni govor, zastavonoši g. Milanu Petku ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Hvala kresniškim pevcem, ki so ga s slovensko pesmijo pospremili v tihi dom. V naših srcih boš vedno z nami.Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fanika, hčerka Fani s sinom Dejanom, sinova Marko in Dušan ter ostali sorodniki.
-


ZAHVALA
FRANCE TOMC
iz Litije,
25.8.1930-8.7.2001.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Zahvala g. župniku za opravljen obred, pevcem iz Polšnika za ubrano petje ob pogrebni maši, trobentaču za zaigrano Tišino, Obrtni zbornici Litija ter Predilnici Litija za izkazano spoštovanje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, moža, očeta, brata in strica
JOŽETA REPOVŽA
iz Stranskega vrha 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečena sožalja ter spremstva na njegovi zadnji poti.
Posebno se zahvaljujemo pevcem, govorniku Francu R. in gospodu župniku iz Polšnika za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala.
Vsi njegovi
1.11.1954-8.6.2001, iz Cerovice 23, Šmartno pri Litiji.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala mojemu kolektivu ZD Litija, ki so mi stali ob strani ves čas moževe bolezni, zahvaljujem se zasebni ambulanti dr. Ptičar. Posebna zahvala družini Jurič, prijateljicam Mojci, Lilijani, Dani, Nevenki, Ančki in Mariji, pevcem ter trobentaču za zaigrano melodijo, g. Zavrlu za poslovilni govor, OŠ Šmartno in Bistroju Valvazor.
Hvala vsem in vsakemu posebej.
Pogrešamo te: žena Karla, hčerki Moni in Katka, mama Rozi, Korli, sestri Nadi in Ida z družinama in drugo sorodstvo

Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega sina in brata
BOŠTJANA PRAŠNIKARJA
iz Cirkuš 6,
31.3. 1986-16.6.2001.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot, mu darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala učencem in vodstvu OŠ Vače, razredničarki ga. Metki Šinigoj za poslovilne besede, MPZ Lipa Vače, gospodu župniku Janezu Zaletelu za lepo opravljen obred in pogrebnemu podjetju Benko d.d. iz Prvačine. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam ob tej težki življenski preizkušnji stali ob strani.
Vsi njegovi
m



V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na tebe pa živi, čeprav te med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
SLAVICE BAJEC
Rovišče 2, Sava,
29.10. 1916-7.6.2001.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala osebju ZD Zagorje za lajšanje bolečin, gospodu župniku Maksu Kozjaku za ganljiv obred, pevcem MPZ Lipa Vače, g. Vikiju Železniku za lepe poslovilne besede ter Gasilskemu društvu Tirna za spremstvo iz njenega doma.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni
Življenje celo si garal, vse za dom in zemljo dal, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža in ata
MARTINA SIRK-a, starejšega,
iz Lupinice 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Petru Avblju za poslovilni govor in šmarskim pevcem ter gospodu Setničarju za zaigrano Tišino.
Vsi njegovi



RAČUNALNIŠKA klefetalnica
Internet sex
Na internetu najdemo res “vsega po malem za vse”. No, pravzaprav “vsega po velikem..." in za seksualno vsebino to še bolj drži. Hudo se boste trudili, da bi našli kakšno besedo, ki ne namiguje na spolnost in bi imela v kakšnem dobrem spletnem iskalniku več zadetkov, kot tista, ki je s seksom tako ali drugače povezana. Pravkar sem vtipkal “sex” na Altavisti in dobil rezultat 56128274 zadetkov. Ogromna številka, ki samo dokazuje, kako usekani smo ljudje na spolnost in vse, kar je z njo v navezi.
Toliko strani o seksu namreč ne bi bilo, če bi ne bilo takšnega interesa.
Jasno! Če ni drugega dela in je
MM
TTehniCno Servisni (Sen ter
Svetovanje, prodaja računalnikov in opreme.
EGFi
Microsoft
OE£X BUI1EKR
dolgčas, je ceneje in bolj slikovito skočiti na kakšno dobro spletno stran in si ogledati kakšno poman-kljivo ali pa sploh neoblečeno telesce. Za tiste, ki ne veste, 090 SE NE SPLAČA Na internem je dobrih “mrh”, kot jih radi reklamirajo v oglasih, na pretek. Pa ne samo deklet, tudi moškega spola je dobršna mera. Na tone slik, zvočnih ter video posnetkov, in celo filmov se najde na vsemrežju.
In ko je že vse tako lepo, da ne more biti res, se izkaže, da je večina teh spletnih strani zaščitena z gesli in je na voljo le članom.
Tudi za tovrsten problem obstaja rešitev. Odjadrajte recimo na www.ultrapasswords.com in... vse vam bo jasno.
V svetu je dokazano, da ljudem na delovnem mestu pada storilnost, ker se na vso moč trudijo “predelati”
kar največ pornografskih strani na internem. In ne ostaja vse le pri ogledu strani, kot “uuuuu, kakšna bejba” ali pa “lej tega tipa, hudooooooooo”, ampak imajo psihijatri že precej pacientov, ki se interneta in obdarjenih telesc oklepajo kot pijanec plota. Z drugimi besedami - zasvojenost.
Najbrž tudi videotekam pada promet, odkar vsi pridno uporabljamo internet. Če je bilo vedno znano, da masturbiranje (alias samozadovoljevanje) ni nekaj nenormalnega, ampak nekaj povsem vsakdanjega in občasno celo koristnega, potem dobiva tovrstno početje nov pomen. Število “samozadovoljujočih se” narašča in kriv je prav internet. Ker obstaja. Ker ga ni moč prepovedati. Ker je vsepovsod. Toliko s filozofskega vidika. Vem, da bo veliko bolje, če navedem kakšno spletno stran, kjer lahko najdete tisto, o čemer pišem.
Nekaj solidnih naslovov, ako vas ti ne zadovoljijo (kakorkoli), si pomagajte sami (to je s spletnim iskalnikom a’la AltaVista, Yahoo in podobno): www.sirodca.com www.ultrapasswords.com www.freevideocontent.com www. scandinavian-erotica.com
Boštjan LABA
A6 dejstva
Audi A6 je v svojem razredu še vedno poseben avtomobil, zato po štirih letih, kljub nekaterim spremembah njegove oblike niso spreminjali.
Na zunaj je pomladitev audia A6 komaj opazna. Navadna stekla na prednjih žarometih so nadomestili s kristalnim steklom. Reže na sprednji maski so potegnili v odbijač, po zgledu večjega brata iz družine audi. Poleg tega so mu na desni strani namenili enako veliko zunanje ogledalo kot na levi strani, rahlo so preuredili izgled zadnjih luči, pri novem A6 pa je vidna izpušna cev zadaj. Zunanje lepotne popravke bodo opazili le tisti, ki bodo dobro pogledali, oziroma so poznavalci audi-jevih vozil.
Več popravkov so v audiju namenili novemu Ati v notranjosti. Posodobili so navigacijsko tehniko, izboljšali audio opremo (nova generacija avtoradiev - pri testnem vozilu smo pogrešali opravljanje avtoradia ob volanu), izboljšali so notranjost, nova samodejna klimatska naprava, ki jo brez pisnih navodil žal ne boste takoj obvladali. Poleg tega so okrog merilnikov namestili kromirane obroče in novemu audiju namenili nove barve notranjosti.
Med motorji sta novost nova bencinska motorja, 2,0-litrski štirivaljnik in 3,0-litrski šestvaljnik, ki so ju pri Audiju prvič predstavili v novem A4. Posodobljena sta tudi 1,8-litrski turbo štirivaljnik
in 4,2-1 i trs ki osemvaljnik, ki zmore 300 KM. Poleg omenjenih motorjev je novi Ati na voljo tudi s tremi dizel-
skimi motorji. Dizelski motorji predstavljajo v audijevi paleti posebno poglavje TDI motorjev. Novi Ati je na voljo s tremi dizelskimi motorji z neposrednim vbrizgom. Najnovejši je najmanjši 1,9-litrski TDI motor, ki ob pomoči sistema kombinacije črpalke in šobe zmore 130 KM. Tudi testno vozilo je imelo takšen motor, ki je soliden agregat, vendar za tiste, ki želijo več, nekoliko prešibak za tako veliko vozilo. Zato vam svetujemo, da posežete po 2,5-litrskem šestvaljnem TDI-ju, ki vam je na voljo v dveh različicah, šibkejša zmore 155 KM, močnejša pa 180 KM.
Brezstopenjski menjalnik multitronic je s posodobitvijo audija Ati na voljo tudi v kombinaciji s široko paleto bencinskih motorjev. V prejšnji paleti je bil avtomatski menjalnik na voljo le z 2,8 litrskim motorjem.
Tehnično izpopolnjen in oblikovno nekoliko svež ima audi Ati le dva resna tekmeca v svojem razredu, pa še tu močno odstopa predvsem na račun Ati quattro, ki je najbolje prodajana limuzina s pogonom na vsa štiri kolesa v Evropi.
Cena novega Ati pa se začenjajo pri številki 6,85 mio. SIT, kar ni malo, vendar za takšno vozilo tudi ne preveč. Novi audi Ati tako pričakuje svetlo prihodnost.
B.B.
itiTERALTA
EVROPSKO	V SLOVENSKI DOM
PVC okna in vrata
UGODNI KREDITI
www.interalta.si
PE Ljubljana	tel.: 01/511-16-24
PE Litija	GSM: 041/770-298
Okna Interalta omogočajo višjo kulturo bivanja.
favno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj: Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p. CDK 39, 1270 Litija.,tel.: 01/898 38 43.
Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec.
Grafična priprava in tisk:
Tiskarna ACO, Litija.	j
<---------------------------S
GNOJILO, KI PODALJŠUJE ŽIVLJENJSKO DOBO OKRASNIM RASTLINAM
>C
SLOVENSKI
SKLADA-
TELJ
1 (1907-1965)
ZNAČIL-N0ST ENA-K0STRA-NEGA
DEL
TEDNA
ITALIJANSKI GRADITELJ GODAL IZ CREM0NE
KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ
ARABSKI
ŽREBEC
Ali bi, prosim, izdihnili, do dobim ven svoj.
VAS
NAD
GABROVKO (JAVORŠKI...)
KRAJ
PRI
KOČEVJU
GLASBENI
UREDNIK
RTV
(ANDREJ)
SOBNA
RASTLINA
OSEBNI
ZAIMEK
ROJSTNI
KRAJ
PESNIKA
GRADNIKA
PREBI-
VALEC
ANAMA
ODPRTA
TELESNA
POŠKODBA
ZIDNA
POVRŠINA,
OSTENEK
SKRAJNI
KONEC
RTA
JANEZ
KONJAR
ROZMAN
UROŠ
DOVRŠNI
PRETEKLI
ČAS
NEMŠKA
TOVARNA
MOTO-
CIKLOV
KAZALNI
ZAIMEK
ANGLEŠKI
POLARNI
RAZISKOV.
KOTAR
TINE
PREDMET.
STVAR
SOCVETJE PRI ŽITU
VRTINČAST
PREVOZNO
SREDSTVO
POVRŠINSKA MERA 100 m1
TOPOLOV
LES
PRISTAŠI
T0MIZMA
ODLIČ-
NOST,
ZNAME-
NITOST
NARAVNE DEŠČICE ZA TALNO OBLOGO
SIVEC
JANEZ
MOŠKO
IME
(IU)
FRANCOSKA
TERORIST.
ORGANIZAC.
RIMSKA
BOGINJA
PLODNOSTI
OBOD VOD-
OKROGAR
KAREL
ŠPANSKI
SUKAR
(SALVADORE)
DRŽAVNA
BLAGAJNA
VAS NA KRASU
STARA JAP. PRESTOLNICA
SADEŽ,
PLOD
SESTAVNI
DEL
VERIGE
MLEČNI
IZDELEK
DEL BATNEGA STROJA
DOLGOREPA
TROPSKA
PAPIGA
OKRASEK V ARABSKEM SLOGU
SLONOVI
ČEKANI
ZNAČAJ,
ZNAČILNOST
PLEMIŠKA STOPNJA V FRANCIJI IN ANGLUI
STAROGRŠKI
DIDAKTIČNI
PESNIK
DEL UMET. IMENA IDE
KRAVANJA
REŠITEV:
TEŽJE BESEDE: OSTENJE, OSEK, PAIR, AORIST
SESTAVIL: Jože Vizlar
Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.08.2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39,1270 Litija. Izžrebali bomo pet reševalcev in jih nagradili z gnojilom za okrasne rastline podjetja AGROLIT d.o.o.
Ime in priimek:
AGROLIT d.o.o., Graška c. 25a, 1270 Litija
Ulica:
Pošta:
Tel.:
IZŽREBANCI JUNIJSKE NAGRADNE KRIŽANKE:
1.	Ladko RENKO, Polšnik
2.	Jože NEJDLY, Litija
3.	Marica BOHINC, Šmartno
Vsi izžrebanci nagrado dvignejo v uredništvu časopisa.
OSTOIČ LOVRO "Apartments" Sevid
H-RM/4TSK/I
Ul. Koprivica 34 Tel.: 00385 21 804 240 (Sevid)
00385 21 343 277 (Split)
Sredi Jadrana vas družina Lovra Ostojiča vabi na poletni dopust v prijetnih apartmajih. V hiši so trije apartamaji z vso opremo potrebno za prijetno bivanje. Samo 30 metrov od hiše je čudovita plaža, kjer je rezerviran prostor za njihove goste, od koder vas gostoljubni Lovro s čolnom popelje na prijetne izlete.
Blizu sta mesti Trogir in Split, kjer se lahko sprehodite in občudujete njune znamenitosti in pestro nočno življenje. Za vse ostale, željne miru in tišine, pa predlagamo sprehod ob obali ob šepetanju morskih valov.
Informacije na tel.: 041-719-444
SWif©(^[M Til
AVTOOPTIKA - servis podvozja
PNEVMATIC CENTER - vulkanizerstvo
AVTOC6NT€R LITIJA - Ljubljansko c. 14, LITIJA tel.: 01 8981 060
nVTODCU - I1VT0D6U - AVTODCU
ZAVORNI S€RVIS
SERVIS PODVOZIH
SERVIS IZPUŠNIH SISTEMOV
©
©
c=l

Prodaja in menjava:	g
OLJA, FILTRI, SVEČKE, ZAVORNE OBLOGE IN PLOŠČICE, CILINDRI, ^ KOLUTI, DISKI, KONČNIKI, ROKE, ZGLOBI, LEŽA|I, AMORTIZERJI, 0 IZPUŠNI SISTEMI, SKLOPKE, TESNILA...	^
Pri nos kupljene rezervne dele vom © zomenjomo z j	^

PRODAJA IN
MONTAŽA!
Pestra izbira
PNEVMATIK in ALU PLATIŠČ!
6OODfvEAR -Lebiča jmoGEsrone matador HANOCK SEMPERIT® rinVNZOF
Nova generacija avtoplaščev I	pjjri	OtiUiin/iM
GOODpYEAR	'IP /T	IMM*
GT 3 - ECO	'	Pnevmatike s kasko garancijo 1
Delovni čos: od 8.00 - 18.00, soboto 8.00 - 13.00