List MM« ori nVtrnSra 1947 kot ledni u - od i. januarja 1958 kot poltednik — Od l- januarja 1960 trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah
KRANJ — PONEDELJEK, 11. MARCA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 29 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, Skotja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan
DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
»Prijateljsko prepričevanje« zdravstvene službe
Tisoč zavarovancev in en zdravnik
Kje je meja med pristojnostjo splošnega zdravnika in specialista — Sporna kilometrina
Gorenjska ima najbolj razvito zdravstveno službo v Sloveniji in po vsej verjetnosti tudi v državnem merilu. To dokazujejo podatki o zdravstvenih ustanovah in zdravnikih. Lansko leto je prišlo povprečno na vsakega zdravnika 1286 prebivavcev, letos 1142. će bi moral v začetku preteklega leta en zdravnik, ki živi in dela na tem območju, skrbeti za 1033 zavarovancev, se mu to število letos zniža na 930. Tu so seveda upoštevani vsi zdravniki. Ce bi izvzell samo zdravnike splošne prakse, pride eden na precej manj kot 2000 prebivavcev. — Po priporočilu republiškega sveta za zdravstvo o sistematizaciji naj bi en zdravnik splošne prakse skrbel za 2000 do 3000 ljudi.
ilčni
•   V KranJski gori si lasti velik del zaslug za to, da so smučišča pod Vitrancem tako priljubljena
Pred razpravami o regionalnem načrtu Gorenjske
Teh podatkov bi bili lahko kar veseli, če bi jih ne spremljale ugotovitve o kar najbolj kritičnem zaključnem računu bivšega okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj. Prej omenjeno prvenstvo je na žalost mogoče razbrati tudi i/, primerjav republiških in gorenjskih povprečij porasta stroškov za zdravstveno varstvo. V republiškem merilu so vsi stroški narasli za 26,51 odstotkov, na Gorenjskem pa za 46 odstotkov. Pri
Kaj naj delamo jutri?
•^%d^bnnSk,iCa,iVŠk0fJi L°-
• obrtmi0 Posvetovanje vseh
• bod« podieHJ. Pomenili se |laTn,°, tei". kaj in kako naj
• šah t J!tja de,aJ° Jutri ~ *ku"
• laj!"0 nakazati kolektivom
• Jasnejše perspektive. Ob tPm
d°bne 86 odpira misel na Polih. Mat T6 Po vseh nažih kra-vov vi . 'e Pravzaprav kolekti-jene iLi J° izde,ane in tudi utr-vedo kaf°u°čne^e načrte in ki 5en bn 5*>od° Jutri delali, kak-kIt» kolek!- dohodek itd- V ta" Položeni tudl ni PraveSa raz" nie m« , nI "rave delovne vne-Xe " k(>Iektlvnega duha.
občutnet«Ve SO že nekal let vse 81 deliti j Z,asti pri sedanji šir-
l6ta StMatReS je' da je že nje   d*.atl ^iciative za izdelova-
na«rtov S*?^«« proizvodnih priPoroi|i V davnem so taka Prvič J* °sta,a brer uspeha, "lala  ™T  ker Podjetja zlasti
Naše delo v številkah
V čem smo med prvimi? — Največ zaposlenih v Tržiču — Jeseniško neskladje
Urbanistični zavod LRS priprav-     NASI PRIMATI lja o Gorenjski številne Študije in |   Pri uvodni Bliallzi Gorenjske o
tam
Pa so ti problemi
Najtežji «.
dra- HkrT*.11,'0 "strežnega ka te*ave S 3e tudl res, da so te 8ke Pomln« 2aČe,e kaza« ekonom-Ce|ota d!?, ? in da kolektivi kot
J"1 ostreiših g,tde tega n,so sta" Je tudi J!    2ahtev. In nazadnje
razvo| tat' da hltrl tehnološki stanje J   , skok°vito spreminja 3 Je težko
z gotovostjo da ob temdo,8°ročnejše načrte, predvidp„iu "e omenjamo še ne-80 odvisn *unk°v tržišča, ki ni-Pre&ivavst - standardnih potreb letnih ,«.. marveč tudi od Po,itičnimi jen,h intervencij s 8im| ozadji ,etd0nomskimi in dru-
toS,VJen? h K.r*nJu govorili o le-°menjan "ružbenem   načrtu, so
PodJePt«aVe tCŽave in lmeno-6 ^kateraJerfK°Vinar' Remont ln treba da« ? fmga' kI bl Jim b,I° 8kl ori", 8trezno Pomoč. Občin-°menjain «\ Radovljlci večkrat »niri« v° Podobne težave v »Al-
V *Veriri« «" n°K Zapuže Pa c<*> 8erv»s na J" V wp,amenu«. Lesni ,°bč,na) a.Kor°Ski Beli (jeseniška kar pa ,je P^v tako v zagati, »»dust!,.!8 ?a*»no za vso lesno ,i2,."JO* Prehlteli sn Hh
^jah Hi"" ob J° na trg V vellkin se
?°Wavci k, 611 SO jln dru«i de,kov datii 1 Prav i8te vrste iz-rjab ln oh 1° na trg v veUkih se-,K V Trži*"1 tudl znatn* «ne-nie» obeSU*0 ŽC Predlanskim PosamezrM^ , Posvetovanja s ^'todasS k0lektivl J^-^IT* 111 "Preme-*nJe tovari »m nerešeno vpra-«,4lr*l problRUn°' kar Pa sodi ttlje spfoh UsnJar«ke indu-
un cenijodf L°. ™zl,čna- Neka" 11 resHve v abl b,,° treba Jska-^»Jajo Z avn°stl. Pri tem I6 ^očnej*eksotUno stroko, ki se ?* bl lahko !°vfza,a med seboj, »ameznrtSaen°t"eJe reševa'a pi J1 b«o trebaVe' ?rUgl pravlKda 2avode ft "stanavljatl ustrez str^i. ¥U«e oziroma —
vrste
?trokovn:~, "*iroma neke
Jk0dJ8i v'ožUrni,naci,8ke or«ane-kraJnem al       ~T gorenjskem, a11 republiškem meri.
Nadaljevanje na 2. strani 1
sicer o tem, kako je bilo nekdaj in kako je danes. To pa bo osnova za predvidevanja, Vnk:> naj bo jutri, kam nas sili tok življenja in kako naj vse skunaj raz« nn in načrtno usmerjamo. Zi rnnotre stvari bo treba čimprej izoblikovati izhodišča, določiti smer, izbrati najboljšo pot. Najprej bodo morali nekaj re?i o prometnih zvr/.ah, o urbanističnih načrtih itd. Seveda ne samo arhitekti, inženirji in strokovnjaki v imenovanem zavodu, marveč zainteresirano prebi-vavstvo na določenem območju, iz posameznih dejavnosti itd.
Tokrat povzemamo nekatere ugotovitve iz ene izmed mnogrih študij o naši zaposlitvi. Pri teh analizah so sicer porabili točne podatke z 1960. leta, toda stanje se tudi do danes ni bistveno spremenilo.
njenih t«eograt'<k:h in prirodnih značilnostih je temu območju priznan primat v gozdovih, a hkrati tudi v nerodovitnih površinah. V Jugoslaviji je namreč samo 34,6 odstotka celotne površine pogo-zdene, v Sloveniji p» že dokaj več
- 45.4 odstotka, Na Gorenjskem (za vise podatke velja območje bivšega okraja Kranj) pa je nad polovieo celofne površine gozdnate ozirpma 53.4 odstotka. Hkrati ob tem pa imamo še drugi primat
— največji odstotek nerodovitnih površin — v glavnem zaradi visokogorskega sveta v Julijskih Alpah, Karavankah itd. Teh nerodovitnih površin je 16,6 odstotka, mod tem ko jih je v vsej Sloveniji le 7,4 odstotka, v FLRJ pa samo 6,8 odstotka. Posledica teh dveh primatov pa je se tretji — imamo namreč najmanj obdelovalnih po-
Prospekt Gorenjske
Letos 29 milijonov za turistično propagando
Letošnja sredstva za propagando, s katerimi razpolaga GORENJSKA TURISTIČNA ZVEZA, so precej višja od lanskih, saj so se od 18 milijonov za ta namen v letu 1962, letos povzpela na 29 milijonov. Jutri bo v Kranju seja upravnega odbora, na kateri bodo med drugim razpravljali tudi o predračunu.
Na prvem mestu pripravljenega predloga je tiskanje BARVNEGA PROSPEKTA GORENJSKE. Iz osnutka je razvidno, da bo prospekt vsebovali več folklornih motivov, slik slikarja Maksima Gasparija in barvne posnetke največjih gorenjskih turističnih krajev z zemljevidom in kratkim besedilom - tiskanim v šestih jezikih. Turistična društva ga bodo z manjšim ustreznim vložkom lahko uporabljala tudl kot prospekt svojega kraja. Iz predračunskih sredstev naj bl GTZ za ta prospekt dala 8 milijonov dinarjev, kar zadostuje za 100 tisoč izvodov. Ce bodo občinski ljudski odbori zainteresirani za večjo naklado in bodo prispevali tudi potrebne deleže sredstev, bodo skušali izdati 200 tisoč teh prospektov.
Letos naj bl izšli tudi prospekti škofje Loke, Radovljice, Kranja ln Krope. Pripravljeno je tiskanje gorenjskega turističnega koledarja, zimskega prospekta in barvnih plakatov. Z manjšo vsoto namerava GTZ sodelovati pri skupnem prospektu koprske, go-
riške in ljubljanske turistične zveze in uprave Postojnske jame, ki se vključuje v nadaljevanje akcije »GORE - KRAS - MORJE«.
Iz omenjene vsote denarja bodo plačani tudi stroški za Izdelavo detajlnih načrtov za MINIATURNO JUGOSLAVIJO (sicer so za začetek gradnje tega objekta zelo slabi obeti )in nekatere manjše propagandne akcije. Turističnim prireditvam bi radi dodali nekaj novih, posebno v predelih, kjer takih prireditev doslej ni bilo, kot na primer v Poljanski dolini, ki ima obilo priljubljenih Izletniških točk. — S.
vršili, in sicer samo 30 odstotkov, kar nam dela m bo še delalo mnogo težav v preskrbi mestnega prebivalstva z živili. V Sloveniji zavzemajo kmetii.ske površine 47,2 odstotka, v FLRJ pa celo 58,6 odstotka.
V SENCI INDUSTRIJE
Visoka stopnja industrijske razvitosti na Gorenjskem je dala domar'nom možnost vsestranske zaposlitve in vse do lani eploh ni bilo težav za zaposlitev. Ce pa upoštevamo, da še vedno dobivamo mnogo delavcev iz drugih krajev, zlasti za gradbeno, gozdarsko in tudi za kmetijsko stroko, potem tudi sedaj ni mogoče govoriti o »viških delovne sile«. Zato je tu največ prebivavstva v delovnem razmerju — 57,1 odstotka, medtem ko v okviru FLRJ ta odstotek doseže le 38,8 odstotka. Vzporedno s tem pa je na Gorenjskem tudi nižji odstotek vzdrževanih, neaktivnih prebivavcev, in sicer le 42,9 odstotka, v FLRJ pa 61,2 odstotka. Od vseh zaposlenih pri nas na Gorenjskem'jih je v industriji in gozdarstvu 37,6 odstotka, v kmetijstvu 15,6 odstotka, v vseh Ostalih dejavnostih (ustanove, trgovine, promet, gostinstvo, zdravstvo itd.) pa 46,8 odstotka.
Se nekaj o tem, kje in kaj delamo po naših krajih. Podatki zajemajo območje občinskih ljudskih odborov. Največ zaposelnih je v občini Tržič, in to 61,5 odstotka celotnega prebivavstva. Sledi občina Kranj s 57,2 odstotka, Radovljica s 55,6 odstotka, Skofja Loka s 54.8 odstotka in občina Jesenice z 52,9 odstotka. Struktura industrijske in izven:ndustrij«ke dejavnosti pa močno loči posamezne občine. V ospredju je tudi tukaj Tržič, kjer 51,9 odstotkov pre-
posameznih vrstah izdatkov so razlike takele: ambulantno zdravljenje 20,1 (28,4), zobna nega 39,6 (63,4), zdravljenje v bolnicah 14 (31,4), povračilo potnih stroškov 19,1 (57), zdravljenje v naravnih zdraviliščih 9,2 (77,7), itd. V bližini republiškega povprečja so ostali le izdatki za zdravila, denarna nadomestila za čas bolezni in za porodniški dopust.
Ker pa z denarjem že tako trda prede, so razumljiva prizadevanja zavodov za socialno zavarovanje, da bi poiskali vse možnosti za znižanje izdatkov. Po splošnem mnenju je velik del rešitev v dobrem razumevanju problemov zdravstvenega zavarovanja pri zdrav-svetnih delavcih, vendar prav nad njihovo pripravljenostjo, da bi pomagali, predstavniki plačnikov-za-varovancev vedno bolj pogosto dvomijo.
Za uvod v majhno dokazovanje te trditve tale primer: desetletna deklica se je lažje ranila in sama odšla v ambulanto. Z rezilnim avtomobilom so jo poslali v Ljubljano, kjer so ji rano zašili s tremi šivi in po nekaj dneh je bila zaceljena. — Kot trdijo na komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Kranj, je že zelo malo splošnih zdravnikov', ki bi hoteli sami opraviti manjše kirurške posege ali nekoliko zahtevnejše zdravljenje. Ob raznih priložnostih so posamezni zdravniki izjavljali, da bi to delali, ker znajo, vendar če bi bili posebej plačani za to, ker se izpostavljajo večji odgovornosti. Ta ugotovitev velja predvsem za mlajše zdravnike. Menda niso redki primeri, da bolnika že isti dan pošljejo iz bolnice domov kot ga je splošni zdravnik poslal vanjo. Težave so v tem, ker je težko postaviti mejo med nalogami splošnih zdravnikov in nalogami specialistov, vendar prevladuje prepričanje, da splošni zdravniki s pošiljanjem bolnikov k specialistom in v bolnice pretiravajo.
Pri sklepanju pogodb so nastali nesporazumi tudi pri določanju višine kilometrine za obiske na do-
Nadaljevanje -na 2. strani O
Nadaljevanje na 2. strani
Pred kratkim so delavci cestnega podjetja Kranj začeli s prepotreb-2 , nlm popravljanjem tržiške ceste
Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi $ Obrazi in pojavi Q Obrazi in pojavi # Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi
»Službo v tovarni, hrano in stanovanje nuditn fantu, ki bi pomagal nekaj ur dnevno na kmetiji-*
Tako beremo med malimi orUisi v sobotni številki našega lista. Ce-
je bil skozi leta znan v podjetju je nagovoril v to. Zagotovit in tudi vsakem popoldanskem delu so ga.
kot najboljši delavec v skladišču- preskrbel mu je podobno službo vnaprej »planirali«,
spreten močan nikdar utrujen, in v njegovem podjetju, enako plačo, Prav v tem pa se je zgodilo še
kar so 'povsod 'še posebej pnvlar- organiziral dokaj ugodnejše zveze najhuje.^ V novem podjetju so mu
jali — izredno pošten in skromen, za pot v službo — in kar je bila povedali, da ga ne morejo spre-
glavna vaba — Berti je takoj dobil jeti. Komisija za delovna razmer,
sobo v kmečki hiši blizu mesta, ja je stvar odklonila. Delovna hh
Prav tega mu njegovo podjetje ni Špekcija, ki je morala ta primer
moglo nuditi in šele letos jeseni bi raziskati je ugotovila, da res ni
dobil  sobo  v  novi stanovanjski šlo pri tej zaposlitvi za potrebe
/;/;•/.                                  * tega podjetja, marveč za potrebo
Zato je bil Berti vesel sobe, nove po »moški delovni roki« na tisti
službe in vsega. Toda že prvi te- kmetiji,
jati zgolj zaradi splošnih princi- ni bilo več na delo in preko druvih den so mu kar kopačo dali pred Tako je Berti čez 14 dni znova
pov pa vendar ta ponudba ozna- je dal vedeti, da ga ne bo več. Vsi sobo kot opozorilo, ko se je vrnil prišel, v skladišče, kjer je delal že
čuje določen problem. In ob tem so bili presenečeni.              '       z dela. Naslednji teden pa se je več let in se po dobljenih izkuš-
sem se spomnil na tale primer:         Takole  se  je  zgodilo.  Vodilni moral že kar opravičevati, če ni njah zaklel, da takim ponudbam BePti (tako naj mu bo tu ime) uslužbenec v manjšem podjetju ga prišel s prvini avtobusom-in pri-ne bo-več-nasedal.*—K. M.
»Nudim službo v tovarni«
prav morda tu ne gre za zlorab- Nekega lepega dne pa je Berti ljanje in bi bilo napak stvar obso- odpovedal službo. Pravzaprav ga
PO SVETU
SEJA NOVE SIRSKE VLADE Za danas je predvidena prva seja nove sirske vlade, na kateri bodo proučili položaj države na osnovi arabske enotnosti, svobode ln socializma. Kot najavljajo, bodo v kratkem sporočili stališča o odnosih z drugimi arabskimi državami. Večina članov strmoglavljene vlade je v strogem hišnem priporu.
SOVJE^SKO-AMERIŠKO SODELOVANJE
Na posebnem sestanku v Rimu bodo sovjetski in ameriški predstavniki proučevali in vsklajevali programa obeh držav za raziskavo vesolja. '
USTAŠI V ZAPORU
Po zločinskem napadu na naše predstavništvo v Bad Godesbergu v Zahodni Nemčiji je zahodnonem-ška policija aretirala 28 oseb, ki so sodelovale pri nanadu. Dva osumljenca so izpustili tako, da Je v zaporu še 26 privržencev ustaških tolp.
POMOČ NERAZVITIM
Svet mednarodne organizacije dela je med drugim sprejel sklep, da bodo v Torinu ustanovili med narodni center za strokovno in tehnično vzgojo delavcev iz držav v razvoju.
NOV SNEG V SEVERNEM DELU EVROPE
Severne dele Evrope je zajel nov val mraza. O močnih snežnih pa davlnah poročajo z Danske, prav tako pa je tudl Moskvo pokril nov »neg.
NADALJEVANJE STAVKE FRANCOSKIH RUDARJEV
Francoski rudarji stavkajo že drugi teden, sai vlada njihovi zahtevi po ll-odstotnem zvišanju mezd ni ugodila. Obljublja le 5,7 odstotkov in še to šele od aprila prihodnjega let* nanrej. Rudarjem so se nridružili z nekajurno stavko Že delavci električnih central in podjetij za proizvodnjo plina.
Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in dogod^
Pa naj se kdo reče, tla se zgodovina ne ponavlja! Točno štiri tedne po državnem prevratu v Iraku, ki je odrezal Kasemu glavo, je vojska prevzela oblast tudi v Damasku. Med iraškim in sirskim prevr.-tom je toTTkb podob-nosti, da so ljudje počasi začeli že zamenjevati bistvene razlike. Roko  na  srce!  Pogosti državni
nem instinktu že nekaj dni prej.
Po strmoglav ljenju Kasemove vlade v Iraku so bile spremembe
v Siriji samo še vprašanje časa. Če razen tega upoštevamo, da jc: Sirija dežela, kjer je prišlo po RinntR francoskih čet že osemkrat do državnega udara in je sedanji udar deveti, potem .'-irska revolucija  prav  nikogar ne preseneča.
skupina v Damasku izsilila odcepitev od Egipta razcepljena v dve struji. Naprednejši del se Je zbiral v vojašnicah Aleppa, jedro sirskih nacionalistov pa je bilo /brano v Damasku. Sčasoma je aleppska struja dobila močno celico tudi v Damasku, saj je nezmožna sirska vlada naravnost silila vojsko, da nekaj stori.
udari v arabskem svetu so naredili zmedo celo v nekaterih zunanjih ministrstvih, kjer imajo strokovnjaki bolj urejeno in pregledno znanje nad dogodki v arabskih državah. Bolje obveščeni poznavavci arabskih razmer so pripravo državnega udara v Siriji zavohali po izurjenem poiitič-
Lahek obračun vojske s starim režimom na arabski praznik, ko vsi ljudje počivajo, je razkril politično gnilobo vladajočih skupin v Damsuilui. Vlada, ki pri ljudeh hi tmela podpore, je postala lahek plen napredivvšc struje v vojski. Sirska vojska je bila pravzaprav že od takrat, ko je
Po odcepitvi Sirije od' Egipta je dežela pravzaprav samo stopicala na mestu. Sirska vlada ni vedela, kaj naj stori. Zadnje me* !■ ce je številne nevšečnosti utapljala v korupciji in nezmožnosti. Gospodarsko in poetično življenje je bljo V deželi umrtvičeno. Socialni živec, ki so ga odkrili /.
izvajanjem agrarne reforme v času državne zveze med Sirijo in Egiptom, je bil po odcepitvi pretrgan ln je začel hrometi. Dežela je vedno bolj zapadala v siromaštvo in gospodarsko nazadovanje. Tudi v odnosu do tujine Sirija ni imela izdelanih stališč. Vlada je bila tudi na zunanjem torišču popolnoma izolirana. Zadnji zaveznik Sirije je bil general Kasem, po njegovem padcu pa ni imela več v arabskem svetu niti, za katero bi se lovila. Njeni odnosi s Kairom in drugimi vodilnimi središči arabskega sveta so bili ravnodušni. Odkrita izdaja in popolna naslonitev na arabske države, ki za Arabce nornenilo »neto kolono«, pa se jc sirski vladi zdela preveč nevarna zaradi nezadovoljstva doma. Ta'-o vladi v Damasku ni preostalo nič drugega kot čakanje »sodnega dneva«.
Brez dvoma gre v sedanjem državnem udaru v Damasku za premik, ki ustreza življenjskim interesom, sirskega ljudstva in širše arabske skupnosti. Ob prvih
vtisih Je videti, da ima revolucio; narno gibanje v sirski armadi namen vrniti državo »na pravo arabsko pot«. S širšega vidika j6 taka naloga pravilno zastavljena in glede na sredino, v kateri živi Sirija, edino prirodna. Odprto P3 ostane vprašanje, ali bo ta nalog8 za Sirijo lahka. Na tako neurejene politične in gospodarske raz-, mere, kakršne srečujemo v Siriji, le redko naletimo. Sirija F največji bolnik v arabskem sv*' tu. Socialistična stranka, ki stoj« v ozadju sedanjega vojaškega P*6' vrata v Damasku, bo morala *e" lo preudarno zastaviti svoje cilj*-sicer se lahko nova revolucija zopet sprevrže v nasprotje, kot J* bilo v Siriji to že večkrat. Na napakah, ki so jih stojrili v preteklosti, se lahko Sirijci marsikaj naučijo. Predvsem pa je v tefli času važno najti ustrezne obli*6 Maserjevega novega gesla »enotnost ciljev pred enotnostjo vrst«-Sicer utegnejo biti upi Siriji zopet pokopani.
Zdravko Tomažej
Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki ® Ljudje in dogodki # Liudie m dogodki # Liudie in do^jj*
am z nezaposlenimi
JESENICE — Zavod za zaposlovanje na Jesenicah se zadnje čase srečuje s precejšnjimi teža- < vami, saj je prijavljenih kar 253 i začasno nezaposlenih. Od teh je J 36 žensk in   7moških kvalificiranih in 170 žensk in 25 moških nekvalificiranih. Samo v preteklem mesecu  Je   število  nezaposlenih | naraslo-za 28. Maja 1962 je bilo nezaposlenih 157, novembra jih jc bilo že 198, decembra 219, februarja letos 227, 1. marca pa 253. Starostna   struktura  je nekako naslednja: do 18. leta starosti je 52 deklet in 4 fantje, od 19. do
25. leta 32 žensk in 12 moških, od
26. do 35. leta 56 žensk in 13 moških, od 36. do 45. leta 34 žensk in 4 moški, nad 45 let pa 17 žensk in 1 moški. Na zavodu so mnenja, da je takšno stanje v tem času nastalo v glavnem zaradi odpuščanja delavcev v gradbenih podjetjih. Predvidevajo, da se bo pri javilo še 80 do 90 deklet, za katc re bo težko dobiti zaposlitev.
F. B.
Za skupne prireditve mincev
Kakor hitro Je popustila zmrzal, so oživela dela pri gradnji stanovanjskih hjš v Radovljici. Na tem mestu — med cesto in kopališčem, kot kaže slika, morajo dokončati tri bloke. Hkrati pa bodo začeli I gradnjo še petih večjih hiš s po 16 stanovanji (in to zadaj Za stavbo občinskega ljudskega odbora)
Obratna ambulanta in koristi kolektiva
Analiza obolenj v tovarni »Sava« opozarja na problem delavcev, ki se vozijo iz oddaljenejših krajev
Kaj naj delano jutri?,
kov ter jeseniška občina, ki ^ močno v oaadju z 24 9 odstotka zon.sk med vsemi zaposlenimi. TJ* se izrazito karo problem ostal"1 dejavnosti na Jesenicah in te*e?* glede zaposlitve žensk v težki i"1' d us tri j i. - K. M.
3 Tisoč zavarovancev in en zdravnik
mu. Bivši okrajni zavod jc lansk0 leto odobril zdravstvenim zavodon1 45 dinarjev za prevoženi kiloroetf (povprečno 5 do 6 kilometrov P en obisk), km- predstavlja "et" okoli 30 dinarjev. Letos zdravstvi ni zavodi zahteva i o več: Z D Kta*1' 54 dinarjev, kar je okoli 35 dina'' jev neto. ZD škof ja Loka pa C&° r>5 dinarjev (neto 45). V Škof ji L' k; so celo zapreti!i, da se bodo v(l žili z rešilnimi avtomobili, če jj? htevi ne bo ugodeno. Upoštevaj teh zahtev bi povzročilo več m> ionov novih izdatkov, saj op^\ ZD Kranj letno okoli 15 tisoč f)i skov na dom, ZD škof ja Loka 0 ' soč, Tržič pa okoli 7 tisoč. Na 7\
1
lu. Tretji pa so skeptični do vseh teh misli, češ da dinamika današnjega razvoja sploh ne trpi več študijskih planov, ki jih strokovnjaki izdelujejo leta, marveč da so potrebni hitri akcijski posegi. Kot primer navajajo podjetje Exoterm v Kranju. Lani so tam izdelali dolgoročni program. Toda še preden so našli možnost, da bi ga uresničili, jih je že čas prehitel.
Morda je v vsakem izmed teh predlogov nekaj pravilnega, . dobrega in se ne kaže ogrevati zgolj za eno izmed oblik. Vendar pa stvari ne bi smeli več puščati v nemar, že same razprave o tem v kolektivih, večja naslonitev na strokovni kader in na specialne službe sploh, bi verjetno odprle pot marsikateremu kolektivu in mu nakazale, kaj naj dela jutri.
K. M.
12 Kaše delov številkah
plai
KRANJ — V nedeljo, 17. marca, bo na šmarjetni gori pri Kranju razširjen posvet, ki se ga bodo udeležili tudi vsi načelniki mladinskih odsekov PD Gorenjske.
Obravnavali bodo program skupnih prireditev v letošnjem letu, nadalje o pripravah za posvet načelnikov mladinskih odsekov PD Slovenije, ki bo 7. aprila na Kalu nad Hrastnikom. Izvolili bodo tudi nov sekretariat in obravnavali še nekatere druge aktualne zadeve s področja mladinskega planinstva.
Sekretariat sc je odločil za posvet na šmarjetni gori z namenom, da bo v sodelovanju z ostalimi gorenjskimi odseki pritegnili tudi kranjski mladinski odsek ,ki do sedaj še ni sodeloval tako. kakor bi bilo potrebno, čeprav je dene najmočnejših pri nas in bi lahko mnogo pripomogel k skunnim akcijam. — R.
Potem ko so tudi obratne ambulante postale samostojni zdravstveni zavodi, so dobile pogodbe med tovarnam) in ambulantami zelo velik pomen. V njih je namreč določeno vse, kar mora ambulanta opraviti za kolektiv tovarne, ki Jih je ustanovila. Sc posebno dobro morajo biti opredeljene naloge ambulante na področju preventivnega zdravljenja. Zaradi novih obveznosti kolektivov do skladov za zdravstveno zavarovanje je razumljivo, da ti velik del pomoči pri zniževanju ustreznih stroškov pričakujejo prav od svojih ambulant.
Organi delavskega samoupravljanja tovarne gumijevih izdelkov »Sava« ugotavljajo, da se njihova ambulanta pravilno vključuje v skupna prizadevanja. 2e ob koncu preteklega leta je naredila zelo soliden program dela za leto 1963, tako da so ga organi podjetja lahko dobro pregledali in izrekli tudi svoje pripombe. V programu preventivnega dela je poseben poudarek na proučevanju vzrokov pogostih nesreč, na proučevanju delovnih mest in ustreznem nameščanju delavcev glede na - njihovo zdravstveno stanje, na proučevanju vzrokov, ki vplivajo na zdravstveno stanje, na skrbi za higieno in pravilno prehrano, na proučevanju pojavov alkoholizma ipd. Med te naloge sodi tudi proučevanje učinka cepljenja proti gripi, .s kale
stavljujo okoli polovico vseh članov kolektiva. S tem so potrdili , staro domnevo, da jc obolevnost1 •^vozačev« neprimerno višja kot 1 obolevnost drugih. Eno i/.med se- j stavnih vprašanj je na primer vi- j soko število prebavnih motenj pri 1 delavcih, ki se vozijo, kar opo- j zarja na njihovo neredno pretira-, no in zahteva nove ukrepe, ki bi ta pojav ublažili.
Za anali/o so uporabili podatke! o 496 »vo/.ailv< in 704 nicvo/.aćib«. Prvi so imeli, kljub občutno | manjšemu številu zajetih, lansko leto skupaj 13384 bolezenskih izostankov, drugI 9340. V prvi skupini jih je 260 obolelo na dihalih, v drugi pa T64. Značilne so tudi poškodbe izven dela (137 in 104). S tem v zvezi naj mimogrede omenim še to. da sc izven dela največ poškodujejo delavci it vzdrževalnih enot (električari i. mehaniki, mizarji in drugi), kar jo prav gotovo posledica toga. da ludi v proslem Času opravljajo svoj poklic. ,
Problem »vozačev« sili podjetje na iskanje različnih rešitev. Stanovanja seveda ni mogoče vsem zagotoviti v bližini delovnega mesta. Delavcem, ki so stanovali dalj kot 30 kilometrov od podjetja, so preskrbeli drugo zaposli
večkrat sestajala, analizirala posamezne pojave in predlagala samoupravnim organom potrebne predloge. — S. M.
bivavstva živi od industrije; sledijo jeseniška občina s 47,4 odstotka, kranjska z 33,1 odstotka, radovljiška z 34,5 odstotka in nazadnje škofjeloška, kjer je samo 26,3 odstotka prebivavstva, ki živi od industrije, to pa zaradi obeh dolin z obsežnim kmetijstvom. Koliko pa je pri nas žensk v primerjavi s celotnim številom delavstva? Tudi tu prednjači Tržu: (BPT kot največje podjetje, ki zaposluje večinoma ženske), kjer so ženske v večini med vsemi zaposlenimi — 51,4 odstotka; sledijo Kranj z
rim so zajeli skoraj vse delavce,   tev v bližini njihovega doma. Na
ker pa je bilo opravljeno prvič, uspeha še ni mogoče dodobra predvideti.
Občuten korak v tej smeri jc ambulanta naredila, ko je izdelala analizo obolelosti delavcev »vozačev« in jo primerjala z obolelostjo »nevozačev«. Pri tem je treba pripomniti, da prvi pred-
Vreme
VREMENSKA SLIKA
Frontalne motnje so včeraj prešle naše kraje in povzročile po-slabšanje vremena. Nad Anglijo se zadržuje zelo globoko področie Bi2ke<!a zračnega pritiska, ki nad Evropo dovaja nadvse vlažen, vendar pa sorazmerno hladen zrak.
NAPOVED ZA PONEDELJEK IN TOREK
Se nadalje nestalno vreme in od časa do Časa možne manjše
padavine. Temperature se bodo nekoliko znižale.
tak način zaposlovanja skušajo vplivati tudi tako, da povrnejo določeno razliko v vozni ceni le do razdalje 20 kilometrov. Organi podjetja pa so sprejeli še sklep, da je mogoče sprejeti na delo samo nove delavce, ki stanujejo do 10 kilometrov daleč. Obenem se zavedajo, da je to le delček ukrepov, ki lahko vplivajo na zboljšanje zdravstvenega stanja v kolektivu in da bo treba nadaljevati z vztrajnim iskanjem rešitev za nakazane probleme.
V zvezi z reorganizacijo službe zdravstvenega zavarovanja sta upravni odbor in skupščina tovarne »Sava «sprejela sklep, naj skupina strokovnjakov zasleduje dopolnjevanje predpisov in proučuje, kakšen je njihov vpliv v kolektivu. Skupino sestavljajo delavci iz obratne ambulante in kadrovske službe podjetja in se bo
GLAS BRAVCEV
Problemi
s Sorskega polja
Na zboru volivcev v Retečah, 3. marca, so obravnavali predvsem družbeni plan občine skofja Loka in probleme Re-teč. Najbolj kritično je vprašanje gradnje nove železniške postaje. Od leta 1946 je postaja lesena baraka za komaj 20 ljudi: na vlak prihaja povprečno 60 ljudi, med njimi je več kot polovica šolske mladine, ki je vso zimo prezebala v baraki brez šip na oknu in brez pravih vrat. V letošnjem družbenem planu gradnja nove postaje hi predvidena, čeprav je lokacija že davno odobrena. Re-tece sc tudi kot letovišcarski kraj ne morejo zadovoljiti z napol trhlo barako kot železniško postajo.
Drugo vprašanje, ki živo zadeva prebivavstvo, je nameravano krčenje gozda (250—300 hektarov) na območju Meja-Reteče. Ker je vsega gozda na tem nodročju komaj kaj več kot 300 ha, se pravi, da bi s krčenjem izginila prav vsa gozdna površina. S tem bi kraiinska podoba tega dela Gorenjske, ki slovi no svojih lenih gozdovih, temeljito obubožala. Znano je tudi, da gozdovi zadržujejo vetrove, ki v veliki meri sušijo obdelano zemljo, posebno, kjer je plitva, kot je to na Sorskem polju. Menimo, da bi pri reševanju problemov, ki tako odločilno vplivajo na obsežnejša področja, bilo potrebno več premisleka in mnogo več sodelovanja med gospodarstveniki in urbanističnimi pa tudi drugimi organizacijami, preden se lotimo tako pomembne akcije. Dokler gozdovi stollfo, je "Se vedno čas za premislek., storjeno napako pa bo težko popraviti.
Ivan BmntaJ Reteče 63
Vode ni I
V Hrastju se gospodinje sprašujemo, kako bomo kuhale, ker ni vode. A o pranju je bolje, da ne govorimo.
Vode primanjkuje že dalj časa — zadnji leden pa je sploh ni. Kje je krivda? Pripira jo mlekarna, da jo ima dovolj za svojo uporabo, seveda je potem do Hrast ja ne priteče nič. Vse intervencije so doslej naletele na gluha ušesa. Tudi na zboru volivcev je že bilo govora o tem in tovariš, ki je 4. marca vodil sestanek, je obljubil, da bo že naslednji dan to uredil. Ostalo pa je pri starem. Vode ni! Vprašujem odgovorne nri vodovodu in v mlekarni čirče, kako si zamišljajo gospodinjstva z malimi otroki in gospodinjstva z živino brez vode. .
V imenu prizadetih gospodinj
Alojzija Bajt, Hrastje 51
Krajevni odbor je na svoji redni seji med drugim obravnaval »BELEŽKO IZ RODIN«, ki jo je nanisal Ciril Talen iz Rodin, in »Glas« objavil v rubriki »Glas bravcev«.
Krajevni odbor daje bravcem naslednja pojasnila:
Po odloku ObLO Jesenice o vzdrževanju in čiščenju poti so dolžni vsi lastniki hiš očistiti poti ob svojih hišah. Krajevni odbor v Žirovnici jc s svojim dopisom opozoril prebi vavce območja na izvajanje tega odloka.
Prav v vasi Rodine so se va-ščani lotili dela in očistili noti. Razen poti so vaščani očistili tudi izogibališče na avtobusni postaji. Pri tem nrostovolinem delu pa vaščani niso nikdar opazili tov. Cirila Jalna.
Priporočamo tov. Jalnu, naj bolj pozorno zasleduje delo krajevnega odbora in naj se seznanja z njegovimi javnimi obvestili.
Krajevni odbor Žirovnica
vodu se sicer strinjajo s tem.
30 dinarjev za kilometer ne V0^ ni zelo veliko, vendar pripomM'', jo. da ni krivda zavarovancev,l* naivečji del zdravnikov ni voljen x najskromneišimi avto*0^ bili. Razen tega nihče ne nadZ" obračunavanje kilometrine v PT,, meni krožnih voženj pri obiskih in domnevajo, da s° mnogi zdravniki obrnili \ korist.
veto
Novo društvo Ljudske tehnike
KRANJ — v podjetju Kovin^ v Kranju so ustanovili samosWW no društvo Ljudske, tehnike, * bo nosilo ime po podjetju. ^ .. no poročilo jc pred člani del« nega   kolektiva   hj predstavni^ občinskega odbora LT podal ^ stopnik koordinacijskega odbotj ki je pripravil temelje noven1 društvu. Koordinacijski odbor i izvedel med člani kolektiva .g, sebno anketo, ki je dala zan"*. ve podatke. Za članstvo se je PVj javilo 63 članov kolektiva. lznls, teh je 25 • izrazilo željo, da b' pridobili   potrebno  kvalifikac« ' Največ predavanj pa želijo » vinarstva,  elektrotehnike i° dobne tehnične znanosti. si društvo olajšalo delo, so s^.
Jjo-bi
nili formirati tri samostojne
in sicer za radioamater*' fotoamateri
olje,
strojniško    in iuiuaiii»--, Adaptirali bodo nekatere ue%,. rišenc prostore za društveno j javnost- Pomena dela takega <* I štva v podjetju, kakršno JcJ^j. vinar, ni potrebno posebej P°~, I darjati, želeti bi bilo le, & J takih   društev  ustanovi ^im^p.i posebno tam,  kjer je tehnl znanost najbolj potrebna. *~
Nonstop za usluge
KRANJ — Elektrotehnično
pod' noi1'
jetje Kranj se je odločilo za ^ stop poslovanje. Njegovo ?? jemališče« za popravila ra^'jSleic in   televizijskih   aparatov,  & ^ tričnih gospodinjskih apnitov sploh vsega, kar spada v to s, ko, bo odslej poslovalo o?P ,v0, goma od 6. do 19. ure. Ni 1. ma, da bo s tem ukrepom jj^ jetje ustreglo marsikomu, pokvarjeni aparat doslej P ^ šal od šušmarja do šušmarj3'^ so se ob isti uri kot njemu * ^ govem poslu zaprla tudi vrata-j-pravljalnice. Obenem pa Je jetje sklenilo skrajšati rok P?jjft vila do skrajne meje, treba 1^ da lastnik aparata pri oddal' ^ točneje navede okvaro. Z ,'.etje kom letošnjega leta jc ^.„jc" odprlo svolo servisno tudl v Tiviču.
PONtmm mK, ti. MARCA 1
W3
msli ^ ocjflćisi    ixisli ^ o
Prodam slamo. Sp. Brniki 60 in 01. Cerklje 783
*J!l0d?m tJobro ohranjena motorno kolo HOREX 350 ccm. Jože rajnikar. Zg. Jezersko 127 789
letiJL ^ kravo' ki bo mala te, ,tl"d- Olsevek 9, Preddvor 790
Iva!0?*1" repo in ajdove pleve.
Van LaP- NasOVČe 3, Komenda
701
kupim
Kupim neuporabljiv šivalni "J. naslov v oglasnem oddel-
792
ostalo
vj^JJ8««« varuhlx&jo za 2-letno de. SSL0*1 V do l4* ure- Prednost • naslov v oglasnem oddelku
teSSi*^0 P°močnico izučeno v TiUdri ^r0ki  sprejmemo. Pohod lr ,dd-11 v oglasni oddelek »tekstilna galanterija« 793 ^Pisana se v imenu vseh že-0 so bile prisotne na
prosla-
WemUUCVU žena naJ^PSe zahva-w V*em organizacijam tere-
£?b dnevu
Da w„-   ~ " Ul «anizacijam terc-
£vo2?' ClrČe" P,aniTia za vso po-^oyalnost ta skrb ob priprav.
Ve. t» PC-.ega Programa in zaba-
Sta iCZ1Ja 0dar- Kranj. Savska -^o 794
teh? ?" marca sem v Kranju iz-lnie T 5narn,co z dokumenti na
J0^e Sajovic. Prosim vrnili
kino
Marca - ponedeljek
Hm 17. in 19. uri AFRO-
mlr; ?0GINJA LJUBEZNI, pre-_r* iranmet^v, i--------- /-e
.%»ta6oi08kega barvne
ni
film      -20- 11
cAKAfn °b l6' in 18- uri ŽENE du • "remiera švedskega fil-u,,   ^o 20. uri BF.r.TiMPr anel.
12 JuKoal. kinoteka.
{£ Marca - torek
DITa *roh r/- in »• ori afro-
coski h    LVJA L1!UBEZNI. rrari-•    barv, cs film.
li »1« f°' 5vedski film. Marca - sreda DmV1 17- in ly- uri afro-coski k °ginia uubezni. fran-^ki barv. C S film.
oh 36 • J«, m 20. uri že-L k KAJ0- Vedski Rim. ^voboda ob 19. uri /ena te vr-ameriški film.
vsaj dokumente v Gorenjski ti: Kranj 795 I    Iščem starejšo lansko za var-I stvo dveh otrok. Prednost imajo ' delavke z delom na 2 i/me:u". Saška Loka 16, Kranj "796
TRZNI PREGLED V KRANJU Jabolka 180 din, slive 200 din. orehi 130 din, sir 1.50 din, fižol 220 din, krompir 40 din. čebula 120 din. korenje 70 din. sladko zelje 150 din, kislo zelje 120 din. kisla repa 80 din, radič 800 din, česen 500 din. maslo 800 din. pesa 25 din, koleraba 60 din za kg; pe-teršilj 18 din za šopek; smetana 20 din zajemalka; koruzna moka 60 din. ajdova moka 180 din, pšenici 60 din za liter; kokoši 700 tlo l)00 din, jajca 30 do 40 din za komad
Gibanje prebivavstva
V KRANJU
Poročili so se: Ivan Majcen, gradbeni delovodja in Angela Rozman, tkavka; Anton Zor, kmet in Vida Likozar, kmečka delavka; Anton Količ, elektrotehnik in Antonija Kurent, trgovska pomočnica
Rodile so: Olga Jovanovič — j dečka; Marija Burgar — deklico; I Angela Kuhar — dečka; Jožefa Slapar — dečka: Štefanija Gladek ( — dečka: Marija Debeljak — deklico; Elizabeta Stenovec — dečka; Majda Omersa — deklico; Marija Požun —- dečka; Katarina Jenko — deklico; Antonija Ore-hek — dečka; Antonija Okorn — deklico; Antonija Arnež.— deklico; Angela Dobnikar — deklico; Magdalena Benecličič — deklico; Rozalija sinko — dečka; Hedvika Horvat — dečka, Darinka Rado> eič — dečka; Terezija Katrašnik — dečka; Nada Bizjak — deklico; Marija Sivic — dečka; Marija Košir — deklico; Marija Sladic — dečka; Zofija Ječnik — deklico: Stanislava Perko — dečka; Angela Krt — dečka; Francka Vrhovnik — dečka; Ana Sušnik — deklico; GabrijeS Novak — deklico; Zagorka Pavlovič — dečka: Kristina Mučič — deklico; Irena Frelih — dečka; Ana Blažič — deklico
Umrli so: Alojz Batič, upokojenec; Ivo Puhar, uslužbenec; Marija Puhar, invalidska upokojenka; Janez Krč. kmet; Miroslav Košir, gumar; Marija Vidmar, gospodinja; Marjan Mestrič, pleskarski vajenec
Kranj
stIrf°Vlna "Delikatesa Prejme dva
*RODa J avc a(ke) s »rvim aprilom 1963.
Ponudbe poffljita na upravo tnJ. J"a odroma ae zglasite v gOVmi -Delikatesa« Kranj.
Gostinsko podjetje Tržič razpisuje MESTO POSLOVODJE GOSTILNE »POD LIPO« V PRISTAVI.
Pogoj": kvalificiran gostinski delavec z večletno prakso.
Pismene vloge pošljite na upravo podjetja. Nastop službe s 1.5.1963. Plača po tarifnem pravilniku.
v mes   .£na *ola za slikopleskarsko stroko v Kranju bo priredila Izpita eClh apri1, mai in iunii M« pripravljalni tftčai za onravljanfc p 2a naziv kvalificirani Pleskar in sobni slikar ter črkosllkar.
Intere.0" • b° .Stirikrat tedensko v popoldanskih in večernih urah. *a slnT11! na' P°^.iei° posamične prijave na naslov: Vajenska šola Ponov °-Jrsko stroko Kranj. Stritarjeva — 6. Prijavijo naj se vno tudi tisti interesenti, ki so se prijavili za zimski rok. Prijave je 24. marec 1963.
Tek !L tiska cp »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — Uh "n pri NB v Kranju 607-11-M35 - Telefoni: g'avnl urednik *aroč°j VOmi urednlk ln "Prava 21-90, uredništvo 24-37 - Letna p* n«na lista znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, "lezna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev
(METIJSKO gospodarstvo <ran.l razpisuje javno dražbo :a prodajo stanovanjske hiše v Lahovčah št. 70.
Dražba bo dne 25.3.1963 ob ). uri pri .stavbi v Lahovčah.
Kmetijsko gospodarstvo Kranj
80-litrski bojler v brezhibnem »tanju proda STANOVANJSKA SKUPNOST   ŠKOFJA LOKA,
kjer se dobijo tudi podrobne informacije.
Upravni odbor občinskega STANOVANJSKEGA SKLADA občine Rad<wfflca razpisuje na podlagi sklepa 10. redne seje z dne S. marca 1963
\ A T E c A J
za dograditev stonovaniskih hiš gospodarskih organizacij, ustanov in individualnih graditeljev ter popravila hiš v upravljanju hišnih svetov v letu 1963.
1.
Stanovanjski sklad občine Radovljica bo dajal posojila po tem natečaju i/, sredstev stanovanjskega sklada, gospodarskim organizacijam, ustanovam in zasebnim graditeljem, ki so v delovnem razmerju do zneska 134,000.000 din, in sicer za gosnodarske organizacije, ustanove in hišne svete do zneska 114,000.000 dinarjev in za individualne, graditelje do zneska. 20,000.000 din u besedami stoštirina.is'. milijonov dinarjev in dvajset, milijonov dinarjev').
• •■ 2
Posojila se morajo uporabiti samo za dograditev stanovanjskih hiš in pooravilo. ki se gradiio v gradbenih okoliših občine Radovljica v smislu odlokov o gradbenih okoliših bivših občin Radovljica, Bled in Bohinj.
Stanovanjska stavba, za katere dograditev se date nosojilo, mora biti dograjena do IH. gradbene tazc (pod strehoY z lastnimi sredstvi prosivca.
4,
Prednost pri dodelitvi dolgoročnega posoiila za dograditev stanovanjske hiše ima tisti.
— ki ponudi večjo obrestno mero in krajši odplačilni rok,
— ki prispeva h gradnji večji delež lastne udele/.be.
5.
Najnižja obrestna mera se določi na 1 odst. (en procent) letnih obresti.
6.
Članom Združenja borcev NOV in udeležencem NOB, ki gradijo svojo individualne stanovanjske hiše v območju gradbenih okolišev občine Radovljica, se posojilo odobri pod ugodnejšimi pogoji, ki jih določi upravni odbor po individualnih kriterijih.
•    v j fc^/.jffeV / #
Natečaja se lahko udeležijo vse gospodarsko organizacije, ustanove in individualni graditelji stanovanjskih hiš. katerih poslopja sc gradijo v gradbenih okoliših v smislu točke 2. tega natečaja.
Pred odobritvijo posojila bo strokovna komisija — postavljena od upravnega odbora občinskega stanovanjskega sklada občine Radovljica in banke — pregleda'.! yse Stavbe ponudnikov, ki jim bo načelno odobreno posojilo, ugotovila njih dejansko stanje in preverila navedbe v ponudbi.
9.
Rok odplačila posojila je določen največ na 10 let za gospodarske organizacije in ustanove in uušu.-. 20 let /a individualno graditelje.
10.
Ponudbe je treba vložiti pfcj občinskem STANOVANJSKEM SKLADU občine Radovljica naikasneje do 10. aprila 1963 na predpisanem obrazcu in z naslednjimi prilogami:
Za gospodarske organizacij:-:
al odobren glavni projekt.
b) predračun gradbenih, obrtniških in instalacijskih del za celotno stavbo.
c) za že pričele gradnje pu-dr;v;un nedo\ rše--''1 del,
d) prepis gradbenega dovoljenja,
e) zemljiškoknjižni izpisek /ernliisca. na katerem stoji sgradba,
f) sklep delavskega sveta podjetja o na tet ju posojila. Za individualne graditelje:
a) odobren glavni proiekt.
b) predračun stroškov za celotno zgradbo,
c) predračun stroškov- za ctovršttev zgradbe,
d) prepis gradbenega dovoljenja,
c"> zemljiškoknjižni izpisek zemljišč a, na katerem stoji stanovanjska hiša, zgrajena do tu. gradbene laz-*.
f) potrdilo o zaposlitvi in visini rnese nih prejemkov ponudnika in potrdilo o zaposlitvi zakonskega druga oziroma izjavo, če zakonski drug opravlja svoboden poklic.
g) potrdilo Združenja borcev NOV in krajevne organizacije ZB da je ponudnik v resnici sodeloval v narodnoosvubo-.lih'i borbi,
h) odstopno izjavo, podpisano in potrjeno od delodajav ca.
jr'   41-' r&i
Za zavarovanje posoiila je zastavna pravica v korist občinskem stanovanjskega sklada občine Radovljica, ki jo predlaga proslrec za odobritev dolgoročnega posojila.
12.
Tiskovine in prošnje dobi jO interesenti vseh kategorij pri družnieah Komunalne banke v Radovljici in na Bledu.
13. ' s
O izidu natečaja, bodo ponudniki obveščeni s sklepom ob kliučku natečaja, in sicer najkasneje do 20. aprila 1963.
V Radovljici, dne 10. marca 1963.
Sodelovanje med podjetji
Radovljica — Za območje radovljiške komune so pred nedavnim ustanovili 3 samostojni! komunal, podjetja s sedeži na Bledu, v Radovljici in v Bohinjski Bistrici. Vsa tri podjetja pa. bodo pri večjih opravilih in akcijah tesno sodelovala, zlasti še v primerih mehaniziranju :n nabave strojev, ki jih bodo lahko uporabljali in seveda zanje prispevali tudi sredstva. Mimo tega bo vsako podle', je. na svojem območju razvijalo in pospeševalo tiste dejavnosti, ki imajo pogoje in možnosti razvoja. v blejski komunali so na primer delo razdelili na nasled-
nje ekonomske enote: gradbena skupina, v kateri delajo soboslikari i, pleskarji, pečarji, tesarji in morda še steklarji, dalje vrtnarija, ki skrbi za gojitev vseh vrst lepotičnega drevja in rož za parke in nasade na Bledu, v Bohinju in v Radovljici. Ta cko-uomska enota je prevzela tudi vrtnarijo in drevesnico na Pristavi. K blejski komunali so priključili tudi Grajsko kopališče, ki jc bilo prej samostojno podjetje v Radovljici pa bodo okrepili predvsem službo za vzdrževanje cest in za krpanje asfaltnih cestišč.
po-
OBCIMSKI STANOVANJSKI SKLAD OBČINE RADOVLJICA
\ ckoliko v zadregi mi da sinko pismo. V njem je zopisann, da vabijo učenci svoje nuimc v šolo... Napisano jc za spoznanje lepše kot po navad:.
Rahlo vznenurjr.ua stopam po itbphiCđh. Fant jc bit pred od-hodom .v» šolp nekam razburjen, pa se jc nekaj tega nemira lotilo še mene. veiniar p>i /e dAnes pot pO Stopnicah prijetnejša kot pot na roditelj--!-: v i tanek.
Na hodniku pred razredom je .-'<• zbranih nekaj mater. Znanka, nekdanja nroia .^oZolka. tki prijazno pokimc: -Včasih (ua midve hoditi skupaj v šolo, sedaj sta pa. najine dva nadehie.i-*nefa v istem razredu.': ->.\i<c:n vedeia, kako se sedaj pišeš, pravi! mi je o Petru, a nisem vedela, da je tvoj...- Dečko, sicer še malce trd v svoji »kn-valirski službi«, pomaga maie-ram, da odtotc plašče. Veseli obrazi nas pozdravijo, ko stopimo v razred — seveda je tudi malo ZCUttfege zraven. — 7 ovari-šica razredničarka spretno pomaga preko prve zadrege. Sedle -mo k belo pogrnjenim in:z.an; in se zazrle v obraze otrok, ki imajo danes poseben lesk V očeh: Ta ali ona se je mignila k svojemu otroku in radovedno vprašala, kir je tisti ali tista, ki sedi z. njim v klopi.
Prisrčne pozdrav-ic bvtedc, deklamacije, petje! Kljub Hi""> tečejo besede gbrdko. Navdttte-
iw ploskanje mamic in otrok sprosti smehljaj tia zardelem obrazu, ki je bil med nastopom nekoliko v zadregi.
Otroci se oddaiinejo in tova-rišica razredničarka tudi. Spored jc končan. Mamice se jaruga drugi razumevajoče nasmehnejo, tu in tam si katera neopazno obriše roso z lic. In ie te živžav v razredu: dečki t— določeni za serviranje. — prinesejo mamam na mize pecivo, ki jo ga sami pripravili pri gospodinjskem pouku. Prikupni so z majhnimi belimi pred-tmsniki in prav nič niso neokretni, ko nalivajo kavo! Za ta slavnostni dan fantje niso dovolili, da bi stregle deklice, sami so hoteli opraviti vsa opravila. Tudi mize so lepo ^okrasili z mačicami in sedaj so veseli, da hi kar sami peli. Tam ,r kotit se iib zbere grnča in zapoje, pridružijo se deklice, po-maga jim še tovarišica razredničarka in powibi matere, naj zapojejo z.ravfin in že zadoni lena narodna pesem iz vse grl. Mame piiejo kavo in kramljajo, mladina pa jo ureze še po svoje. Sedaj ni, več treme, saj ni več napisanega sporeda, zato se pogum dviga, vendar pa sporedu še ni konec. Nanovedo^a-vec javlja imena nastopajočih. Po\yevka se vrsti za popevk". Zdaj posamezno, zdaj v skupini — od točke do toi'ke. Vrli toča ji pa ponujajo kavo in pecivo in spet zadoni skupna pesem, mladi vjasovi se. družijo Z glasovi radostnih mater. Prelep je spomin na to doživetje
"Pri mladih je potrebno vz.ga-t iati tudi čustva « jc delala tovarišica razredničarka. Pra\> ima. Matere 5/"<i U hvaležne za njen trud. — ,S. 7'.
Podjetji ROL2TA-MI2ARSTVO Kranj in LESNOINDUSTRIJSKO PODJETJE »LIP« Preddvor sporočata, da sta se spojili v eno podjetje inje nov naslov
Lesna industrija Kranj
Sedež podjetja Kranj, z obrati Kranj, Preddvor, Britof in Cerklje
»ROIZVODNI PROGRAM OSTANE ISTI, IN SICER: lesene rolete in plastične, platnene ln drvonitne zavese, razni mizarski proizvodi, ladijski pod, zaboji in rezan les.
Priporočamo sc za nadaljnje cenjeno poslovno sodelovanje.
afera
so
tBjryjgL.....e
SreJ*olem.se je naglo ozrla proti reki. Vodna gladina je bila kot sva °*- m? Jc Peljal vlačivee s tremi tovornimi ladjami. Slišala PovT)r°£0tan"'e stro'a in videla črn dim, ki se je valil iz dimnika * k ir V n.CDO- Galebi so leteli tik nad vodo. Počasi so mahali vjof , m Wi hudo elegantni. Naša ladja se je počasi pozibaia na sva V-ftA ^ ^ ^ dv'8°val vlačilec. Dlan sem del na Ninino in tako Qj*,s,e-ta. dokler starec ni prinesel zajtrka. Kava je imenitno Vm a m -*a'ca su zadovoljno cvrčala v majhnih bakrenih ponvicah. Je bil ?° plavali kosi Sunke. Oranžni sok je bil zelo hladen. Kruh So ' crn- Pl'av svež. in v skorji je tičala kumina. Na koscih masla }Q e drobne kapljice. . Pohlepno sva jedla, se spogledala . vsniehnila. Starec je prišel z novim vrčem kave, nama natoči I se sočasno nasmehnil.
»D? Sam'?<< je v'P™šata Nina.
i-rvA uslužbenca imam. Zvečer odideta. Ponoči sem sam ,da.« *tn kdaj spite?«
0resdenaldarSPim' P°l UrC* morda kaj" ve^ Ve^ nc niorem- od
^Ste bili med napadom...« To-b a*u, !t,e' sem sam- vso družino je pobralo. Imel sem srečo. Wja  p    x.ne morem več spati. Tako sem kupil to ladjo. Dobra mislim *n k   Prir,aJajo zanimivi ljudje. In rad sem ob vodi. vselej ^iv je odrac°lSPCl        gorelo, veste...« Prijazen, neobrit in očar-
»HoIden?'c
' »Da?«
•Kako bo vnaprej z nama?« »Ne vem."
Todif" to jo blaznost ... salj je vendar blaznost..,« »Lepo polt imate. Ce bova nekoč skupaj živela, vam bom prepovedal, da bi se šminkali.«
Blizu Kaste ure sva se vrnila domov.
\Ta stopnicah pred vhodom ie ležal jutranjik. Glavni naslov
je naznanjaj:
SENZACIONALNI OBRAT V ZADEVI BRUMMER
f 1ERBERT SCHVVERTFEGER RAZKRIVA PODLO ZAROTO
24.
14. septembra.
»Gosood Holden, tukaj je Zorn. Za najin zadnji pogovor gre. Takrat sem vas nekaj poprosil, saj veste, kaj?«
»Vem.«
»Zadeva se je medtem poravnala, v moje veliko zadovoljstvo. Gospod, o katerem sem vam pripovedoval, sc je premislil.«
*To me veseli.«
»še vedno nc vem natančno, kaj se je zgodilo — toda slednjič je pomemben le končni izid, kajne. Tako lahko sodite, da je naloga, ki sem vam jo zaupal, opravljena.«
■ Prav.-
še nekaj. Jutri boste prejeli povabilo, naj obiščete doktorja Loftinga.«
»Kdo je to?«
»Preiskovalni sodnik, Razume se, da so ga najnovejši dogodki zmedli. Potrebno se mu zdi, da vam bi zastavil nekaj vprašanj.«
»Razumljivo.« t\
»Tako je. Na njegova vprašanje morate odgovoriti tako, kot ustreza resnici, gospod Holden.« »Kajpada.«
»Povedati morate vse, kar veste, prav vse. Sta me dobro razumeli?«
»Dobro sem vas razumel, gospod doktor. Preiskovalnemu sodniku moram povedati vse, kar vem.«
»Ničesar no vem,« sem rekel. »Obžalujem. Sploh nič. nc vem. Zavese v sobi doktorja Loftinga SO bile spuščene. — zaradi vročine V sobi je bilo hladno in temno in ob stenah so stale police s številnimi knjigami. Doktor Lofting. visok in vitek moški, je sedel v stavo modnem naslonjaču. Govoril jc tiho. imel obraz svinčene barve, velike* žalostne oči in pod njimi težke črne mešičke. Videti je bil
kakor nočni delavec in imel mehka, lepo oblikovana usta. kakršna imajo umetniki ali strastni ljubitelji, in prav to je bil tale doktor Lofung, zakaj liubil j« pravičnost.
Tiho je dejal: »Prepričan sem, da lažete.«
Odkimal sem.
»Vsi lažejo,* je rekel Lofting. Pred njim je le/.ai pol metra visok kup spisov. Lofting je položil nanj bledo dlan z dolgimi prsti, na vršičkih porjavelimi od nikotina. »Tole je obtežilno gradivo pro) i gospodu Brummerju. Kriv je, to veste prav tako dobro kakor ja/
»Ne vem, ničesar ne vem.«
Tiho je nadaljeval: »Gospod Brumincr jc storil marsikaj, kai zakon kaznuje. V tej sobi so mnogi izpovedali težke obtožbe proti gospodu Brummerju. gospod Schvvertfeger. gospod Ltebling, gospod von Butzkovv, imenoval sem se le nekatere. Zdaj jih vsi prek 1 i cujejo. Svoje izpovedi preklicujejo. drugo za drugo.«
Dvignil sem ramena in jih spet povesil.
»Ničesar ne veste, gospod Holden. Sklenili ste stopiti na stran krivice in igrati človeka, ki ničesar ne ve. , »Protestiram, ker .. .<-
»Ne,« je tiho rekel. »Ni treba protestirati, gospod Holden. Pred menoj ne. Dobro vas poznam. In vem. kaj se dogaja v tej zadevi.' Ničesar ni moč storiti. Zaenkrat še ne, gospod Holden. Toda nekoč bomo lahko ukrepali, to vem. In to bo še za časa mojega živlienia. Godi se krivica. Vendar ne bo obveljala. Nikar se ne veselite, če bo izid takšen, kot da je gospod Brummer zmagovavec. V resnici ne bo zmagovavec. zakaj prišel bo čas, ko ga bodo obsodili.«
»Obžalujem, vendar vam ne morem pomogati, gospod doktor. Ničesar ue vem. In pti tem, kar pripovedujete, razumem le polovico.«
»Bili ste v zaporu ...«
»Pomilostili so me. Nimate pravice, da bi mi očitali preteklost.«
tutuot tim* «« m\vc\ 1963
alo denarja
stadion
KRANJ — Občinski odbor SZDL je v petek v dvorani zbora proiz-vajavcev ObLO Kranj organiziral javno tribuno, na kateri so občani — predvsem športni delavci s področja kranjske občine — razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna kranjske občine, zlasti o postavkah, ki se tičejo fi-nansiranja in razvoja telesne kulture v občini.
Tov. Pogačnik je prisotnim najprej razložit predlog celotnega družbenega plana in proračuna Jjjanjske občine, nato pa še ostalo, kar sc tiče razvoja telesne kulture v občini. Poudaril je, da lanski načrt glede porasta množičnosti mladine v športu in izboljšanje kvalitete pouka telesne vzgoje, ni bil popolnoma izvršen.
V letošnjem letu bo treba nada Ijevati začeto delo in odstraniti subjektivne ovire, ki Še zavirajo razvoj telesne kulture in preprečujejo množičnost v sportu. Da bi se to uresničilo, je treba v letošnjem letu organizacijsko in materialno okrepili občinsko -/.vezo 7.a telesno vzgojo, urediti položaj amaterske ga in profesionalnega vodniškega in trenerskega kadra (po šolah in društvih), razpisati štipendije za študij na srednji in visoki šoli za telesno kulturo in zahtevati, da šole nastavijo res strokovni kader. Šolam je treba zagotoviti materialne pogoje za izvajanje predpisanega programa za telesno in zdravstveno vzgojo, izdelati, je treba perspektivni načrt, a ž.e letos je potrebno dograditi igrišča pri šolah v Cerkljah, Goricah, v Straži-šču, Podbrez.jah, Predosljah, Dupljah in Besnici. Zasilno je treba urediti nekatere površine pri šolah na Jezerskem, »Franceta Prešerna«, Primskovem, »Staneta Žagarja«, Podblici, Preddvoru, Veleso vem, Zalogu, Žabnici in pri tek stilni šoli, najeti ali odkupiti primerno zemljišče za igrišče osnovne šole v Voklem in zasilno urediti šolska igrišča v Savskem logu, ki jih uporablja 7 kranjskih strokovnih šol. Uveljaviti je treba tudi načelo, naj imajo vse na novo dograjene šole tudi telovadnico, obstoječe pa je treba primerno opremiti. Izdelati bo treba perspektivne načrte za izgradnjo telovadnic pri šolah, ki jih še nimajo, športne dvorane v Kranju, kopališča, smučarske skakalnice in proge, dokončati gradnjo športnega parka v Kranju, urediti stadion v Stražišču in površine za rekreacijsko dejavnost v Savskem logu. Treba bo formirati zavod za gradnjo in vzdrževanje športnih objektov in urediti še več problemov, ki se neposredno tičejo telesne kulture (tekmovanja, finan-siranje društev, rekreacija starejših občanov). Pospešiti bo tudi treba sodelovanje mladine v zimskih športih, organizirati, smučarske tečaje in urediti drsališče.
Predlog družbenega plana omenja tudi razvrstitev športnih panog in postavlja na prvo mesto smučanje, ki naj postane zaradi terenskih, gospodarskih in zdravstvenih pogojev šport številka ena v kranjski občini. Prav o tem predlogu, pa so v poznejši diskusiji prisotni precej razpravljali. Večina je bila mnenja, da šport, ki se goji množično le tri mesece v letu, ne more biti na prvem mestu in naj se mu pridružita še dva športa, ki sta enako odločilna za pravilen razvoj mladine (ta problem je v kranjski občini precej aktualen, saj je zdravstvena anketa pokazala, da ima kar 60 odst. otrok v kranjski občini telesne hibe) — to sta plavanje in atletika.
Predlog proračuna predvideva, da se bo letos porabilo za telesno vzgojo 32,222.000 dinarjev, od tega bodo dobila športna društva 15 milijonov 500.000, strelci 1,500.000, ekspedicija na Kavkaz 2,000.000, milijon dinarjev pa je namenjen za izvedbo svetovnega conskega prvenstva v speedwpyu v Kranju (ostanek je rezerva). Med negospodarskimi investicijami pa je omenjena dokončna izgradnja zimskega baz.ena v Savskem logu (26 milijonov) in zasilna dograditev stadiona(50 milojonov).
Prisotni športni delavci so menili, da so sredstva, namenjena za dograditev stadiona, odločno premajhna, saj bi bilo potrebna za usposobitev stadiona 150 milijonov dinarjev, za dokončno ureditev pa celo 250 milijonov dinarjev. Glede na to so sklenili, da sc ustanovi posebna komisija, ki bo ugotovila, čc bo otvoritev stadiona, ki je bila predvidena za letošnji avgust, glede na dana sredstva sploh možna. Bili so mnenja, da je nesmiselno letos prekiniti gradnjo stadiona, saj se v Kranju v športne objekte pred graditvijo športnega stadiona skoraj ni investiralo, sedanje stanje pa spravlja mnoge športne klube v nemogoč položaj, saj so te precej časa brez najosnovnejših pogojev za uspešno delo.
Prisotni so bili tudi mnenja, da je treba urediti problem finansi-ranja vrhunskega športa, kakor tudi ustanoviti sklad za telesno kulturo, ki bo v prihodnje skrbel za finansiranje te dejavnosti v občini. — M. Jeza
Republiški članski turnir
Janškovec in Marušič nepričakovano na vrhu
Največji uspeh
KRANJ, 10. MARCA — Včeraj ln danes je bil v avli šole Simona Jenka v Kranju odprt republiški turnir za člane. Včeraj so igrali kvalifikacije, v današnji finale pa so se v odsotnosti nekaterih najboljših uvrstili Tomažič, Grintal in Sazonov iz ljubljanske Olimpije, Jeseničan Kavčič ih triglavani Tome, Frelih, Marušič, Janškovec, Kovačič in Zezlina. Od boljših so v predtekmovanjii izpadli Bevk (Mladost), Pandev (Fužinar) in Klevišar (Triglav).
Zezlina 2:1, Janškovec Končni vrstni red:
vec 7 zmag (15:7), 2. (16:8), 3. Tome 6, 4.
: Tome 2:0. 1. Janško-Marušič 7
Frelih 5, 5,
V današnjem finalu so se presenečenja vrstila drugo za drugim. Nazadnje sta na vrhu lestvice »pristala« člana Triglava Janškovec in Marušič, za katera jc to eden naj večjih uspehov doslej; preseneča pa slaba igra Freliha in Tomca.
Tehnični rezultati: 1. kolo — Kovačič : Zezlina 2:1, Marušič : Tome 2:1, Janškovec : Sazonov 2:0, Tomažič : Frelih 2:1, Grintal : Kavčič 2:0; 2. kolo — Kovačič : Kavčič 2:1, Tomažič. : Grintal 2:0, Janškovec : Frelih 2:0, Marušič : Sazonov 2:0, Tome : Zezlina 2:1; 3. kolo — .Sazonov : Zezlina 2:0, Marušič : Frelih 2:0, Grintal : Janškovec 2:1, Tomažič : Kavčič 2:0, Tome : Kovačič 2:0; 4. kolo — Frelih : Zezlina 2:0, Tome : Sazonov 2:0, Marušič : Grintal 2:1, Janškovec : Kavčič 2:0, Kovačič : Tomažič 2:0; 5. kolo — Zezlina: Grintal 2:1, Frciih : Tome 2:1, Sazonov : Kovačič 2:0, Janškovec : Tomažič 2:1, Kavčič : Marušič 2:1; 6. kolo — Marušič : Tomažič 2:1, Frelih : Sazonov 2:0, Tome : Grintal 2:0, Janškovec : Kovačič 2:1, Kavčič : Zezlina 2:0; 7. kolo — Frelih : Kovačič 2:1, Grintal : Sazonov 2:0, Tomažič : Zezlina\2:0, Kavčič : Tome 2:1, Janškovec : Marušič 2:1; 8. kolo — Sazonov : Kavčič 2:0, Frelih : Grintal 2:0, Janškovec : Žczlina 2:0, Marušič : Kovačič 2:0, Tome : Tomažič 2:0; 9. kolo — Kovačič :
Grintal 2:1, Kavčič zonov : Tomažič
: Frelih 2:0, Sa-2:1, Marušič :
Tomažič 4 (11:11), 6. Kavčič 4 (9:12), 7. Sazonov 4 (8:11), 8. Grintal 3 (9:13), 9. Kovačič 3 (9:14) in 10. Zezlina 2 zmagi.
M. Jeza
Gorenjsko prvenstvo v skokih
Pečar pred Jemcem
Hrušica, 10. marca — Na 25-me-trski in 45-metrski skakalnici na Hrušiei jc bilo danes gorenjsko prvenstvo v skokih. Prireditev je bila zelo množična, saj je tekmovalo 224 skakavcev, med njimi 99 pionirjev, .SO mlajših mladincev in 36 starejših mladincev ter 39 članov. Pionirji in mladinci so tekmovali na manjši, ostali pa na večji skakalnici. Med člani smo pogrešali Zidarja in njegovo skupino ter Omana. Najboljši uspeh je dosegel Pečar, sledila sta mu Jemc
SLOVAN (članice): TRIGLAV (mladinke) 46:37 (31:18)
Ljubljana, 10. marca — Danes je bila na osemletki Kette - Murn odigrana prijateljska košarkarska tekma med članicami .Slovana 1 iz Ljubljane in mladinkami kranjskega Triglava. Triglavanke so igrale v postavi Kodek (19), Bežek (8). Kunst (4), Tinta (2), Močnik (2), Balderman (2), čermak, Kontac, Mihelj, Kalan.
Kljub veliki fizični premoči domačink so Kranjčanke v drugem delu drugega polčasa z. izredno hitro igro zmanjšale precejšnjo razliko iz prvega polčasa. Omenimo naj, da so bili sodnikovi posedi v igro dokaj pristranski, kar je nedvomno vplivalo na dokončni rezultat.
Zimske igre delavcev tiska in papirja
Kranjska gora, 10. marca — Včeraj so bile tu zaključene XII. zimske igre delavcev tiska in papirja Slovenije. Naslov ekipnih prvakov so med 12 nastopajočimi kolektivi osvojili zastopniki CP Mariborski, tosk.
REZULTATI — veleslalom, člani:
1. Jurij Radon (Tovarna lepenke Tržič); mladinci: 1. Rudi Florjan-čič (Gorenjski tisk); članice: 1. Meta Lazar (Ljudska pravica); starejši člani: 1. Jože Uršič (Pavliha); slalom, člani: 1. Jurij Radon (TLT); mladinci: 1. Jure Kreuz (Papirnica Krško); starejši člani: 1. Jože Uršič (P); tek, člani 3 krat 6 km: 1. Celjski tisk (Slamnik, Novak, Omerza); m'adinci 3 km: 1. Janez Vavpotič (GT); članke 1,5 km: 1. Milena Brcskvar (LP): ekipe: 1. Mariborski tisk, 2. Ljudska pravica, 3. Tovarna lepenke Tržič itd.
S oki
Jesenice, 10. marca — V okviru zimskih športnih iger železarne so bila danes na skakalnici »na Ku-neju« pri Hrušiei medobratna tekmovanja jeseniških železarjev v smuških skokih. Tekmovavci brez. razreda vso tekmovali dopoldne na 25-metrski skakalnici, tekmovavci z razredom pa popoldne na 45-metrski skakalnici.
Medrepubliška liga
in Dovžan.
Vsak tekmovavec jc opravil po tri skoke. Organizator — smučarski klub Jesenice je svojo dolžnost dobro opravil, saj je bila organizacija brezhibna, čeprav pri njej niso sodelovali predstavniki smučarske zveze.
Rezultati:
Pionirji: Krznarič (Mojstrana) 196,5; Brane (Jesenice) 153,9; Ra-zinger  (Jesenice) 146,3;
Mlajši mladinci: štefančič (Triglav) 194,3; Zakrajšek (Jesenice) 178;  Svetina (Bled) 171,
Starejši mladinci: Dovžan (Mojstrana) 218,7; Doda (Jesenice) 172,5;   Rozman   (Jesenice) 167,2;
Člani: Pečar (JLA) 225,8; Jemc (Bled) 219,8; Šmid Berti (Mojstrana) 167,9; Ambrož (Bled) 163,3.
Petra Lakot
Jeseničan PETER LAKOTA
e
Na mednarodnem tekmovanju za pokal Kand-mar je v smuku naš tekmovavec Lakota osvojil odlično dvanajsto mesto
V soboto je naš najboljši alps^ smučar PETER LAKOTA z Jesenic v francoskem Chamonixu dosegel svoj največji uspeh v dosedanji tekmovalni karieri. Na osredn.il alpski smučarski prireditvi za P0' kal Kandahar je v smuku med '3 tekmovavci zavzel odlično 12. m? sto, ki ga uvršča prav med nar boljše smučarje vsega sveta. N3 3270 metrov dolgi progi z višinsko razliko 900 metrov je le za nekaj več kot tri sekunde zaostal za °M' boljšim Leitnerjem (Z. Nemčija'-Lakotin uspeh je toliko preprič* Ijivejši, ker mu je tokrat uspej0. premagati odlične tekmovavce, so bili pred tednom v Kranjski S0" ri boljši od njega. Tako je rned drugimi prehitel Bozona (y' Stieglerja (A — v Kranjski gori 4. v veleslalomu in 1. v slalomu)' Schranza (A), Minscha (S), Mau-duita (F — v Kranjski gori * veleslalomu in 8. v slalomu) in druge.
Z uspehom Petra Lakote O»ov* vidimo," da naši alpski smučar" prihajajo v zadovoljivo formo le proti koncu sezone. Prav %v tovo bi se lahko že v prvih zlBJ' skih mesecih uspešno kosali z naJ' boljšimi predstavniki tega Športa* če bi jim pravočasno omogoc" priprave — seveda v primerne10 okolju.
Teki za memorial Tineta j^Culjata
40 tekačev na Hrušiei
Hrušica, 10. marca — Danes dopoldne in popoldne je bilo tu spominsko tekmovanje tekačev za memorial Tineta Kuljata. Tekmovalo je 40 tekmovavcev od tega 21 mlajših mladincev, 8 starejših mladincev in 11 članov. V ekipnem delu tekmovanja se je pomerilo 10 ekip. Proga je bila zaradi mokrega snega in saj zelo težavna, organizacija, ki jo je prevzel smučarski klub Hrušica, pa odlična.
železarjev
Dopoldne je tekmovalo 15 železarjev, ki so se takole uvrstili: 1. in 2. mesto si delita Franc Kralj in Rudolf Rajhman (po 110,5 točk), 3. Jože Osvald (96), 4. Vlado Selan (94), Janez Rozman (87,5), 5, Anton Kokalj (81,5).
Popoldne sta na veliki skakalnici tekmovala Rozman, ki je dosegel 180 točk in Doda, ki je dosegel 174 točk. — U.
Spet uspešen start Triglava
LJUBLJANA, 10. MARCA — V Ljubljani in Zagrebu je bilo včeraj in danes na sporedu prvo kolo v- moški in ženski medrepubliški keljaški ligi. Kranjski kegljači in kegljavke so nastopili na ljubljanskih stezah.
Podobno kot lani so triglavani tudi letos zelo dobro startali v tekmovanju najkvalitetnejših jugoslovanskih kegljaških vrst. Včeraj so dosegli na kegljišču Maksa Perca izvrsten rezultat 5259 (Am-brožič 912, Jereb 893. Rogelj 889, Martelanc 878, Kordež 847, Bregar #40) in kar za 400 kegljev prehi-
teli reško Lokomotivo.
Precej slabše je šlo danes tri-glavanom na gradisovem kegljišču. Za včerajšnjim-rezultatom so zaostali za 178 kegljev kljub temu pa je rezultat 5081 (Martelanc 878, Bregar 863, Kordež 861, Jereb 836, Arnbrožič 836, Rogelj 807) še vedno dober.      ■ >
Zimski bazen v Savskem logu je sedaj pred dokončno izgraditvijo
Letos so prvič nastopile v medrepubliški ligi tudi ženske ekipe. Kranjčanke so obakrat dosegle povprečne rezultate in svojega nasprotnika Jedinstvo iz Zagreba včeraj prehitele za 34 kegljev, danes pa so za njim zaostale za 63 kegljev. Na kegljišču Maksa Perca so podrle 2236 (Rozman 398, Zu-• mer 395, Cadež 389, Stražnik 369, Mihelič 353, Petek 332), na Gradi-su pa 2235 (Cadež 413, Rozman 373, Zumer 372, Petek 366, Stražnik 358, Mihelič 353) kegljev.
L. S.
GORENJSKO PRVENSTVO
Jesenice, 10. marca — Danes je bilo na Jesenicah 1. kolo gorenjskega prvenstva posameznikov v kegljanju med kegljaškimi klubi Jesenice, Gradiš Jesenice, Kranjska gora in Prešeren iz Radovljice.
Največ kegljev je podrl Franc šket, Gradiš Jesenice (879), kar je njegov najboljši rezultat Sledi mu Jože Šlibar, Jesenice (872), tretji je bil Pečar, Kranjska gora (864). Za Radovljico je bil najbolj uspešen Dežman, ki je podrl 786 kegljev.
Zadn|e športne vest*
NOGOMET
PRVA ZVEZNA LIGA Partizan : Sloboda 4:0 Dinamo : Velež 2:1 Hajduk : železničar 0:0 Radnički : Vojvodina 3:3 Novi Sad : Reka 2:2 Sarajevo : Budućnost 1:0 Beograd : C. Zvezda 2:2
DRUGA ZVEZNA LIGA
ZAHODNA SKUPINA Olimpija : Istra 2:0 Karlovac : Maribor 1:3
Mladi reprezentanci: Bolgarija : Jugoslavija 1:0
Rezultati
Mlajši mladinci 4 km: 1. Franc Zmrzlikar, Enotnost 16,28; 2. Janez Krišelj, Triglav Kranj, 16,54;
3. Drago Pintar, Žirovnica, 17,02;
4. Miro Komac, Triglav Kranj, 17,07; Pavel Bončina, Gorje, 17,26.
9 tekmovavcev jc odstopilo.
Starejši mladinci 6 km: 1. Pavel Kobilica, Gorje, 24,56; 2. Alojz Ker-štajn, Planica, 25,25; 3. Branko Keržan, Planica, 26,24; 4. Franc Avscnik, Kranj, 26,42; 5. Marjan Baloh, Žirovnica, 27,47.
Odstopilo je 5 tekmovavcev.
člani 12 km: Jaka Reš, Enotnost 34,36; 2. Viktor Brezovšek, Enotnost, 35,04; 3. Janko Kobentar, Jf senice, 36,02; 4. Franc Lakota, Moj' strana, 36,07; 5. Janez PeterneU' Enotnost, 37,07.
Med ekipami se jc na prvo me| sto uvrstila ekipa Triglav Kr^J (Krišelj, Avsenik, Kordež in Gf šič), ki je dosegla 20 točk in tako prejela memorial Tineta Kuljatfl prehodno last. Slede EnotnoS1' Gorje, Žirovnica, Kamna goric3' Planica, Bled in FIrušica. — ^*
Še 12 dni do velike prireditve
Pri referentu za propagando v »planiškem komiteju« Vojetu šerb-cu smo dobili zadnje novice pred našo veliko prireditvijo »Planica 63«. Za prihod tujih državljanov v Planico v dneh od 22. 'do 25. marca je državni sekretariat za notranje zadeve odobril posebni postopek na meji. Tako bo vsak tuj državljan na meji v teh dneh lahko dobil »Propustnico Planica 1963«. Tuji državljani bodo s to propustnico lahko prekoračili našo mejo na naslednjih krajih — iz Avstrije: Jezersko, Jesenice (železnica) in Podkorensko sedlo; iz Italije pa bodo lahko prišli v Planico na naslednjih prehodih: Rateče, Gorica - Rožna dolina, Ferne-tiči in Sežana. S to propustnico se bodo lahko prijavljali v gostinskih obratih*in podjetjih.
V Planici bo seveda poskrbi^0 tudi za menjalno službo in raz ,. ne   informacije.   Pri turist^0 agencijah so že začeli s Pr0, ^ voznih kart in vstopnic ter nale^a za avtomobile. Naj omenimo« so v teh dneh v prodaji vstop01 ^ za »Planico 63« tudi pri turlS*u, nih agencijah v Beljaku, Celov j Trstu in Gorici. (Vsi avtomobil1* bodo morali biti na parkirnih P štorih v Planici v nedeljo 24. 01 ca najkasneje do 8.30.)
»H'
V zadnjih dneh je.dokončno;^ javo tekmovavcev poslala tudi-u . janska smučarska zveza. V cK .
so: brata De Zordo in Atf°u' Ostale poimenske prijave bo 0*8 nizacijski  komite  dobil v tednu.
J. Javori«*
Zadnje priprave naših reprezentantov v Planici
PLANICA — V dolini pod Pon-eami potekajo zadnje priprave pred letošnjo največjo športno prireditvijo pri nas. Pred dnevi :;o naši najboljši skakavci zaključili s treningom na 80 metrski skakalnici. Ze danes, v ponedeljek, pa ^e bedo tu ponovno zbrali vsi naši kandidati, ki pridejo v poštev za veliko prireditev konec marca v Planici. Najprej bodo še nekaj dni trenirali pod vodstvom Zorana Za-lakarja m. SO-metrski skaknlnlci, konec tedna, ko bo pripravljena še velika skakalnica, pa bodo izvedli tudl prve letošnje polete na njej. V Planici se bodo zbrali v^l najboljši, razen Omana, Zajca in KoprivŠka, ki so te dni na znani fmsko-norveški turneji. Po prihod-
nji nedelji se bodo vsi naši tet• zentanti vrnili za tri dni na *v ^ domove in se nato zbrali v čet* na Bledu, kjer bodo skupno z °* jU limi skakavci nastanjeni v 689 planiških poletov. ^ Hkrati z zadnjim treningom" ^ ših najboljših skakavcev pa *e ge< danes začel tudi trening mlad® tjji, neracije članov, v glavnem *** k? so letos prvič startali V * ^ skih   konkurencah.   Vadili  p ^ pod vodstvom Jožeta Zidarja SO-metrski skakalnici. V Pla«»cl la. bo zbralo tudi 14 najboljših dlncev, ki bodo trenirali P.0<^egail
Rtvom Iva Crnilca. Vsi ti bodo trajali do nedelje, fl*
v. Javor0*