80
VitovCeva smrt.
teljstva do vere, tako n. pr. je zgoraj imenovani »Dziennik Poznariski« dandanes le v mali meri tega duha, in niti on sam sebe, niti kdo drugi bi ga ne deval na to stran, ko bi ne bilo nasprotja proti ravno tam izhajajočemu »Kurveru«. — Listov, pisanih poljudno in izhajajočih enkrat ali dvakrat na teden, je vedno več. Izvzemši kaka dva lista so vsi drugi oprti na vernost, branijo vneto poljske zadeve in širijo zdrave ter pametne ideje. Izjema v tej vrsti je državni »Oredovvnik« (zagovornik), list, pri katerem se ne ve, je-li bolj hudoben ali neumen; seje pa prepir in zdražbe, meče na desno in na levo sumničenja, škoduje s svojo obrambo poljskim zadevam v Berolinu, poljskemu pravu in jeziku, s kratka: mnogo hudega povzročuje. V Varmiji (Ermelandl izhaja »Gazeta 01sztynska«, v za-hodnjih Prusih v okolici biskupa chelm-skega, Pelplinu, močno razširjeni »Piel-g*rzym«. Najstarejši (ker šteje že 28. letnik) in zelo razširjen list (ker ima 11.000 naročnikov) je poljski mali časnik v Šleziji »Katolik«, izhajajoč v Bytomiju (Beuthenj. Pruske gosposke, katere z veliko nevoljo gledajo na razširjanje poljskih listov v Šleziji, zalezujejo »Katolika« neprestano in mu napravljajo
vedno tiskovne pravde, akoravno se ta list ogiblje najskrbneje vsega, kar bi moglo vlado tudi najmanj žaliti. Urednik »Katolikov« sedi običajno vsaj nekoliko mesecev na leto v ječi, a vse to nič ne pomaga vladi: ljudstvo šlezijsko vedno raje in številneje plača eno marko na kvartal za »svojo gazetko«, kakor ta list imenuje, in kar ni manj važno, narod je ž njim v neprestani zvezi po mnogih dopisih. Od par let izdaja uredništvo »Katolikovo« drug list, mesečnik s podobami, »Svviatlo«, ki obsega povesti, pesmi, zgodovinske razprave, splošne in posebej poljske anekdote itd. Ta list je v polni meri soroden z Vašim »Dom in Svet«-om, izvzemši slike, katerih Vi žalibog nimate. Poleg* teh dveh listov izhaja v Gornji Šleziji okolo deset drugih listov: političnih, pobožnih, šaljivih. Vsi so dobro pisani in urejevani in imajo znatno število čita-teljev.
Tako vidite, da so razmere v pruskem delu Poljske za časopise deloma ugodnejše, deloma pa težavnejše nego v Rusiji, kar je lahko umevno. Reči pa moramo, da v obeh delih prav časopisje vzbuja narod in mu pomaga braniti svoja največja zaklada: vero svojo in narodnost.                             (Konec.)
Vitovčeva smrt.
'v apaljena je bela vas, r^-Na sivi skali grad osvojen. 4 Seljakov jok, vojnikov glas
Okrog odmeva v svet pokojen.
Jetniki štirje krvaveči
Umirajo v podzemni ječi.
{Balada.)
Na grajskem stolpu bas deset Hreščee vojnikom ura znani, Ko Vitovec, voditelj čet, Veleva tolpi nebrzdani: »Gore že davno kresi nebni; Dovolj! pokoja smo potrebni!«
„DOM IN SVET!' 1890, štev. 3.                                    81
Potihne divji krik in spev, Pojema plapolanje zublja; Na dvoru v vrsti in pošev Vojake speče sen poljublja. Zaman glavar oči zatiska Pred svitom luninega bliska.
Udari polnoč. — Tožen jek! Pošast skoz duri mu priplava: »0 Vitovee, proklet na vek, Zadene kazen te krvava!« Preteč obseva mu blazine, Obrne se in v temi zgine.
Zajekne Vitovee-. »Vojnik!« Čuvaj odpahne k njemu duri. »Kedo je klical grozni vzklik, In kdo prispel je v pozni uri?« »»Le-to jetničar mi je zinil, Da v ječi je nekdo poginil.««
Glavar oči zatisne spet, A pridrvi pošast se nova: »O Vitovee, na vek proklet, Zadene kazen te gotova!« Preteč obseva mu blazine, Obrne se in v temi zgine.
»Kedo mi je grozil, povej, Ni zvesta, menim, straža tvoja.« »»Vse mirno zunaj je, kot prej, In vse uživa slaj pokoja. Jetničar le mi je pošepnil, Da drugi že je v ječi cepnil.««
Ko v tretje se pojavi tek Krog mirne postelje pošastni, In viče glas: »Proklet na vek!« Prestraši se glavar oblastni. Stražarja hrepeneč pozove, Da v ječi vsem razpne okove.
Odhaja v tretje smrti sel — Guvaj dvoran k temnic stražniku: V podzemno stopita globel Rešilca zadnjemu jetniku. Odkujeta mu že okove — Z gradu obupen glas zarjove.
Čuvaja s strahom planeta, Navzgor sledeč v dvorane vrišču. Ob Vitovcu obstaneta: Glavar je mrtev na ležišču; Jetnik pa poleg njega mrtev, Drug drugemu krvava žrtev ...
A. M.
Črtice o rokovnjačih.
(Spisal Josip Benkovič.)
(Dalje.)
pravo središče
metropola — ro-^'kovnjaškega kraljestva je bilo ob kranjsko - štajarsko - koroški meji nad izvirkom Savinje in kamniške Bistrice, pod »Sedlom« ali »Jermanovimi vrati«. Tako se imenuje globok prelaz med vrhovoma Planjavo in Brano. (Morda se je kak rokovnjašk »papež« nazival Jerman, in je kraj po njem dobil ime.) Čez to nižavo je najkrajša, a ne najlepša pot s Stajarskega na Kranjsko, res prava vrata. Goli vrhovi, ki se vrste okrog očaka Grintovca, bili so rokovnjačem prirodna trdnjava. Na jug se prostirajo širni kamniški gozdi, na sever se dviguje
„DOM IN SVET- 1890, štev. 3.
štajarsko gorovje, proti levi strani se vrste deloma planine do Gornjega Grada in še dalje, deloma veliki gozdi samotne tuhinjske doline, vranjepeški in zlatopolj-ski hribi tje čez Trojane in Črni Graben na čemšeniško planino; na desni strani pa kipe proti nebu sivi vrhovi starih orjakov, kakor poje pesnik: »Sklad na skladu se vzdiguje, golih vrhov kamni zid«, ki se razvrščujejo v nepretrganem redu. Ob njih vznožju pa se zopet razprostirajo temni gozdovi i na kranjski i na koroški strani.
Tukaj torej, v tej divjini, je stoloval rokovnjaški »papež«, pravi vladar teme
6